Poštno tekoči račan št. 24. — Conto cor rente con la posta. Posamezna Ztevilka 25 stotink. Izhaja: vsako sredo popoldne in soboto zjutraj. Stane za celo lao 15 L. « pol leta 8 L. « četrt leta 4 L. Za inozemstvo celo leto 35 L. Na naročila brez do- poslane naročnine se ne morcmo ozirati. Odgovvni urcdnik: Polde Kemperle. WMfZ/jsis/A st 72 V Gorici, v sredo 9. ieptembra 1925. Leto vm. Ncfrankirana pisma se ne sprelemajo. Oglasi se računujo po dogo voru in se plačajo v na prcj. List izdaia kon sorcij *GORIŠKt: STRA2F* Tlsk ladruzne tiskarnc v Gorici. Riva Piazzm ta št. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli štev. 5, — fprej Scuole). — Gospodinjstvo. Cast so taki, da je gospodinjstvo najbolj h valezen posel in to zlasti za ČasnihirJe, katerim kmalu ne bo treba kuhinie — saj jim skrbna oblastva preskrhijo vsakotoliko casa brez- plačno »hrano« po najbolisih jetni- ških hotelih. Seveda gospoda ze ve, da se dobrih stvari clovck ro.d prenaje in zato skrbi za zdravstvo z varčnim gospodinjstvom. Če človek tako w,m samcat sedi zaprt radi »hujskanja razredov« v »hotelu«, mu v tej samoti zcfo rude uhajajo misli na gospodinjstvo in prazni želodec ga nehote hujska, da napiše par modrih nuukov gospodi- nj am v re sen prcmislek. V rescn premislek, zakai časi so resni. livinw v dobi ekonomskega cloveka, pri katerem gre ne le nolitika, temveč tudi ljubezen skozi želodec. Umevno, da je ta pot tern lazja, eim bolj prazen je želodec — in zato že skrbijo merodojni faktorji, sal so celo zitn napovedali vojsko. V teh ekonomskih časih so seveda mladi Ijndje zclo izbireni nri gospo- dinjah. Takole mislijo: »Za vsako nro, da se celo za vsak bfciketj dobis enoletno garancijo, ženo-kuharico pa, ki bo gibalo in nihalo tvojega gospo- darskega življenja — pa vzemi na dobro vero!« Odtod ta izbirčnost in vse posledice, ki izvirajo iz nje. Pa ni dovolj, da je gospodinjstvo (konomicno; dandancs mom hiti tudi strogo podložno poliiicnim zakonom in državnim interesom. Leno vas prosim, saj vendor vesic. da tnjega inozemskega blaga ne smemo rabiti v našem gospodinjstvu. Če že kavo naročiš iz drugega dela sveta, pa vsaj za to skrbi, da bo »cikoriia« državo- tvorna. In jed? Zakaj bi m'bila nacio- nalna? Saj lahko jcš recimo: zeleno salato, rdcčo peso in be! krompir. Gospodinje to premalo upoštevajo in očetnjava zato trpi. Pa kcr smo ze pri zelenjavi. mora- mo opozoriti gospodinje na vašne po- sledice, ki jih ima laliko uživanje ze- lenjave. V nekem kraju so oblastva sploh prcpovedala jesti zeleniavo ra- di nah'zljivih bolezni. Šele tedaj, ko je že vcčina obolclih pomrla. jim je bilo izdano uradno dovoljenje, da smejo zopct začeti s salato. Kar velja za surove jedi. vclja v omiljeni obliki seveda tudi za kuhane. Ncvarne so sicer manj, so pa drazje, kcr drva stanejo dandancs. Sicer pa tudi ce kuhaš, nikar lonca nc pokrij! Kdo ve, kaj se skriva v njem. Oko postave je bistro in tudi v zaprtem loncu izsledi nevarne snovi. Iz tega sledi, da je še najboljši, naj- bolj varen in ekonomski post. Tudi za ta vazen-, zdravstveno in gospodar- sko utepieljeni življenjski način skr- bijo oni, ki nosijo v svojih rokah usodo dežel, le škoda, da se necejo vsi po- koravati tern odredbam, vsai prosto- voljno ne. Uredniki listov pa pokorščino spo- štujejo in na ljubo zakonom o varčno- sti in politicncm zdravslvu radi — včasih tudi manj radi — prevzamejo na svoje rame — ne, na svoj želodec odredbe o posta, magari o poostrc- nem postu, če je to seveda iavnemu blagru in mini med državljani v korist. Veliko trpi gospodinjstvo tiidi vsled tega, ker gospodinje ne poznajo tr- znih cen. Naše branjevke v Gorici so- vražijo politiko in se zelo čudijo, za- kaj vendor listi ne pisejo raje o če- buli, peteršilju, pomidorih ltd. Saj res ni, da bi se jim človek za- meril, pa, sedeš in napišeš uvod- nik in mu das naslov: »Gospodinj- stvo«. Cebula sc zaradi tega ne bo podražila in peteršilj bo ravnotako ostal zelen — naše gospodinje bodo pa vseeno dobro poučcn" o tern, kaj je v gospodinjstvu iz političnih raz- log-ov dovoljeiw in kaj ni. In prosim, to je za naše case silno notreben nauk, bolt potreben koi vse šolsko in vse manjšinjsko vprašanje. To vse se »rešuje* pri zclenih mizah. v gospo- dinjstvu pa se rabi ogenj in razbeljene pea. Naj In te razloge premislili zla- sti \mi politiki, ki se prav nič ne raz- nmejo na ckonomsko gospodinistvo. Slovenshim stflfsetn! Člen /. Gentilijcvega. šolskega zakoiw dolocuje: »Pouk drugega (slo- venskega ali nemskega) jezika v dodatnih urah je OBVFZEN za drugoje- zicne otroke, če so starsi ali pa njihovi namestniki začetkom šolskega leta invili da vpišejo otroka za nnuk drugega jeziko.« Slovenski starsi! Vasa sveta dolznost je tcdoj, da zahtevate mi vp:- snvonju svojih otrok za /.. //. in III. razved Ijudske sole da se vaši otroci poučujejo v slovenščini v dodatnih urah. Ao bi ne hotel solski voditelj (caposcuola) sprejeti prijave. vritožite se takoj pri didaktwv.em ravnatelju. Nazitanite vsak slučaj tudi_ tajništvu politicnega društva »Edinosti« v Gorici, Via Mameli st. 5., ce bi Vam de- lali sitnosti pri vpisovanju slovenskih otnkih .gieneralov. kar po- vzroca gospodarsko propadanjo Špa- nije in Portngalske. Zato pokajo bombe in revolverji naj oblastnike, a vse skiiipaj nič ne izda, dokler ne bo korenika zdrnva. To bo pa le tedaj, če bo tnidli tuknj zavladala svofooda tiskane in govorjene besede. . Novonaistale icfržave ob Donavi so za enkrat, izvzemši Ceško. se tnko šibke, da s,i morajo pustiti donasti jer n^bstvo velesil nad seboj. O boljšcviišiki Rusiii bi morali bolj na dolgo govoriti, če bi hoteli dobiti pojem o nienih rnzmerah. Vendiar ubiia tudi to slovansko vetasii'lo teore- tiziranje njenih boljševišklh vodni- kov, ki ima jo pogled uprt v vse dru- Zc dele sveta prej kot v domače po večini še tviiurejene razmere. Le države na seveiru v Skandinaviji in na Danskem, se zdi, da živijo v mini in se brez spletkarske oolitike mlrno razvijajo. Ta, skoro kinematografska slika, že zadostuje, dia se uverimo. kako so gospodnrski, politični in moralni te- lTielji dianašnie dnižbc rnztnetani. Zidarji na razvalinah. ^roznega razdejanjai je končno po- stalo strah celo tiste Ijudi, ki so po •mirovnih konfercneah v Versaju ho- tel i streti premagano Nemčiio. V ča- su svetovne vojne je vodil z železno roko vso antanto angleski zunanji minister Lloyd ^eorgie. Z neizprosno strogostio jei narekoval Nemcein tež- ke pogoje. *V Parizu sta mu z vese- ljeni pritrjevala K'lemanso, znan pod imenom »tiger« in F3oincare. Tod!a življenje pozna dbstikrat druge na- gibe, kot pa tiste, ki vodijo naciona- listične zagrizence. Že večkrat smo na torn mestu pi- sali, da je kolonialna posest temelj britans'kega imperija. Roljševiki so pa razpredli svoje mreže skoro preko vse zcmeljske oble. Rusiji se je začc- la pribüzevati tudi teptana Nemčija, ki ji niso Francozi pnstili dihati. Nem- ško - ruska zveza pa bi bila v stanu zadeti rmglieško svetovno oblast v ži- vo. To je bil glavni nagib, kot smo tudi že večkra,t obširncje razlagali, da so začeli Angleži zahtevati. naj za- vezniki ne tlačijo več Nemcev. Hoteli so s tern iztrgati nemško državo iz boljševiškega objema in sebe rešiti iz gospodarskih klešč. Francija se mora hočeš noöes pri- družiti angleiški popustljivosti na- pram Nemčiji. In tako je svet 'dbživel, da so goli matcrialni nagibi Angležev prvi povodi, da so prej bojevite drža- ve postale mirotvornc in hočejo zi- dati na razvalinah novo EvrODO. Varnostne pogodbe. Olavna misel, ki vodi državnike v Londonu, Parizu in Berlinu pri vsern njih odkritem (!) delu je »garancijski pakt«. To misel pa ni spočela še za- enkrat nikaka plernenita idcia o ka- kein svetovnem mini, ampaik bolj strain, da si vsak obdrži svoj plen in se s papirno pogodlbo obvaruie pušk in bajonetov. 2e omenjeni razlogi so nagnili ve- like države do tega, naj se povabi tudi Nemčija v Društvo narodov, a pod pogojem, da podpiše tudi ona varnostno pogodbo. Nemci so v na- Strati 2. »GORIŠKA STRATA« čelu na to prLsfali. Posebni odposlanci so se vozili od Berlina v London, iz Pariza v Bruselj in druge prestolice ter prenašali dblge sponianioe o var- nostni pogodbi. Pravičnost bodi velesila! Sporno jabolko je nemška vzhodna meja. Francos hoče, naj se Nemčija zaveže, -dla bo pustila te meie nedo- taknjene. V Pariz-u namreč dobro ve- do, da Nemci tako dolgo ne bodo ob Renu iiič roigovilili, doklcr iim bodo za hrbtom pnežali mocni framcoski zavezniki Poljaki in Celii. Nomci pa na to ne pristanejo radi. Anglež je pa od svoje strani v skrbeh. kaj bc>, če Nemčija ne bo oidtnehala in jo bo franooska tnna pognala mesto v Dru- štvo narodov v objem Rusiie. To je vsa s'krivnosft varnostnega pakta in vabila, naj pride tudi nem&ko odtpo- slanstvo v Zenevo, da se pri občnem zboru Društva narodov pomenijo. Predi tern sestankom so pai stekni'li skupaj glave juristi angle&ke. nem- ški\ francoske in belgijskc vlad)e ter j predLozi'li, naj se vsi politični spori I med državami, ki so članice Druitva narodov, poravnavajo pred razsotftš- čem, sicer lahko druge dlržave z voij- sko napadcjo tisto članioo, ki bi se razsodišču ne podvrgla. V tern ž^klju pa zopet cvili francoski maoek, ker kdo bo doloeil, kjdlaj se katera izmed držav ne pokori? Velike so torej še težave, ki jih bo- do morali na zborovanju pretmagati, če bodk) hoteli dati člove&tvu resnično varnostno pogodfoo. Diploma tske splct'ke nmiskih in francoskih nacionalistov bodo zopet v poln em razniahu. Ali se bo iz tega rodil pravi mir, bomo videli pa kou- čanih razpravah v Ženevi. Ker pa mi vedno zastopamo naöe- 1.O, naj vodijo tudi diržave v niih po- litiki načela poštenja, odfkritosrčnosti in pravičnosti, se z veseljeni pridru- žnjemo beis-edam fran.coskega minis- trskega predsednika Painleveja na zboru naroidlov v Ženevi, ki je rekel: »V vedni nevarnosti novih sporov, moramo doseči kar zaliteva Pascal (- znameniti francoski učenjak —), da bodi pravičnost vcLesLla!« DNEVNE VESTI. : zapieti^i „GinSke Straže*. Poslanec Besednjak se ie oglasil prvtekio soboto pri goriškem nodpre- fektu kom. Scottiju in protestiral proti nepostavncmii postopanju volicijske- ga oblastva o priliki zadnic zaplem- be »Goriškc Straže«. Detekiivi so v tiskarni razdrli samovoljno celotni stavck lista, in sicer celo oglase ter povzrocili namcnoma nepotrebno go- spodarsko škodo. lalili in psovali so osobie tiskarne ter grozili podjetju. Tako ravnanje je kaznivo in za predstavitelja javnega red a ncdopustno. Aretacija urednika Kemperla po vit. Diazu je bila dejanje gole samo- volje in ni imela nobene podlage v postavi. Poslanec je opozoril gospoda pod- prcfekta, da so orožniki ravnaU z na- šim urednikom surovo in ga celo zlostavili, kar mora vzbuditi v nasi javnosti največje ogorčenje. Gospod Kdnperlc je zastopal na podprefekturi glasilo goriškega slov. ljudstva, ne svojih zasebnih inte- resov. Podprefekt je pozorno poslušal in \ obljubil, da bo dal zadevo preiskati. Po enournem razgovoru se je po- slanec poslovil. Goriško »Udruženje časnikarjev« je na seji svojega vodstva sklenilo oster protest proti postopanju policije napram našemu uredniku Kempcrlu ter si je pridržalo še nadalnie komke. fivala stanovskim tovarisem za nji- hovo zvestobo. Poroka. V soboto se je poročil v Rilienber- Lu g. Franc Sever, sodni avskultant v Mariboru, iz znane ugledne Sever- jeve rodbine v Cveirožu. Za življenj- sko družico si je izbraJ ^dč. Kristino Tnrkovo iz Britofa., delavno člani- co v damačem prosvetnem društvu. Znanci in prijatelji želijo mlademit paru obilo sreče in blago^lova! Pozdrav pisatelja Preglja Tolmincem. Ooriski hribolazec je ta teden sple- zal na vrh Trigliava in je pri listanju sponiinske knjige našel nastopne vr- stice, ki iih j,e napisal naš primorski rojak, pisatelj dr. Ivan PregeLj: »Tol- minec dr. Ivan Pregelj pozdravlja svoje tohninske brate. II fratdlo va- luta i fratelli. 24. avguista 1925.« Poz-drav velike.ga pisatelja bo go- tovo razveselil tohninske Slovence. Starši imajo pravico! Nemški katoličani so se zbrali kon- cem avgusta v Stutgartu na katoliški shod. Shodu je predsedbval knez Lö- wenstein. Papežev nuncij Pacelli je princscl zborovanjn pozdrave in bla- goslov papeža Pija XI. Bivš-i minis- terski predsednik dr. Marx ie na sho- du imel govor: Katoličani in sola. Ta- kole je razložil nauk Cerkve: »Pra- vice staršev in Cerkve do vzgoje otrok stoie enakopravno poleg pravic države. Državnega monopola na Äol- stvo katoličani ne moromo priznati. Mi stojimo na stališču svobodfne Sole: to pcumeni, da imajo v prvi vrsti sta- riši pravico, da odločijo, v kakšno šolo ii'ii zatejajo otroci, ali v krščan- sko ali brezvei-sko. Zato zahtevamo za katoiiško preibivalstvo svobodien razvoj zasebnih šol.« Če bi bi'l veliki voditeli nein§kih ka- toličanov ta naiuk G:Tkve razmotrival v naši dežeJi, bi mu sJaba predla. Za dobre odnošaje med obema narodnostima. Tržaški listi poročajo o posetbnem odloku tržaiškega poštnega ravna- teljstva gleidte pisanja krajevnih imen. Odlok je tak: »Da se zagotovi popoltnejše iz- vajjanje kr. ödloka od 29. marca 1923. št. 800, ki določa uradno imenovanje občin in dnigih kra- jev zasedenega ozeinlja, opozar- ja prometno ministrs'tvo. da bi bilo primerno predpisati, da se mora v naslovih nai poštnih in brzojavnih pošiljatvah v omenje- ne kraje rabiti pri imenovanju kralev izkljucno italijanski jezik. Zato bodo inorali poštni uradi odklanjati od sadlaj dalje pripo- ročone in zavarovane' predmete, zavoje, nakaznice in brzojavke, ako ne bo kraj mrpisan v uradni obliki«. Doslej se je še smelo stisniri v kot na pismu tudi silovensko pisano ime kraija. Od zdaj naprej je pa tudi to nevarna reč... Slovensko kulturno žarišče. V preteklem šolskem; letu je štuidH- ralo na ljubljanski univerzi. najvišjem slovenskem znanstvenem zavodu, 1210 slušateljev in 81 slušateljic. Vpi- Äovanje za zimski semester bo pričelo začetkom oktobra. Za rektorja uni- v^erze je izbran znani s-trokovnjak mednarodnega prava dr. Leomid Pi- tamic, naiš rojak in večkratni zastop- ni'k jugoslovanske države pri m.irov- nih pogajanjih. Zrakoplovstvo. V uradnem listn beremo. da je Mussolini vzel na svoja pleca še no- voustanovljeno mintstrstvo za zrako- plove. S teim ima že pet ministrskih stolčkov. Novi minister ie takoj imenoval Oabrijela d'Annunzia za čalstnega ge- nerala zracne brigade. Lovske razstave. V nedeljo so v Gorici slovesno otvorili v navzočnosti kraljevega in vlad. zasrtopnika Sergija Panunzia, podhninistra v promeitnem ministr- stvu, lovsko razstavo, Umetniški pla- kati dbmačina Spacapama so jo že dolgo prej naznanjali. S podlporo vla- de in bogatih lovcev so lc prišli do njc. Razstava je zelo okusno prireje- na v poslopju bivše nemške gininazi- ie. Obiskovalcu se razgrne slika na- I ših dfomačih lovišč, ki pa se nikaikor ue dajo primerjati z lovišči v gozd)- iiatih dezc'lah, kjer sekira še n.i tako pdct mrtvašl^e pesmi kot pri nas. L'pajmo, da 1x3 razstava nekoliko pri- poiuoigla, da se razvije pravi, ne »ne- delj,ski« lov. Te daii pa imajo-tud'i v Zagrebu ve- liko lovsko razstavo. Ta je pa za gozdnate kraje v Jugoslaviji večjega p omen a. Koncert zbora „Zveze učiteljiskih društev". V soboto točno ob 2/49. uri zvečer priredi priznani učileljski zbor v dvo- rani »Trgovskega doma« koncert s povsem izbranim novim sporedom, ki se do sedaj še ni nikjer izvaial. Za ¦nove sfkladibe, ki jih bo zbor pel vlada v glasbenih krogih kakor tudi med prijatelji liepega petja veliko zanima- nje. Pozivamo naše občinstvo, da se v čirnvečjem številu vdeleži konoer- ta teh naših pijonirjev umetne pssmi! Sporedi koncerta objavimo v prihod- nji številki. Nemiri zastran miru. V ParizTi so zaključili svetovni mi- rovni kongres. Na nj.em so razprav- ljali posebno o narodlnih manj^inah, o gospodarski obnovi Ln razorožitvi sveta. Tu pa je prišlo do navskrižja. Kna strankai je zahtsvala. da ne sme- jo biti kaznovani dezerterji tarn, kjer bi še naprej veljala splošna vojaška dolznosit; drugi tabor pa je vpiil, da s vršil ob iV-i zvečer (v Italiii je glavni obed1 zvečer in ne opoldne kakor pri nas) in obstoji iz minestre, mesa s prikuno ali solato. sadja in \'2 1 vin,a, ali iz minestre, jajec, sira sadja in V2 1 vina. Za ta obed in za zajterk se plača 10.50 L na dan, za vse dni od 28. 9. do 5. 10. skupaj 84 L. Koimur ni Ijmbo zgubljati po mestu časa z iskanjem hrane, naj vpošlje škofij- skemu odboni vsaj do 16. t. m. go- ri imenovano svoto. Prejel bo nakaz- nico s podpisom voditeJja in pečatom »Osrednjega odbora« z napisom: Buono per il vitto a S. Marta. (Na- kaznica za hrano pri Sv. Marti). Vod- stvo zavodia bo vsakikrat pobralo na- kaznice in jih nadomestilo z novimi. Neobjavljen dokument iz politične prošlosti Primorske. Delovanje cestnih cdborov. zdfrav- stvenih odborov in okrainih šoiskih svetov bi se dalo v marsičem združitl in znižati dotične upravne stroške na polovico, ali pa za istc stroške iz- boljšati upravo. Občine kronovine Ooriško-Gradiščanske so maihne in dohodki skromni. Največja slovenska občina je Cerkno s 5833, najmanjša Trnovo na Soči s 309 prebivnlci, naj- večja italijanska občina je Tržič s 5618, najmanjša Versa s 619 prebi- valci. Slovenskih občin z nad 2000 prebivalci je 16, nad 4000 le tri na 100; furlanskih in italijanskih občin z nad 2000 prebivalci je 5, nad 4000 le dve na 38, ne vštevaje mesta Qorice. L. 1895. je imela izmed vseh slov. občin največ rodnih letnih dohodkov obč. Sovodnje 5.307.46 »Id., naj- več troškov Tolmin 11.399.25 gld1., najvišji znesek izravnih davkov je bil odmerjen v isti otbcini 8.541 gld1, Ako računim v tej oljčini po 100% doklad k izravnim davkom in prište- jerno rednih letnih dohodkDv 4.141.61 gld., je to edina občina, ki more in bo po številu prebivalstva 4419 morala I zdrževati pravilno plačanega in za tak pos-il izučenega tainika. Dobre- ga tajnika pa vendar potrebuic vsaka občina, ako hoče ustrezati ustroju de- žele in dlržave, zlasti v prenesenem delokrogu. Tudi najsibkcjša občina Slivno s 86 gld«. dohodka, Solo s 616 stroški in Trenta s 428.92 izravnimi davki potrebuje dobrega tajnika. Pri ravno napovedanih «itevilkah pa ni mogoče vzdrževati ga in gre deželni upravi skrbeti, da se stori nemudonia kaj za zboljšanje oličinske uprave po sposobnih opravnikih in tega ni moči doiseči, ako se delovanje cestnih, zdtavstvenih in šolskih odborov ne združi z delovanjem občinskih zasto- pov v prenesenem delokrogu po okrajnih odborih. Večina tostran li- tavskih kronovin je uvedla to srednjo stopujo samoupravnjh oblasti in za slovenske pokrajine Ooriško-Gradi- ščanske je ta srednja stopnja za zboljšanje samcupravnih razmer ne- obhodno potrebna. Temu nasproti je osem občin v Furlanski nižini. ki ima toliko dohodkov kot Tolmin in more vzdrževati tajnika. Vendar ta ugodl- nejši položaj enih občin ne sme zavi- rati ureditev tajniške služl>e po osta- 1 Hi 136 občinah s tern, da se večina posilov, ki zahtevajo posebnega mne- i nja predloži na okrajne upravnike. Qorica je stolmo mesto kronovine Goriške, a nikakor ne nie središče. Po svoji zemljepisni legi je mesto Qo- rica edinole sredisce slovenskih po- krajin, Vipavske in S(}ške doliue in dela Krasa in Brd. Ob sovodlnjah Vi- pave in S>oče ležeč, predstavlja se mesto Gorica pred vsem kot tržišče teh dveh dolin. Kot tako je nastalo in kot tako se je razvijalo. Ako v njem ni naraščal slovenski živeilj, bilo je to vsled nadvlade uradništva in seveda, ker se do zadnjih desctletij ni zavedalo svojega rodu. Gorica je zgolj na slovenskih fleh. obkoljena okoli in okoli po slovenskih občinah. Ime samo je slovensko, imena d'elov mesta, kolikor so stairsa so le slo- venska in novodobno imenovanje je zaukazano in zaneseno po mestni upravi v italijanskih rokah. Imena prebivalstva so v dobri polovici in tudi do dve tretjini slovenska. Mestni župan je sin slovenske matere, bivši državni poslanec za mesto je sin hr- vatske, njega naslednik Bliaž Alfred Lonassi sin slovenske matere trdne liarodne družine. Po zadinii ljudski stetvi je najmanj ena petina Sloven- cev, ki so svoj materni jezik prizna- vaJi, Furlanov in Halijanov skupaj dve tretjini po štetvi, ki se ie vršila po njih rokah in po njih volji. V trgovskem oziru je Gorica veza- na le na Vipavsko in Soško dolino in Brda, Gorica je po svoji legi tekmec furlanskih mestec Gradiške in Krmina. Ta dVa kraja sta izvoizišči in privo- zišči furlanske nižine in prisiljcno je vsako trgovanje mimo niih v Gorico. Po furlanski železnici privezala se je furlanska nižina bliže Trstu. bliže Be- netkam, nego Gorici. Po Vipavski in po Soški železnici, ki se mora zgra- diti, se veže Gorica še tesneiše k slo- venskim pokrajinam, še tesnejše k Avstriji. Nameravana parna tramway med Gorico in Gradežem utegne pač služiti osebni lagodnosti gospode in bolnikov v obeh krajih, ne more pa privajati po tej vsiljevani poti pridel- ke furlanske nižine, ki naravno odte- kajo na vzhod po furlanski in južni železnici. Posredovanje trgovine Vi- pavske in Soškc doline je prirodna na- loga mesta Gorice. Glavni izvoz tvo- ri sadje in zelenjava iz slovenskih po- krajin, glavni privoz potrebščine So- ske in Vipavske doline in Brd. Obrti le sipremljajo v Gorici trgoviuo, oskr- bujeio skoro le mesto in nekoliko slo- vensko okolico. Tvornice nastale v zadnjih desetletjih zgradile so se s- tujo glavnico, s tuiim namenom. (Dalje.) »GORIŠKA STRATA« Stran 3. Brez nakaznic ne bo dovolien vstop v jedilnico. Onim pa, ki bi hoteli jemati hrano izven zavoda. svetuje »Osrednji odbor« sJedeče restavraci- je: Ristorante Argentina, Via di Tor- re Argentina št. 76, obed 11 L; Ri- storante Modferno, Via del Colonnato št. 7, obedl 10 L; Ristoramte Anno Santo, Piazza Cavour, Via Crescen- zio, obedl 9 L. Pozdravi iz Korotana. Borovlje. Trije Slovene! s Trnovske planote se nahajamo tukaj pri tesanju lesa. Težko nam je pri srcu. ko se zmisli- mo na domovino. Tuikaj nam gre še dobro, le dlraginja je velika. Poljski pridelki zelo dbbro kažejo; kmetje za- trjuje.io, da že dvajset let ne tako. De- žuje pa tudi tukaj v enomer. Po- zdravljamo vsc naše znance in dirago »Goriško Stražo«, ki vedno straži za naše pravice. Franc Lahajnar, Anton Liker, Alojz Bizjak. Na Sveto goro poromajo v nedeljo naša dekjeta. Ro- marice naj se zberejo vsaj do osme ure zjutraj. Za one, ki so izrecno ja- vile kosilo, bo poskrbljeno. Pesmi, ki so določene za mašo, naj se dekleta dobro nauče. Prva sv. niaša bo ob 8. uri, druga okrog 10. nre. Opold/ne so deklcta že v Gor id. Vreme nas ne bo oviralo- Hnjiževnost in umetnost. Sveto pismo. Sveto pismo novega zakona. Prvi del: Evangeliji in Apostolska deLa. Po naročilu idir.ja Antona Bonavcntura Jcgliča, ljubljanskega škofa, priredili dr. Fr. Jere, dr. Fr. Pečjak, dr. A. Snoj. Ljubljana 1925. I/xlüla »Bogo- slovna akademija«. Knjiga 7. Založilo Kat. tisk. društvo. Strani 431 z dvema zemljcvidoma. Ccna: 48 Din. 60 Din, 84 Din, 128 Din. Knjigo knjig — sveto 'pismo smo dobili Slovenci v novom. vzornem provodu, kar je tako po-memben do- godek, da se mi zdii potrebno opozo- riti nanj svoje rojake, ki bereio »Go- riiško Stražo«. Nedeljo za nedeljo in slednii praz- nik posilušamo v cerkvi od'iomke iz svetega pisma — list in evangelij, po- slušanio njihovo razlago in nauke iz njih in skušamo po njih živeti. Odfveč bi bilo in niseni poklicam, da bi govo- ril o pomenu te knjige knjig v duhov- nem življenju posaimezncga in obče- stva, dasi je prav v tern nieno naj- vzvišenejše poslanstvo. Opozoriti ho- čem ob tej knjigi, kaj pomeni tudi v našem narodnem življenju. V zadnjem Kristusovem naročihi apostolom: »Pojdite tore! in učite vse naroid'e« (Mat. 28. 19.) ni izvzet ne en narod od blagovesti in po njem niso deležni narodi samo zveličavnih res- nic, več je v njem: vsak naj jih sliši in bere v svojem materinem ieziku. In t' ko se je zgodilo, da je pri vseh mla- dih narodih, ki so se pojavili, ko je zatonil stari vek na svetovni pozorni- d, postalq sveto pismo tudi prva na- rodna knjiga, pisana all tiskana v do- mačem jeziku. Kaskor pri drugih narodih. tako tudi pri Slovencih. Iz časov sv. Cirila (826—869) in sv. Metoda (t 885) so nam ohranjeni evangelij v staroslovenskem jeziku, pisani deloma v glagolici, ki jo je izu- mil nctlašč za prevod svetih knjig v naš jezik sv. Ciril, deloma v mLajši cirilici. Te knjige so naši naistarejši slovstveni spomeniki. V poznejših vekih so nam te knjige radi razvoja jezika in tutiti drugih pri- nk postale nedostopne in duliovščina si je pomagala z neposrednim pret- stavljanjem iz latinščine (kar se je še nedavno godilo na Beneškem). Ko je v sestnajstein sttoletju planil val re- fonnacije tudi v slovenske dežele, so nam protestanti (Trubar, Krelj (Vipa- vec), Dalmatin, Bohorič in drugi) os- krbeli prvie tiskane knjige in med nji- nii je bilo 1. 1584 prvo popolno sveto pismo v novoslovenskem jeziku, ta- kozvana »Dalmatinova bibliia«. Pri- rejena je bila v protestantsikem smi- slu in katoliški krogi je niso inogli priporočati. Zato so izdali (Hren, Čaudek) 1. 1613 »Kvangelijö inn listo- ve«, ki so dtoživeli mnogo izdrajT Nov, celoten prevod' svetega pisma sta po- zneije oskrbela J. JapeLj in Blaž Ku- mer'djej. Njuno sveto pismo novega te- stamenta je izšlo v dveh zvezkih 1. 1784 in 1786, stari zakon pa do 1. 1802 v enajstili zvezkih. Pred 70 Ieti je pripravljala Prav ta- krat osnovana Moihor.ieva družba v Celovcu nov prevod, a je svojo natne- ro opustila, ker so ga istočasno v Ljubljani začeli izdajati pod pokrovi- teljstvom sikofa Wolia (prim. »Prija- teU 1. 1855). Kmalu potem je prišel mefdl naše ljudstvo tudi nekonremtirani prevod angleške biblijske družbe, ki pa ni do- volien, ker ne odlgovarja ccrkvenim predipisom o prevajanju sv. pisma. Kakor berem v »Straži«. ta prote- stantski prevod še vedno širijo in po- niijajo po Goriškem. — Vsi ti prevodi pa se niso tako raz- širili med narod, kot so želeli njihovi založniki. Mohorjeva družba ie proti koncu prošlega stoletja začeJa spet misliti na ilustrirano izdanje sv. pi- .sma z obširno razlago in je to svojo miscl tufdS izvcdla. Poverila je delo prof, drju Fr. Lampetu in no njegovi smrti drju Jan. Ev. Kreku. Mohorje- vo sveto pismo je prišlo skorai v sled- njo silovonsko hišo, a se je redlko kje ohranilo v celoti. ^n letos smo dlobili nov prevod, ki presega vse dosscdanje. Izvršen je na podlagi gräkega izviniika. Prevajalci so v uvodti pojasniii smernioe. ki so jih vodile pri prevajanju, in reči mo- ram, da so tako tehtne, da držijo vse- skozi in jih mora vsakdo odobriti. Jezik je vzoren. Spored evangelijev in kazalo ma-änih evangelijev za vse nedelje in praznike in godove po me- sečuih dneh bo stadnieniu dobro slu- žil. Cena tej knjigi knjig, ki tudi ti- skarsko po'tneini najboljše in najlepše, kar se je pri nas natisnilo, je prime- roma nizka in je upati in želeti, da seže naše ljudstvo pridno po njej, saj je zakladnica, iz katere bo pri hiši zajcimal rod za rodom in se krepil z blagovestjo Gospodovo v dlomačem jeziku, »stainoviten v nauku apostolov in bratski skupnosti« (Ap. d. 2, 42). Dr. J. Lov. Kaj je novega na cleželi? Iz goriške okolice. (Leva pota.) Iz goriške okolice nam pišejo o neizrečeno slabih ce- stah, katere je razruvala zadnja po- vodenj. Pot iz Števerjana v Gorico je taka, da bi po njej človek kmalu niti Peš ne mogel iti. Pozivamo pristojna oblastva, naj nemudoma kaj ukrene- io, da se bo promet omogočil. Sicer se bo lahko pripetilo, da ne bo mogel davko'placevalec niti davkov več pri- n-etsfti v. Gorico... Podsabotin. Izredno sbvesnost bomo obhajali v naši sari v nedeljo dme 13. septem- tra. Prevzvišeni naš vladika bo bla- Soslovil našo obnovljeno farno cer- kev. — Vendar bomo po dolgem ča- su dlobili svoje tako zaželieno sve- tišče. Podgora. Prosvetno društvo v Podgori prire- di v začetku oktobra znano žaloigro »Užitkarji«. Mlaidlemu društvu, ki tako živahno deluje želimo mnogo vspeha. Kostanjevica. (Kulturna prireditev?) Pred kratkim smo spoznali tudi pri nas, kaj je to prosvetna ali bolj mo- demo rečeno kulturna prireditev. Na- se dornače prosvetno in izobraževal- no društvo »Zora« je priredilo nam- rcč veselico. Glavno pri tej prosvetni prireditvi je bil pa menda plesi Da je vsa reč dobi la pecat pravega prosvet- nega deJa, so se ot> koncu še malo ste- pli. Radi bi zdaj vedeli ali ie tak nov nacin prosvetnih prireditev tudi dhi- Rod že vpeljan? Vrtojba. Smtnai kosa je z vso neusm.iljenost- jo pokosiila. v poniedeljek nil ado go- spodinjo Jožcfo Lasič v 40. Ictu. Pred nekaj dnevi se je zbodla s trnjem in si zastrupila kri. Zdravniška pomoč je bila brezuspešna. — Bila ie vdova, pravai svetopisefmiska »močna žena«, skozi in skozi knščanskega duha, skrbna kot čebelica, vzorna mati in vzgojiteljica svoji družini, najlepši vzgled drugim inateraan. — Zapušča tri nedbraslc otroke, rzmtd katerili se cden uči za organista, drugi stopi v prvo gwnnaizijo, a tret.fi ni začel še lio-diti v solo, — Prežalostni dnižini naše najglobje sožalje, rajni pa naj sveti večna luč! Drežnica. Prosvetno društvo »Krn« v Drcžni- ci se tern potom zahvaljuje vsem so- trudnikom za prijaznot sodtlovanje pri zadnji doibro vspeli prireditvi. Bog zivi vse, ki so od blizu in od dalec prišli nas obiskat. Zahvaljuiemo se tudi domačinom, Ki so nam SJi tako na roko ter nam brezplačno Dosodili stolice, klopi, deske itd. Vsem se lepo zailivaljujemo, kritiko na prepuščaimo dirugim! Temnica. V četrtek bo za; našo občino in faro znainenit dan. Ob 10. uri bo namreč slovesno blaigoslovljenje cerkve, fa- rovža in občinskega doina. Liudje so vsi zadovoljni, da so se končno rešili niukepolnih maš v baraki in imaio hram božji, vreden tega iimena. Ob tej slovesmi priliki bv priöel k nam celo gospod prcfekt iz Vidina. O po- te'ku slovesnega dne bomo še po- ročali. * * * Tatovi so pa tudi na »deki«. 2. t. m. so vdrli v trgovino g. Trampuža ter so odnesli nekaj bktga, zlato uro, liokaj perila, nekaj žlic itd. Ker so se pri delu upeha'li so kajpak tudi malo povečerjali. V pcči so našli »paštošu- to«; z eno botiljko dobre kapljice so si pa grla splaknili. Zlaito uro so na- šli v nedeljo pri »Kalu«. V gostilni pri »Marjuti« so se tudi oglasi'ü. Na obisk so prišli kar skozi okno. Pobrali so tobak, vzeli sir, jaj- ca, maslo in tudii vino. Ker pa niso mogli zmagati vsega vina, so ga še polovico puistili v steklenici. ki so jo drugo jutro na&li ljudje na »križadi«, ko so šli od prve mase iz Lips.. Ka- kor se vidi so bili tatovi tudi »špasni« ljudje. Po čem pa bo ta spas, bodo pa oblastva rekia, če ne bo prepozno. Jelični vrh nad Idrijo. Kljub temu, da se »Straža« pridno prebira v teh hribih, mislim da še ni bilo dopisa v njej od nas. Poročati sicer ne moremo nič dlobrega ker ži- vimo že v takih razmerah. Pridelki so vsled vednega dcževja silno slabi in pičli. Seino smo tudi s težavo in stroški spravili pod streho ker je bilo vedno deževje. Za kmeta je v naših hribih huda. Denarja ni, pridelamo ne toliko, da bi lahko preživljali družino, les tudi ne raste kot gobe po dežju. Davki pa taki, din je grozen pogled na davčno po'lo. Kam bo vse to pri- vedlo ubogega kmeta! Marijino Celje. V nedeljo dne 30. avgusta se je vršila naša ohičajna procesija na Sv. goro. Limdlstvo se je z veseljem odzvalo vabilu ter S3 procesiie v obil- nem številu udeležilo. Gotovo več kot tristo vernikov sc je šlo ta dan poklonit ljubljeni Materi Svetogorski. Razveseljivo je pose^bn<) to, da so po številiu moški presegali ženske. Pri sv. maši je pel zbor Gmberjevo lat. mašo »in honorem s. Cfieciliae«. 1. in 2. sieptembra je bila tarn nnša Mar. družba obilno zastopana. Naj bi iz tega krasno uspclega romanja za- nesle družbenice v kongregacijo nove- ga, svežega, gorrcega duha. Prihodnjo nedeljo 13. t. m. bomo imeli spet veliko sJovcsnost: praznik Imena Marijinega. V soboto pop. od 4. ure naprej spovedovanje, proti ve- čeru rornarski blagoisilo\'; drugi dan ob 7. uri romarska sv. rnasa. ob 10. uri pa slove&na sv. maša s procesijo okoli cerkve. — Verniki. častilci bo- žji in Marijini, pridite v oibElnem š-te- vilu poklonit nebeški Materi šoi)ek diuhovnih cvetk! Vaše sree se bo raz- veselilo in prejeli boste milositi od Gospoda. Dornberg. V nedeljo priredi pri nas priznani pevski zbor »Zveze učiteljskih dni- štev« koncert z bogatim six)redoni, ki ga priobčimo v prihodnii številki »Goriške Stražc«. Vipavci, pohitite vsi k prireditvi, kjer se Vam bo nu- dil'a izvanredna prilika slišati naä najboljši pevski zbor! Lokavec pri AjdovŠčini. Dne ^3. avgusta se je vršila mladin- ska veselica na dvori'scn stare "Rele- kove — (setDaj: Ant. Kompara) — hi- še, ki je kakor nalašc za take veselice izborno pogodeni pro&tor. Brez p<>- sefonega kinča, na zahodni strani — pn:d glavnimii vrati je stal odler, brea zaves, prosto in ljubko, kakor bi zra- sel iz tal nalašč za liepi dan.. Pred odrom je stal harmonij z razbarvani- mi tipkami, — ki me je spominjal na- šc lepe kuscarice »Rrjavčcvega bazt- liska« — v svatovski obioki. Veliko in zelo prostorno dtvorisce je bilo polno doimačega in iz sosednjih vasi prispe- lega olx:instvctL Se razimic. da niso manjkali tudi naši vrli AfcJbvct. Na znamenje zvonca prikordknjo v lispi \TSti in v vojaško umcrienem tempu in v primer ni oddaljcnosti na§i malčki zdlružcni z nekaterimi gojenkaimi tuk. gospodinjske so'Ie, ki jo poučuje ista sol. moč. Brez pehanj[) im prerivanja, brez še- petanja in godrnanja stopi vsak na svoje mesto in stoü taun, k.a>kor pribit. V lepem polkrojjn — je stal a živa st en a kakor pribita. Pred hannonij stopi učiteli in da znamenje — in iz srebrnočistih grl se začujc —»Kra-ljeve koračnice«. — Po izvrstno zaineti pesmi slcdi burno plo- skanje. Občinsitvo je bilo preseneceno. Moi sosed na diesmi — sredmiešola ni nič čudnega, ker po rndnikib zadlnje čase kar mrgoli Italijanov, po pre- tnoigovnikili i)a je polno Poljakov in Ukrajinccv. To se posebno kaže zd>aj, ko izganjajo Nemci poljskc optante iz Neničijc, kot jc že »Straža« pisala. Vse te množicc iščejo danes kruha v Alzaciji in Loreni. V pokrajinah sta- re Francije pa že naniesčajo tndi črncc iz kolonij; tem -dJajejo zelo skronitii^Iače. Ti črnci, ki so z vsa- ko malenko.sitjo zadovoljni, tirdi potis- ka.jo place navzdol. Te razmere pa zrtajo kapitalisti zelo dobro izrabiti. Kar nas je rudarjev moraimo zato na- mesto v nedeljo i^opoldne v gostilno, v barako svojc hlače krpat in skopa- rit, da priliraniino par stotakov. Sedaj pa prosimo naše rojake v do- tnovini, da še bolj pošiljaio nam in »Straži« dopise in novice zlasti iz na- ših Gor. Nikjer ne cenijo tako naše Ijube »Straže« kot ravno mi v tujini. K nani priliaja v dveli izvodih. potem pa roma vas tedien iz roke v roko, dokler ne pride že razcefrana lastni- ku nazaj. Ob koncu pa pozdravljamo vse naše znance v domovini ter naša vrla društva, posebno sl. kat. izobr. dr. »Zarjo« v Zakrižit pri Corknem. Rudarii iz Cerkljanskega. Darovi. Za »Slovensko sirotišče«: P. n. Ivan Podoibnik, vikar v üradnem 46 L; p. n. Josip Širnic, vikar v Lesah 10 L; p. H. Anton Kofol, vikar v Lazeh 25 L. Srčna hvala! Listnica uredništva. F. K., Idrija: Pisino preieli prepo- zno.^zato nisnio preklicali prirediitve na. Crnem vrhu. Toliko v pojasnilo. Pozdrav! KUPI SE GLASOVIR (klavir) ali pianino; tudi se iistega spnejme na po- sodb proti dobrcmu inesečnenni pla- čilu. Ponud.bc pod »Glasovir« na upravo. SLUŽKINJA pridna za vsa hišna dela se sprejme takoj; starejše imajo prcdnost. Naslov pri upravi. VINARSKA ZVEZA v Gorici na- /nanja, d:a se je preselila s svojo za- logo vina v ulico Formica štev. 1. tik Piazza Corno. SODI za belo in črno vino, velikost 6—7 hi., v dobrem stanju so na pro- daj Corso Vitt. Em. III. št. 91. Gorica. MED knpi v vsaki množimi tudi v panjih Znideršič