Postni' 710 Plačana v gotovini Cena 6 din DELAVSKA ENOTNOST letnik x' 8110 GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE LJUBLJANA, 29. FEBRUARJA 1932 Tovariš Diuro Salaj, predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov, )e na vprašanja uredništva „Borbe“ obrazložil TiltOtt NJUOGE BUATUUI SINBIKAIOV seriSredi meseca februarja je bilo za-oanje predsedstva Centralnega sveta eze sindikatov Jugoslavije. Na zase-šan ]-u s.° razPravljali o tekočih vpra-rtiPH1” *z deIa sindikalnih organizacij, dnK niim> o družbenem planu in po-s ,Dr“°- Uredništvo »Borbe« je v zvezi Sprien? zaprosilo tov. Djura Salaja, pred- 0 atllka Centralnega sveta, da kaj pove r.^ključkih razpravljanj predsedstva centralnega sveta. kai^a vPra^anie> kako sodelujejo sindi-ne organizacije v splošni razpravi o 1 ^zbenem planu in kakšne izkušnje rrLaio, je tov. Salaj povedal tole: Smatram, da je najprej treba nagla-da delavci razpravljajo o družbe-get’}. Planu skrbno in ustvarjalno. V ®dišču razprav so predvsem tale vpijala nja: znižanje proizvodnih stroškov, organizacija dela, odkrivanje no-anjih rezerv in podobno. Povsod, kjer 0 Partijske in sindikalne organizacije Poskrbele za to, da v razpravi sodeluje eloten kolektiv, tam so doseženi lepi sPehi. V nekaterih podjetjih so v raz-Pravah predlagali, da zmanjšajo stroške Podjetju celo do 100 milijonov dinar-Drugi pa so v razpravi o kalkula-1Jah podjetja predložene kalkulacije avrnili in zahtevali, da se jih izdela Ponovno, zahtevali, da se za njihovo Podjetje poveča stopnja akumulacije in tondov. To osvetljuje politično zavest Pašega delavskega razreda. Toda prav 3e’ da že sedaj v začetku razprav opozorimo tudi na nekatere slabosti, o kadrih smo govorili tudi na seji predsedstva. ŠE SO PODJETJA, V KATERIH NE Razpravlja ves kolektiv O DRUŽBENEM PLANU . Mnenja sem, da je najslabše to, da "Parno nekaj takih podjetij, v katerih P$ sodeluje v razpravah o planu ves kolektiv. V takih podjetjih, v katerih 8®mo ožji krog ljudi iz pisarn razpravna o planu, delovni kolektiv pa stoji st ani, mnogo manjše uspehe in ne-aine trditve. To pa ima še drugo poledico: družbeni plan izhaja nekako iz Pisarne in ne postane stvar delovnega kolektiva. GREŠILI SO, KER NISO UPOŠTEVALI “EJANSKIH RAZLIK MED PODJETJI V nekaterih podjetjih, seveda je to jP^njše število, so poskušali celo prikrivati rezerve, partijske in sindikalne organizacije pa so molče prešle to stvar, Ponekje pa so se celo s takimi težnjami strinjale. Primerilo se je tudi, da so posamezniki poizkušali prenesti celotno razpravo na napačno, partikularistično Pot na ta način, da so pričeli zgrešeno Primerjati stopnje akumulacije in fondov po republikah. To je bilo zgrešeno zato, ker pri tem niso računali z dejanskim stanjem v teh podjetjih oz. v republikah. Reči moramo, da se nekatere sindikalne organizacije niso dovolj vztrajno zoperstavile takim težnjam in Piso dovolj zaščitile koristi družbene skupnosti kot celote. Toda prav ob takih vprašanjih morajo one pokazati svojo politično zrelost in svoj vpliv na delovni kolektiv. SINDIKALNI ODBORNIKI SO ŠE VSE PREMALO GOSPODARSKO-POLITIČNO RAZGLEDANI Med nadaljnjimi slabostmi v dosedanjem delu je tudi to, da se je precej Paših organizacij zadovoljilo s politično razlago družbenega plana, ne da bi se Potrudile za kpnkretiziranje tega plana v svojem podjetju. Krajevni sindikalni sveti jim pri tem niso pomagali, čeprav ]e to njihova najnujnejša dolžnost. V razpravi je prišlo do izraza tudi, da so sindikalni odborniki še vse premalo gospodarsko politično razgledani in da se P® bore dovolj učinkovito za uvedbo novega gospodarskega sistema. Zato je Predsedstvo tudi opozorilo organizacije Pa to, da je potrebno intenzivno vzgaja-“ celotni sindikalni aktiv. SOVRAŽNI ELEMENTI NE STOJE PREKRIŽANIH ROK Tu in tam so poskušali sovražni elementi uveljaviti svoja tolmačenja. Tako so na primer na Hrvaškem začeli razširjati vesti, da bodo delavci ostali brez Plači da se bo pojavila brezposelnost, Pa družben plan samo »pritiska« delavce in podobno. Kolektivi in sindikalne organizacije so v glavnem pravil-P° in takoj zavrnili take pojave, tako Pa slednji niso našli nikakršnega od-leka med delavci. Toda potrebno jih je vseeno omeniti, ker sovražni elementi P® stoje prekrižanih rok. Na kraju bi rad naglasil še to, da '® v podjetjih potrebno še vnaprej raz-Pravliati ne glede na to, da so stopnje akumulacije že dokončne in plani spreleti Nadaljnja razprava nam bo namreč pomagala, da utrdimo v podjetjih stvarne kalkulacije. V mnogih podjetjih sedaj odkrivajo Pe samo materialne rezerve, ampak tudi rezerve v delovni sili, iz česar iz- | haja, da bo moral še marsikdo v kratkem menjati službo. Nastane vprašanje, kako bodo razmeščeni ti »odvišni« ljudje? Na to vprašanje je tov. Salaj odgovoril naslednje: V toku razprav o družbenem planu so v velikem številu podjetij ugotovili, da imajo preveč delovnih moči. Tako imajo na primer v nekaterih panogah lahke industrije na Hrvatskem okrog 4500 ljudi odveč, toda po naših podatkih je potrebno samo na ključnih objektih v Hrvaški okrog 11.000 delavcev. Zato je trenutno za nas zelo pomembno, da potem, ko ugotovimo presežek delavcev v podjetju, damo drugim podjetjem na razpolago tiste delavce, kijih je mogoče glede na njihove fizične sposobnosti in družinske razmere takoj vključiti v dela tam, kjer delavcev primanjkuje. Po mojem mnenju je koristno, da se zniža število delavcev in uslužbencev, vendar se smemo premeščanja ljudi prepustiti samovolji kogar koli. UPRAVE ZA DELOVNO SILO JE TREBA PREOSNOVATI V UPRAVE ZA POSREDOVANJE DELA Predsedstvo je mnenja, da je treba sestaviti v vseh industrijsko razvitejših krajih posebne komisije, ki naj bi se pečale s premeščanjem in prekvalifikacijo delavcev. V teh komisijah naj bi bili zastopani predstavniki sindikata, uprave za delovno silo in zastopniki podjetij. Dosedanje uprave za delovno silo je po mnenju predsedstva treba čimprej preosnovati v uprave za posredovanje dela. V nekaterih podjetjih odpuščajo stare in bolehne delavce in uslužbence, noseče žene in podobno. Na vprašanje, kaj so sindikati podvzeli oziroma nameravajo podvzeti, da se preprečijo taki pojavi, je tov. Salaj odgovoril: Do takih pojavov je prišlo v podjetjih, v katerih je odločal o odpustitvi samo direktor, ne da bi pri tem sodelovala delavski svet in sindikalna organizacija. O RAZMEŠČANJU DELAVCEV NE SMEJO ODLOČATI POSAMEZNIKI Odpuščanja ljudi ne smemo prepustiti posameznikom, ker se v takem primeru ne bi mogli izogniti samovolji. Po našem mnenju bi bilo potrebno vsak primer odpustitve obravnavati posamezno, pri tem pa bi morala obvezno sodelovati sindikalna organizacija. Sindikalna organizacija se sicer ne bo in se tudi ne more brigati za take posameznike, ki bi radi na lahek način živeli na tuj račun. Toda o dobrih in delavnih ljudeh pa mora voditi računa in zanje skrbeti. Posebno skrb mora sindikalna organizacija posvetiti starejšim delavcem, invalidom, ženam, nosečim ženam in podobnim. Pri razmeščanju delovne sile morajo sodelovati že omenjene komisije, ki sem jih prej omenil. To se pravi, da vsega tega naj ne rešujejo uradniki, temveč delavski sveti in komisije kot predstavniki sindikata, ljudske oblasti ter podjetja. Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije se zavzema za uredbo o socialnem zavarovanju, s katero bi bili materialno zaščiteni delavci za čas premeščanja. V zvezi s tem je tov. Salaj dejal sledeče: Razumljivo je, da bodo prišli delavci in' uslužbenci zaradi premestitve iz (Nadaljevanje na 2. strani.) 504 DELOVNI KOLEKTIVI so se prijaviti k tekmovanju V januarju se je za tekmovanje prvega delavskega upravljanja prijavilo 504 delovnih kolektivov, v katerih je okrog 113 tisoč članov sindikata. Vsi ti delovni kolektivi so poslali tudi svoje tekmovalne programe. Številni delovni kolektivi pa so sklenili na občnem zboru svoje organizacije, da bodo tekmovali, kar je razvidno iz zapisnikov in poročil, niso se pa še oglasili s svojim tekmovalnim programom. Po posameznih strokah so se prijavili takole: V sindikatu metalurških delavcev se je v tekmovanje prijavilo 8 kolektivov s 16 sindikalnimi podružnicami, ki imajo skupno 14.500 članov. Med temi podružnicami pri rudniku v Mežici, Cinkarni v Celju, Železarni v Štorah, Guštanju, na Jesenicah in ostale. — V sindikatu kovinarjev se je prijavilo 52 podružnic, ki imajo okrog 82 odstotkov vsega članstva te stroke v Sloveniji; med njimi so podružnice v Verigi - Lesce, »Saturnus« - Ljubljana, Elektrokovini - Maribor, »Livarni« -Maribor, Elektromehanični delavnici -Črnuče, »Iskra« - Kranj in druge. — V sindikatu rudarjev bo po dosedanjih prijavah tekmovalo nekaj nad 80 odstotkov vseh članov, in to predvsem iz rudriika Trbovlje-Hrastnik, rudnika Zagorje, Velenje, Zabukovca, Liboje, rudnik Senovo in Izvori nafte v Dol. Lendavi. V sindikatu železničarjev pa se je k tekmovanju priglasilo 47 podružnic, med katerimi so »Postaja« Ljubljana, Sekcija za vdrževanje proge v Ljubljani, Sekcija za vzdrževanje proge na Jesenicah, Železniška tiskarna - Ljubljana, Postaja - Jesenice, Elektrodelavnica - Ljubljana in druge. — V sindikatu gradbenih delavcev se je doslej priglasilo 13 kolektivov, ki imajo skupno 28 podružnic in 7130 članov. Med prijavljene! so »Megrad« -Ljubljana, SSP - Ljubljana, »Konstruktor« - Marenberg in drugi. — V sindikatu tekstilnih delavcev pa se je prijavilo 60% podružnic, v katerih pa je 90% vsega članstva te stroke. Tako so se prijavili »Škofjeloška predilnica«, Mestna tkalnica in barvarna - Ptuj, Tekstilna tovarna - Sv. Pavel pri Preboldu, Tovarna perila v Celju in ostale. — V sindikatu delavcev kemične industrije so med prijavljene! podružnice iz podjetja »Kamnik« v Kamniku, Zlatorog iz Maribora, Tovarna lepenke - Ceršak, Tovarna celuloze - Goričane, Steklarna - Hrastnik, Papirnica -Sladki vrh in »Papirinvest« iz Ljubljane. — Med podružnicami sindikata usnjarskih delavcev se jih je prijavilo k tekmovanju 12, ki imajo okrog 3800 članov, in to Tovarna »Sava« - Kranj, (Nadaljevanje na 2. strani.) Na svoem plenumu so železničarji izrazili žeVo, da bi tudi oni volili delavske svete po zakonu V dedeljo so se Člani Teritorialnega odbora sindikata železničarjev sestali v Celju in se pogovorili o delavskih svetih v tej stroki. Na plenarno sejo so povabili tudi predsednike delavskih svetov večjih kolektivov, predsednike krajevnih odborov in predsednike večjih sindikalnih podružnic. Po poročilu se je razvila živahna razprava. Iz poročila in razprave je razvidno, da imajo železničarji 4 delavske svete, ki so voljeni po zakonu, vsi ostali delavski sveti pa imajo le posvetovalno pravico. Skupno imajo izvoljenih 198 delavskih svetov. Poglejmo si najprej, kaj so na plenumu govorili o tistih delavskih svetih, ki so voljeni po zakonu. Pravijo, da zelo dobro dela delavski svet delavnice Maribor. Tam imajo baje zelo samostojen upravni odbor. Pograjali pa so sindikalno podružnico, ki se vse preveč ukvarja z neposrednimi gospodarskimi nalogama, ki so nedvomno v delokrogu delavskega sveta in potem zanemarja svoje gospodarske politične naloge. V železniški delavnici je zaposlenih preko 8000 delavcev in sindikalna podružnica se bo morala bolj kot doslej posvetili vzgoji teh ljudi. V tiskarni voznih kart imajo zelo živ in razgiban delavski svet, ki temeljito razpravlja o vseh vprašanjih podjetja. V glavnem seveda razpravljajo o gospodarstvu. Ta de- lavski svet tudi proučuje gospodarska vprašanja. Ostaneta še dva od prvih štirih delavskih svetov in to je delavski svet impregnacije lesa v Hočah in delavski svet trgovskega podjetja »Železničar* v Ljubljani. V delavskem svetu v Hočah je občutiti, da je sindikalna organizacija premalo skrbela za gospodarsko politično vzgojo članstva tega delavskega sveta, kar se odraža v tem, da mnogi člani mlačno sodelujejo v delu sveta. Tudi delavski svet trgovskega podjetja »Že lezničar« ni tak, kakršnega si žele železničarji in kakršen bi lahko bil. Kot so ugotovili na plenumu, je v tem delavskem svetu še vse močno uveljavljanje »upravne linije« in »strokovnega kadra«. Manj pa pride do izraza volja vseh ostalih uslužbencev pri podjetju. Pred kratkim je nastopil službeno mesto direktorja v tem podjetju tov. Tone Bartol, znani sindikalni odbornik, ki bo nedvomno znal pomagati rasti delavskega sveta. Tudi pri gradbenem podjetju Štev. 14, ki ima nalogo graditi železnice in razne železniške objekte v Istri, imajo delavski svet. Na plenumu so zelo ostro pograjali nekatere odgovorne železniške voditelje, ki imajo nepravilen odnos do tega delavskega sveta. Navedli so celo primer: Ko je rabila železnica za gradbene potrebe ljudi in stroje Delavski rod /e spet pokazal svoje vrline šESt? tfsssVdKsš- a % "S %££E5iEE,B: deželfcom ».noonroXpobudniki te akcije. Njim so sledili kih dneh, ko je bilo ogroženo ne le ljenja in naše narodno gospodarstvo. “ ‘ ° * P° drUg‘h krajlh' £ n^l Ž3VJ Sneg je zahteval tudi precej smrtnih . ,0b elementarni nezgodi, ki je za- ‘jenja' |^eh srca- da b! P»«kooi.h žrtev, občutno, večmilijardno škodo pa delavnaso republiko, je poslal tudi to- Ta J5 ■ fc‘ .V Pomembno ume Karla tir-tudi - ^~.r.o,Se,T.p,is’lE ic.foiSJS sssr 1rJsfiS hiH* šiLFrr" mOffli zaradi snela na hJPln 'J zadel našo republiko. Centralni svet delava, st,otme domoljubov so to ve- obrati so zato obstaH d mn°6' zveze sindikatov Jugoslavije pa je na- deb’ bobovec Karel Lovenjak pa te- 7 so zato obstali kazal za ponesrečene kraje 5 milijo- *? ni vedel, ker m hotel vedeti ker -.Zaradl se je bilo potrebno lotiti nov dinarjev in svetoval vsem Repub- n' hotel pomagati. Morda je tudi on !tr!nera mh dx’ Pot,re,bno i® bil° °d- liškim svetom, naj priskočijo gmotno ®den .tlstlh 7edk'h- ki bi bil_ vesel, če s tram ti sneg. To je bula edina pot, da na pomoč. P1 nas nar°d doletela se večja nesre- se normalizira naše gospodarsko živ- V1 ča zato, da bi iz nesreče koval kake ljenje. In ne samo to: pod debelimi , ,":Nub skrbem m težavam, kljub grde kupčije, nikdar pa ne bi priskočil gmotami snega so se pričela rušiti "jok™ izgubam je slovenskemu člo- na pomoč. Slovenski delavec opravi-ostrešja, kar je še povečalo gospodar- v,u toplo pri srcu, ko čuti, kako člo- čeno gleda s prezirom na take ljudi, sko škodo. Sneg se je trgal s streh in ,v®sko i” tovariško skušamo preboleti ki jim ni mar življenje in bit lastnega ogrožal varnost pešcev, v planinskih *ezave kako nas združuje boj za naše rodu. In prav je, da jim to tudi tokrat predelih pa so se začeli trgati plazovi, lepse ™m. Vesel je človek, ko v težavi javno povemo 1 ki so predvsem na Tolminskem poškodovali tudi precej hiš. Da okrepi požrtvovalne napore prostovoljnih rodoljubov, ki so ponekje dan in noč delali pri čiščenju prog. cesta in gospodarskih obratov, je republiška vlada izdala uredbo, na temelju katere so pričeli ljudski odbori mobilizirati delovno silo za očiščevanje snega. Tako so se prostovoljcem pridružili še tisoči mobilizirancev in samo tako hitrim ukrepom se je treba zahvaliti, da nam sneg ni prizadejal še več je škode. Toda posamezni predeli na Primor skem, predvsem tolminski kot, so utrpeli večje škode. Plazovi so porušil, precej stanovanjskih zgradb, gospodar skih poslopij, odnesli shranjeno krmo za živino in terjali tudi človeška živ ljenja. Cim so prispele v Ljubljano vesti o tej nesreči, ki je zadela tol minski kot in o tem, da je mnogo vasi. kot so^ Vojsko, Lokve, Čepovan, Gornja Tribuša sploh odrezane od sveta, je bila posvečena nemala skrb za pomol tem krajem. V ogrožene kraje so odšle skupine reševalcev, odrezanim vasen pa je bila z letali poslana pomoč, pred vsem hrana. Med prvimi, ki so odšli na pomor na Tolminsko, je bil tudi predsednik Republiškega sveta sindikatov, narodni Snežni plazovi so predvsem na Tolminskem napravili veliko gospodarske škode heroj Janko Rudolf. Delovni kolektivi Slika nam kaže poškodovano hišo v Borjani se upravni voditelji niso posvetovali z delavskim svetom podjetja, ampak so v podjetje poslali dva uslužbenca, ki sta brezobzirno razmetala osebje in stroje po raznih gradiliščih Slovenije in Bosno, ne ozirajo se pri tem niti na matere z malimi otroki in podobno. Ob tem primeru je posredoval tudi Teritorialni odbor in kasneje so bile naloge rešene na pravilnejši način in v soglasju z delavskim svetom. Železničarji so mnenja, da se ti njihovi delavski sveti ne morejo prav razmahniti tudi zato, ker nimajo na železnici nekega združenja. Tudi to je stvar, ki je vredna preudarka. Še bolj živo pa so železničarji govorili 0 delavskih svetih, ki še nimajo odločilno besede, ampak so dejansko le posvetovalni organ. Taki delavski sveti so na železnici v vseh službah, tako v delavnicah, kurilnicah, nadzorništvih, sekcijah in večjih ter manjših postajah in končno tudi na vozli ščih. Iz razprave je mogoče povzeti, da se železničarji kar ne morejo sprijazniti s tem, da njihovi delavski sveti ne bi mogli biti taki, kakršni so drugod. Ovrgli so celo trditev, da je »posebnost železniške službe taka, ki onemogoča sprostiti gospodarsko upravo železnic. Na plenumu so navajali celo vrsto služb, v katerih bi brez večjih komplikacij lahko takoj uvedli delavsko samoupravo. Kot primere so navajali delavnice in kurilnice, nadalje sekcije. Malo težje hi bilo po njihovem mnenju z uvedbo delavskih svetov v prometno transportni službi, ker vso stvar sam značaj dela zelo otežkoča. Toda na plenumu so bili mnenja, da bi se dalo tudi to urediti z malo večjo mero dobre volje in s sistematično proučitvijo organizacije te službe. Da pa so železničarji kos premagovati začetne težave, ki nastanejo z uvajanjem delavskega upravljanja, pa so dokazali tudi z delom v delavskim svetih, ki imajo samo posvetovalno pravico. Marsikje ti delavski sveti prav nič ne zaostajajo za tistimi delavskimi sveti, ki imajo vse polne pravico. V kurilnici v Mariboru imajo na primer delavski svet, ki se je lotil res temeljito gospodarskih vprašanj v kurilnici in to od uporabe goriva in strojev preko razmestitve osebja, pa tja do pravilne skrbi za zaposlene ljudi. Član delavskega sveta tov. Kosi je mnenja, da je ta delavski svet doslej grešil le v tem, ker se je premalo pobavil z vprašanji učencev v gospodarstvu. V kurilnici so delali učenci pod premajhnim nadzorom in po nekateri zato kar preveč nedisciplinirani. Pravijo, da bodo v bodoče tudi to stvar temeljito razmislili in isto svetujejo tudi drugim delavskim svetom. Član delavskega sveta iz kurilnice je na plenumu povedal tudi to, da se ne strinja z ukrepom, s katerim je direkcija poslala v njihov obrat več uslužbencev ekonomske in administrativne stroke. On trdi, da imajo teh uslužbencev že itak preveč. To bodo sporočili tudi direkciji. Tudi organizacijsko so v tem delavskem svetu stvar resno prijeli. Ker nimajo upravnega odbora so poleg predsednika izvolili še tajnika, za neposredno izvedbo svojih sklepov pa zadolžujejo posamezne člane. Takih delavskih svetov je na železnici še več. Posebno dobri so delavski sveti, kot so ugotovili na plenumu, v progovzdrževalni službi. Tu imajo izvoljene delavske svete po nadzorništvih; delavski sveti nadzorni štev pa imajo svoje delegate v sekcijskem delavskem svetu, kjer obravnavajo gospodarsko problematiko celotne sekcije. Seveda naj lažje pa bi bilo dati polne pravice delavskim svetom v raznih delavnican, ker so po svojem značaju povsem samostojni obrati. Že prej smo dejali, da je težje z delavskimi sveti pri prometno transportni službi, loda, če pogledamo delavske svete na postajah, kot so Ljubljana. Maribor. Novo ^idani most, Celje in drugod, bomo videli, da imajo tudi tam delavske svete, ki zelo dobro delajo. Na ljubljanski postaji je delavski svet prišel sicer do neljubih nasprotij z direkcijo zaradi različnih stališč, toda ta nasprotja lahko samo privedejo do temeljitejše obravnave posameznih vprašanj in na ta način do pravilnejših zaključkov. Povsem pravilno pa so na plenumu pograjali predsednika delavskega sveta ljubljanske'postaje, ki je zaradi nekaterih različnih gledanj enostavno odstopil kot predsednik. To pa je napak. Precej so govorili tudi o tem, da Je treba zei° skrbno paziti, da imajo na železnici v eksekutivm službi res samo zdrave ljudi 1 ,?°ra:io ,.l?iti Proti nastopom železniško službe temeljito pregledani od zdravniške komisije, Na plenumu so opozorili na to, da je opaziti nekaj primerov, da mlad uslužbenec po nekaj mesecih službe pride v drugo ali celo tretjo zdravstveno skupino, kar go vori o tem, da je železniška zdravstvena komisija le tu pa lam napravila napake, liste bolnike, ki bolujejo v glavnem tedaj, ko imajo doma poljska dela, bodo, če bodo nadaljevali s svojo dosedanjo prakso enostavno poslali domov. Bfrs, zadnja plenarna seja železničarjev te pokazala veliko zanimanje teh ljudi za gospodarstvo na železnici Zato bi bilo prav da bi se njihove želje o tem. da bi tudi n«i železnici volili svojo delavske svete, teme Ijitn proučilo in da bi se tudi železničarjem svetli 10 ‘meti svoje samostojne delavske ZAŠČITA ZAVAROVANCEV v slučaju, ko je ogrožena njihova delovna sposobnost Zakon o socialnem zavarovanju predvideva, da se nudi popolna zaščita zavarovancu, kateremu se delno zmanjša delovna sposobnost ali pa, da delovno sposobnost popolnoma izgubi. Ravnotako je zaščiten zavarovanec, ki mu preti bolezen, zmanjšanje ali popolna izguba delovne sposobnosti v slučaju nadaljevanja dela, katerega opravlja. Zaščita zavarovancev za slučaj delnega zmanjšanja delovne sposobnosti vsled nesreče na delu, ali izven dela, ter bolezni, je razvidna v predpisih o invalidninah (čl. 32—43 Zakona). Pri tej zaščiti pa je uvedena neka novost. Ta novost je zaščita za delno zmanjšanje delovne sposobnosti in za nesrečne slučaje, ki se niso zgodili na delu, poleg zaščite za nesrečne slučaje ha delovnem mestu. Večina socialnih zakonodaj sveta pozna samo zaščito za slučaje delnega zmanjšanja delovne sposobnosti, zaradi nesreč na delu. Naš Zakon o socialnem zavarovanju pa je razširil to zaščito tudi na nesrečne slučaje izven dela ter bolezni. Zaščita delavca, ki se mu zmanjša delovna sposobnost, se odraža v pravici na invalidnino, pravici na premestitev na drugo delo ter o pravici na prekvalifikacijo. Pravico na invalidnino ima zavarovanec, ki mu je delovna sposobnost zmanjšana trajno ali za več kot leto dni in je odstotek izgubljene delovne sposobnosti višji od 33%%. Za nesrečne slučaje na delu se odredi invalfff-nina od pokojninske osnove v višini odstotka izgubljene delovne sposobnosti. Invalidnina za nesrečne slučaje, ki se niso dogodili na delu, se nakaže v višini odstotka izgubljene delovne sposobnosti od pokojnine, na katero bi zavarovanec imel pravico. enkratno invalidnino nosno enoletne plače. Zavarovanci, ki v višini 6-mesečne od- ____, __ izgube delovno sposobnost čez 75%, imajo pravico na invalidsko pokojnino. Invalidska pokojnina se odkaže od srednje višine plače v poslednjem letu zaposlitve v odstotku, ki odgovarja delovnemu stažu. Zavarovanec, ki mu preti nevarnost zmanjšanja delovne sposobnosti v slučaju, če bi nadaljeval z delom na istem delovnem mestu, ima pravico na premestitev na drugo odgovarjajoče delovno mesto. Da bi se ta po zakonu predvidena zaščita “pravilno izkoriščala, je potrebno, da stalna zdravniška komisija vsak slučaj pregleda, ter oceni pod kakšno zaščitno stopnjo bo zavarovanec spadal. Šele na osnovi mišljenja zdravniške komisije se lahko odredi, po kateri vrsti zaščite bo zavarovanec užival zavarovalnino. Toda mnogokje se ne postopa na ta način. Zavarovanci se pošiljajo na lažja dela brez zdravniškega pregleda in ne dobivajo v času, ko opravljajo lažja dela. nikakega denarnega dopolnila. Več takih primerov je med rudarji. Zaradi tega je Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko vlade FLRJ izdal Navodilo štev. 5581 od 25. maja 1951. leta. V Nat»-dilu je podrobno izdelan postopek odreje-vanja vrste zmanjšanja ali izgube delovne sposobnosti in vrste zaščite ter način, po katerem naj se ta zaščita nudi. Prav tako je predviden postopek v slučajih, če bi nadaljevanje dela na težkem delovnem mestu Škodovalo zdravju in delovni sposobnosti za- Med starim žeterjem so našli stroj ki ga bodo v tekmovanju popravili in uvrstili v strojni park Poziv na tekmovanje delavskega upravljanja je precej razgibal delovni kolektiv jeseniške železarne. O tem tekmovanju so razpravljali že na redni letni skupščini sindikalne organizacije in podvzeli celo vrsto organizacijskih ukrepov, da se tekmovanje dobro izvede. Pri posameznih podružnicah so osnovali posebne komisije, ki bodo skrbele za razmah tekmovanja. V tekmovanje so se sklenili odzvati delavci iz vseh obratov v železarni, med “prvimi pa so delavci iftehanične delavnice in vzdrževalnih obratov na Javorniku. Ti so sklenili, da bodo v tekmovanju pospešeno obnovili stružnico za obdelavo ležajev. Popravili bodo tudi phalni stroj za obdelavo raznih strojnih delov. Ta stroj je prišel na Javornik med starim železjem in je bil namenjen v martinarno. Delavci pa so ga našli in sklenili popraviti ga ter ga vključiti v strojni park železarne. V tem obratu so sklenili tudi popraviti valjčnice v valjarni težke proge. Ko Ali si že izpolnil dolžnost do svojega lista? Poravnaj naročnino in opozori tudi tovariša,>naj stori isto! — Koliko novih naročnikov si pridobil? bodo to popravili, bodo odpadli številni zastoji, ki nastajajo zaradi izrabljenih valjčnic. Še obilo drugih stvari bodo uredili. Pričeli bodo voditi evidenco nad porabo zaščitnih sredstev. To je potrebno zato, ker jim ie često nujno potrebnih zaščitnih sredstev primanjkovalo, v mnogih primerih pa so s temi stvarmi zelo malomarno gospodarili. Precej so na posebnem proizvodnem tekmovanju razpravljali o kakovosti valjanja in podvzeli, vrsto ukrepov, da se slednje izboljša. Edo Žagar V slučajih, kadar je zavarovančeva spo- i varovanca. Za primer bi navedel rudarja, sobnost za delo zaradi nesreče na delu ki dela v nami. Delo v jami na mu .ie zrah-zmanjšana od 20 do 3314%, ima pravico na —'•"*— :-----ii-i-i— - «-----*— --1 Tak rudar ima pravico premestitve na lažje površinsko delo za dobo, ki mu je potrebna, da se popravi. Navodilo predvideva, da vse delavce, ki spadajo pod to zaščito, pregleda stalna zdravniška komisija in ugotovi: — če je nadaljevanje dela na istem delovnem mestu škodljivo zdravju zavarovanca — če je zavarovančeva delovna sposobnimi že zmanjšana preko 20 do 75% in — če je zavarovanec izgubil sposobnost za delo. Če zavarovancu preti nevarnost bolezni zaradi izvrševanja težkega dela, predlaga zdravniška komisija, da se ga premesti na lažje delo. Pripada pa mu posebno denarno nadomestilo v višini razlike med redno plačo na novem in prejšnjem poslu. Organ socialnega zavarovanja dotičnega okrajnega, mestnega ali rajonskega ljudskega odbora to pravico zavarovanca potrdi in mu tudi izplačuje denarno dopolnilo ves čas izvrševanja lažjega dela. Ta zaščita ima za cilj čuvanje strokovnih kadrov. Potrebno je skrbeti, da se strokovni kadri zadrže v proizvodnji za kar se da daljšo dobo. Zato podjetja, ki dopuste, da se takim delavcem izplačuje invalidnina ali invalidska pokojnina grešijo. Zavarovancu, kateremu se je zmanjšala delovna sposobnost od 33 do 75% pripada invalidnina v višini odstotka zmanjšanja sposobnosti za delo. Zavarovanec, kateremu je delovna sposobnost zmanjšana do 50% dobi lažje delo ter sprejema poleg plače za to delo, tudi polovico invalidnine. Če pa je skupna vsota plače in polovice invalidnine manjša od redne plače, se invalidnina poveča za vsoto, ki je potrebna, da bi bili dohodki zavarovanca enaki njegovi prejšnji plači. To povečanje pa ne sme biti višje od druge polovice invalidnine. Zavarovanec, ki mu je delovna sposobnost preko 50 do 75% sprejema invalidnino. Če pa se zaposli na kakšnem lažjem delu, sprejema poleg plače tudi ves znesek invalidnine. Če zavarovanec izgubi delovno sposobnost preko 75% sprejema invalidsko pokojnino. O invalidnini, invalidski pokojnini ter premestitvi delavca na drugo lažje delovno mesto, sklepajo organi socialnega zavarovanja ljudskih republik. Zakon o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev in njihovih družin torej nudi zavarovancem zaščito za vse slučaje zmanjšanja ali izgube delovne sposobnosti. Zato je dolžnost vseh družbenih organizacij in poedineev, da organom socialnega zavarovanja pomagajo in odkrivajo napake pri uveljavljanju tega zakona. Od tedna do tedna DUŠAN KVEDER JE PREDAVAL NORVEŠKIM VOJAŠKIM STROKOVNJAKOM - ATTLEE KRITIZIRA CHURCHILLOVO AZIJSKO POLITIKO - VO LILNA ZMAGA LIBIJSKE VLADE - STATISTIKA BEDE V TRSTU - POGAJANJA MED ZDA IN MEKSIKO PREKINJENA - EVAKUACIJA SUEZA ŠELE ČEZ LETO ALI DVE - ZAPADNONEMŠKA VLADA ODBILA GROTHE MOHLOV PREDLOG - TEŽKA FINANČNA KRIZA V FRANCIJI - OSTAVKA INDONEZIJSKE VLADE - 500 DOLARJEV ZA KULTURNI DOM V TRSTU --NOVI NEREDI V TUNISU — ČISTKA V VZHODNI NEMČIJI - 9 ŠPANSKIH ANTIFAŠISTOV USTRELJENIH - NOVA DELAVSKA STANKA V IZRAELU - NA ŠVEDSKEM SO ODKRILI SOVJETSKO VOHUNSKO MREŽO — 50.000 TEKSTILNIH DELAVCEV ITALIJE STAVKA. Poizkus predsednika vzhodnonemške vlade GrothewOhla, da bi z »mirovno« akcijo škodoval Zapadni Nemčiji, je bil odločno odbit s strani zap-adnonemškega kabineta. Kabinet je izjavil med ostalim: »Do sedaj vzhodnonemška vlada še ni izjavila. da bo omogočila svobodne volitve v vzhodnem Berlinu in sovjetski coni Zvezna vlada smatra, da Grothewohlovo pismo ne vsebuje stvarnih oredlogov za mirovno konferenco. Zahodnonemška vlada smatra, da je treba preko svobodnih volitev, preko narodne skupščine in skupne nemške vlade preiti na mirovno konferenco.« 504 delovni kolek! vi tekmujejo (Nadaljevanje a 1. strani) Industrija obutve - Ljubljana, Tovarna usnja - Kamnik, TOKO - Domžale, Indus - Ljubljana. Tovarna čevljev -Kranj. — V sindikatu delavcev lesne stroke se je prijavilo 89 podružnic in med temi so Tovarna lesonit - Ilirska Bistrica, Lip - Brežice,. Lip - Ajdovščina, Industrija lesnih proizvodov - Maribor in druge. — Od podružnic sindikata delavcev trgovske stroke so se javile med ostalimi podružnice Mestnega magazina v Celju, Prehrana v Ljubljani, Sadje in zelenjava v Celju in tako dalje. — Od podružnic sindikata kme- ALI SO DELAVSKI TEHNIKUMI POTREBNI? Iz Jesenic smo prejeli pismo, ki ga nam je napisal tovariš Polde Ulaga, v katerem se zavzema za to,. da delavskega tehnikama na Jesenicah ne bi ukinili. Poslušajmo, kaj pravi in kakšne razloge navaja, morda nam to kdo pisal še o tem, kaj pa govori za to, da bi bil tehnikum ukinjen. V letu 1948 je izšla »Uredba o delavskih tehnikumih«. Na temelju te uredbe so pri raznih podjetjih organizirali Delavske tem nikume. Te šole so imele nalogo, omogočiti izučenim delavcem, ki imajo tudi potrebno šolsko predizobrazbo, da izpopolnijo svoje tehnično znanje. Nekatera podjetja so tehni-kume skrbno organizirala in so potem te šole tudi dobro uspevale, ter se razvile v novo zvrst srednjih strokovnih šol. Ponekje so pa seveda vso stvar podcenjevali m so taki tehnikumi zaradi slabih uspehov propadli ali pa so jih kar ukinili. Med drugim je bil z odlokom bivšega ministrstva težke industrije (št. 3590 z dne 24. IX. 1948) odprt tudi metalurški delavski tehnikum pri železarni na Jesenicah. Iz te šole smo si obetali dobiti iz kvalificiranih delavcev metalurške tehnike. Delavski tehnikum je pri železarni na Jesenicah organiziral priznani strokovnjak in pedagog ing. ________tehnikui-----. in v preteklem letu t. j. šolskem letu 1950/51 smo dobili že prvih 27 absolventov, diplomiranih tehnikov metalurške stroke. Da se je šola tako lepo razvila ima nedvomno velike zasluge njeni bivši direktor ing. Marjanovič. On je znal v delo pritegniti najboljše strokovnjake jeseniške železarne, in najboljše vzgojitelje jeseniške gimnazije. Dosedanja učna doba je trajala na delavskem tehnikumu le tri leta, vendar so prvi absolventi jeseniškega delavskega tehnikama zaradi svojega znanja bili dodeljeni na vodilna mesta v obratih železarne na Jesenicah, v Guštanju, Štorah, Sisku, Zenici, Smederevu, Cinkarni v Celju in drugod. V metalurški delavski tehnikum železarne na Jesenicah je sprejet samo kandidat,.ki je uspešno dokončal nižjo srednjo šolo, ali njej enakovredno strokovno šolo in ki je Izučen delavec z večletno prakso. V tekočem letu so merila za sprejeme še ostrejša in zahtevnejša. V I. letnik so sprejeti kandidati s povprečno starostjo 30 let, ki so ne le izučeni delavci in že praktiki v metalurgiji, temveč kot prvoborci in borci NOV ter tudi izkušeni, zreli ljudje. Tudi uspehi iz letošnjega šolskega leta dokazujejo, da vzgaja jeseniški delavski tehnikum strokovnjake, ki bodo teoretično in praktično kos nalogam na bodočih delovnih mestih in ki ne zaostajajo za absolventi ostalih tehničnih srednjih šol. Pravilno je, da so bili tisti delavski tehnikumi, ki zadanim nalogam niso bili kos, v celoti ali pa postopoma ukinjeni, saj so v njih vzgajali ne srednji strokovni kader, temveč le neke vrste mojstre. Ne moremo se pa strinjati z ukinitvijo onih delavskih teh-nikumov. ki so pravilno organizirani in ki a zgajajo srednji strokovni kader, kakršnega nam druge srednje strokovne šole ne morejo dati. Eden takih delavskih tehnikumov je nedvomno metalurški delavski tehnikum Železarne na Jesenicah, ki je vsekakor kos zaupani mu nalogi in vzgaja prepotrebne metalurške obratne tehnike, t. j. tehnike z najmani šestletno delovno prakso v enem od metalurških obratov. Nastaja vprašanje, ali bi bila eventuelno ukinitev toliko važne in strokovno odgovarjajoče šole, kot je jeseniški delavski tehnikum umestna? Ali ne pripada prav Jesenicam, kjer je eno največjih metalurških podjetij v državi, metalurška srednja strokovna šola, ki naj prevzgaja ukaže line železarje v obratne tehnike — metalurge? Ali morda jeseniška železarna nima dovolj priznanih strokovnjakov, ki so sposobni vzgojiti najboljše obratne tehnike? Da, Jesenice imajo vse pogoje, da si obdr-že že osnovano srednjo strokovno šolo, v kateri se vzgajajo obratni tehniki, kakršne nam ostale srednje strokovne šole, kjer slušateljem ni dana prilika biti. istočasno zaposlen v obratu in pridobivati vzporedno s teoretično tudi praktično vzgojo, ne da: jejo. S tem nimamo namena omalovaževati absolventov Tehnične srednje šole, ki so nedvomno boljši teoretiki kot absolventi jeseniškega delavskega tehnikoma. Prav na; sprotno, hočemo poudariti, da so potrebni absolventi TSŠ v upravno tehničnem poslovanju, dočim so potrebni absolventi jeseniškega tehnikuma predvsem v obratih sajnih. Merodajne ustanove, ki so odgovorne za čim boljši strokovni kader naj ukrenejo potrebno, da jeseniški delavski tehnikum ne bo ukinjen vse dotlej, dokler ne dobimo potrebnega števila strokovno priznanih obratnih tehnikov-metalurgov. Perspektivno gledano pa ne bomo imeli teh. strokovnjakov nikoli preveč, zato naj do ukinitve metalurškega tehnikuma na Jesenicah sploh ne pride. tijskih delavcev se jih je prijavilo v tekmovanje 11, ki imajo okrog 1700 članov, med temi pa so podružnice pri Gozdnem gospodarstvu - Bled, na kmečkem posestvu v Črešnjevcih, v Gornji Radgoni ter drugod. — Tudi v sindikatu grafičnih delavcev se je odzvalo pozivu na tekmovanje 11 podružnic, med katerimi so podružnice v Državni založbi Slovenije, v Umetniškem zavodu za litografijo v Ljubljani, v Triglavski tiskarni. — V sindikatu obrtnih delavcev se je prijavilo 10 podružnic in med temi podružnica pri »Obutvi« v Kranju in Mestne brivnice v Ljubljani. — V sindikatu delavcev gostinske stroke so se prijavile podružnice Zdravilišča - Šmarjetne Toplice, Dobrna, Slovenj Gradec, Kolodvorske restavracije v Ljubljani, Hotela Slon in druge. — V sindikatu komunalnih delavcev se je prijavilo k tekmovanju 36 podružnic, med njimi pa sta Mestni vodovod - Maribor, Uprava nepremičnin -Maribor. — V sindikatu PTT uslužbencev pa se je v imenu vseh kolektivov prijavil delavski svet podjetja, poleg tega pa se je prijavilo samostojno še 19 sindikalnih podružnic. — V sindikatu uslužbencev državnih ustanov pa so se med drugimi prijavile podružnice pri Centralni Narodni banki LRS, Upravi za soc. zavarovanje LRS in Okrajnem ljudskem odboru - Kranj. Republiški svet ZS za Slovenijo Generalni poročnik JLA Dušan K ve-d er. je kot gost Društva norveških častnikov, predaval ožjemu krogu general-štabnih oficirjev in vojaških teoretikov Norveške, o izkušnjah iz naše narodno, osvobodilne borbe. • Vodja laburistične opozicije Clement Attlee je imel po radiu govor, v katerem je grajal azijsko politiko Churchillove konservativne vlade. Med drugim je dejal: »Bila je prava nesreča, da je Churchill, v svojem govoru v Ameriškem kongresu, ustvaril med Američani vtis. da hoče v Aziji voditi drugačno politiko, kot jo je vodila laburistična vlada ter, da hoče dajati poguma elementom iz ZDA. ki streme za razširitvijo spora z ljudsko republiko Kitajsko.« Attlee je zahteval, da mora Velika Britanija voditi na tem področju politiko, ki bo pomagala preprečiti razširitev spora. • Po podatkih, ki so bili objavljeni v Tripolisu, je libijski parlament, izvolil 37 poslancev vladne Stranke neodvisnosti, 7 poslancev opozicijske stranke Kongresa im 2 poslanca ostalih strank. Z zmago Stranke neodvisnosti je zagotovljeno sodelovanje Libije z zahodnimi državami. Ko so objavili volilne rezultate je prišlo do protivladnih demonstracij. Policija je demonstrante razgnala. Število žrtev še ni znano. • Po statističnih podatkih tržaške občine je v Trstu 13.500 siromakov, ki sploh nimajo nobenih dohodkov. Od 27.000 upe. kojencev sprejema 19.000 od 2000 do 5000 lir pokojnine, ko je višina srednje delavske plače 30.000 lir. Če upoštevamo še 19.000 nezaposlenih, spoznamo, da je v Trstu 51.000 siromakov, ki ne morejo ne živeti — ne umreti. * Po dveh tednih brezuspešnih razprav so prekinili vojna pogajanja med Me. kšiko in ZDA zaradi tega. ker meksiška vlada ni sprejela predloga ZDA. po katerem bi morala v okviru obrambe ameriškega kontinenta povečati obrambni potencial svoje države. * Neodvisni kairski list »Al Abram« piše, da je Velika-Britanija pripravljena evakuirati območje sueškega kanala. To stališče Velike Britanije je posledica razgovora med britanskim in pakistanskim zunanjim ministrom. Toda evakuacijo bi lahko izvedli šele čez leto ali dve. * Okrog 2700 delavcev in nameščencev angleških vojnih ustanov na Malti je pričelo stavkati. Zahtevajo, da se jim po. večajo plače za 14 šilingov na teden Kako si zamišlja mali Serjoža svobodno kretanje po Sovjetski zvezi V poslednjih mesecih se je stanje francoske plačilne bilance znatno poslabšalo-Francoski časopisi pišejo, da so državne blagajne prazne in da bo koncem meseca država primorana ukiniti svoja plačila. Slišijo se tudi glasovi o devalvaciji franka. ki so izzvali velik skok tečajev tujih valut in zlata. * Pretekli teden ie indonezijska vlada predložila predsedniku republike ostavko. Predsednik vlade je izjavil, da se je odločil za ostavko vse vlade zaradi tega. »da bi se izboljšal politični položaj in prebrodile težave, ki so se pojavile v zakonodaji in zaradi pogodbe o vzajemni pomoči z ZDA « * Tajništvo Ameriškega odbora za pomoč pri graditvi slovenskega kulturnega doma v Trstu sporoča, da 60 v Clevelandu zbrali nadaljnjih 500 dolarjev. Čeprav se je zbiranje prispevkov za slovenski kulturni dom v Trstu v ZDA šele začelo, vlada za to akcijo po vsej Ameriki veliko zanimanje. * V Kefu je bil ubit pripadnik francoske tujske legije. Zato je v mestu proglašeno izredno stanje. Po francoskih poročilih je bilo v Tunisu od 17. januarja ubitih 80. ranjenih pa 200 oseb. * Centralni komite Enotne socialistične stranke Vzhodne Nemčije je sporočil, da je pooblastil generalnega tajnika Ul-brichta. da vsa ministrstva in druge državne urade očisti »lenuhov in birokratov«. Prva žrtev te nove »čistite« je predsednik Saške Lochagen. Radio Moskva trdi. da so ruski učenjaki pred Darwinom odkrili teorijo o razvoju vrst. To je eno od poslednjih »odkritij« v kampanji, ki ima za cilj »dokazati absolutno rusko nad moč na. vseh področjih znanosti.« * Bivši češkoslovaški trgovinski minister, ki je odšel v Moskvo »na poročanje« je izginil brez sledu. Poslednjič so ga videli na nekem banketu, od tedaj pa ni o njem ne duha ne sluha. * V Barceloni je bila izvršena smrtna kazen nad deveterico antifašistov, ki jih je pred kratkim obsodilo vojaško sodišče. Obsojeni Španci so bili aretirani kot organizatorji velike delavske stavke koncem minulega leta. * Dva poslanca izraelske stranke Mapam. ki je pod vplivom Kominforma, sta izstopila iz stranke ter sklenila ustanoviti novo delavsko stranko. Pozvala sta izraelske delavce, naj se pridružijo tej novi stranki. * Pretekli teden so večje skupine Japoncev napadle več policijskih in železniških postaj v petih velikih mestih. Japonske. Trdijo, da je te napade organizirala KP Japonske iz protesta proti ameriško.japonskim pogatanjeni in vl*rj nemu oborožitvenemu načrtu. * Na švedskem so odkrili sovjetsko vohunsko mrežo, ki ie imela nalogo, dostavljati najvažnejše skrivnosti švedske obrambe in vzpostaviti vohunske kanale, po katerih so prihajala tajna poročila iz ZDA v ZSSR. * Stavka 50.909 tekstilnih delavcev iz Severne Italije ie odkrila težavni položaj italijanske tekstilne industrije, ki bi morala letos izvoziti 13 milijonov kilogramov več tekstilij kot lani. Zaradi zmanjšanja uvoza pa ie te ma.lone nemogoče. Sindikati zahtevajo od delodajalcev, naj se izenači položaj žensk z moškimi, toda industrijci o tem sploh nočejo razpravljati. Tekoče naloge delavskih svetov (Nadaljevanje s 1. strani) nekega podjetja ali neke gospodarske panoge v drugo podjetje oziroma gospodarsko panogo za krajši čas v trenutne težkoče. DELAVCE JE POTREBNO ZA ČAS RAZMEŠČANJA MATERIALNO OSKRBETI Za ta čas jim je treba po našem mnenju dati določeno pomoč za najnujnejše življenjske potrebe. Rešiti je treba tudi vprašanje stroškov selitve, namestitve in podobno. V ta namen je pripravil Centralni svet skupno z Zveznim svetom za ljudsko zdravstvo in socialno politiko osnutek uredbe, s katero naj bi se uredila ta vprašanja. O tej uredbi še razpravljamo. Na seji predsedstva so predlagali tudi nekatere spremembe k uredbi o dodatku za otroke. O teh pripombah je tov. Salaj dejal: Vprašanje otroške doklade postaja zelo resno zaradi cenzusa, to je zaradi davčne osnove pri -onih delavcih in nameščencih, ki posedujejo zemljo ali pa imajo razen plače še druge dohodke in zaradi tega potem izgube pravico na dodatek za otroke. Praksa je namreč pokazala, da so sedaj predpisane davčne osnove, ki izključujejo pravico do doklade za otroke, nepravilne in da je zaradi njih pri izplačevanju otroških doklad precej napak, ki so v škodo posameznikov in skupnosti. Tako prejemajo na primer tisti delavci, ki imajo od zemljiške lastnine letno na družinskega člana do 3000 dinarjev davku podvrženega dohodka, pravico do doklade za otroka, čim pa je njihov dohodek večji kakor 3000 dinarjev, pa to pravico v celoti izgubijo. POTREBNO BI BILO SPREMENITI CENZUS PRI DODELJEVANJU DODATKOV ZA OTROKE Prav ta strogo postavljena meja žene ljudi k temu, da poskušajo izigravati uredbo. Po naših podatkih je bilo na primer doslej nepravilno izplačanih za dodatke za otroke v Sloveniji nad 7 milijonov dinarjev, v Bosni in Hercegovini pa nad 14 milijonov dinarjev. Na žalost nimamo podatkov iz drugih re» publik, vendar nam že ta dva primera dovolj povesta o tej stvari. Zato je predsedstvo Centralnega sveta sklenilo predlagati vladi, da spremeni cenzus, vendar tako, da ta sprememba ne poveča skupne vsote, ki je določena za doklade za otroke. Po našem predlogu naj bi bil znesek za dodatke za otroke različen in naj bi bil odvisen od dohodkov, ki jih ima ta ali oni delavec poleg svoje plače. Za otroke delavcev in uslužbencev, ki živijo samo od plače, naj bi znašal 3000 dinarjev, za tiste, ki imajo do 1000 dinarjev davku podvrženega dohodka, naj bi znašal 2000 din, in končno za tiste, ki imajo nad 2000 dinarjev dohodka, naj bi znašala otroška doklada 1000 dinarjev. S tem primerom bi rad samo osvetlil bistvo našega predloga, ki smo ga predložili zvezni vladi. Mnenja smo, da bo omogočilo sprejetje našega predloga pravilnejše izplačevanje dodatkov za otroke in da bo koristneje tako za posameznike kot za celoto. kako so Čistili sneg V POSTOJNSKEM OKRAJU Naletavanje snega in močni snežni meteži so v postojnskem okraju ustavili ves železniški in cestni promet. Okrajni ljudski odbor je osnoval štab, ki je skrbel za mobilizacijo ljudi in prevoznih sredstev, da bi bil sneg s proge in cest čimprej odstranjen. 14. februarja je že okrog 1000 ljudi čistilo sneg s proge, ulic in cest. Postojnčanom je prišlo na pomoč tudi 700 vojakov. Na progi Postojna—Rakek so od četrtka do nedelje zvečer že očistili sneg, tako da je bil vzpostavljen enotirni promet. Pri čiščenju snega so se izkazali traktoristi opdjetja »Asfalt« in postojnski vozniki. 2 stran * 29. II. 1952 DELAVSKA ENOTNOST Nova egiptovska vlada odpira Spor med Egiptom in Anglijo je konec preteklega meseca dosegel svoj višek. Spopadi in nemiri so zavzeli že grozeč obseg. Marsikdo .ie s težkim srcem pričakoval, kaj se bo zgodilo. Bilo je namreč jasno, da taki spopadi ne morejo ostati dolgo lokalni, zlasti ne na tako važnem področju kot je Egipt. Tu skozi pelje edina morska pot. ki veže Evropo z Azijo in Daljnim vzhodom, kjer imajo pa prenekatere države svoje interese. Egiptovski demonstrantje so ob zadnjem večjem incidentu v glavnem mestu Egipta, v Kairu zažgali okrog 200 poslopij — trgovskih hiš, hotelov in klubov ter povzročili ogromno materialno škodo, ki jo cenijo na približno 112 milijonov dolarjev oziroma v našem denarju na približno 34 milijard dinarjev. Človeških žrtev pa je bilo samo ob tem spopadu nad 50. Egiptovska policija je to početje mirno gledala. Sredi najbolj razdivjanih napadov pa je nastopila redna egiptovska vojska in razgnala množice demonstrantov. Vlada Nahas-paše ni ničesar storila, da bi se nemiri polegli. Nasprotno, celo podpirala je akcije tako imenovanih »osvobodilnih bataljonov« in raznih napadalnih enot, ter je s tako svojo politiko privedla Egipt skoraj v novo vojno. Egipčani so hoteli kratko in malo s silo vreči Angleže iz Egipta, s področja Sueškega prekopa in iz Sudana. Temu so se Angleži uprli in tako so se spori spreminjali vse bolj v odprt oborožen spopad. Položaj, v kakršnega je Egipt pripeljala vlada Nahas-paše in vafdistična stranka je postajal vse bolj nevzdržen za Egipt in to je eden izmed vzrokov za padec te vlade. Novo vlado je sestavil Ali M ther-paSa, bivši predsednik egiptovske vin le. Ali-Maher paša je s’" r :u precej spreten politik. Leta 1925 je z e bn minister za pro- sveto, leta 1928 finančni minister, leta 1930 pravosodni minister in leta 1939 minister notranjih in zunanjih zadev V tem Času je bil dvakrat tudi predsednik vlade. Ali-Maher paša uradno ne pripada nobeni politični stranki in je vseh 15 članov svoje vlade izbral iz vrst neodvisnih državnih uradnikov. Položaj nove vlade v tem napetem ozračju kajpak ni lahek, vendar je videti, da je nova vlada vsaj začela odpirati pot k novim razgovorom med Egiptom in Anglijo. Obojestransko popuščanje in prizadevanje, da hi nemiri popustili, kažejo, da bo vlada vsaj v zunanji politiki zavzela novo smer, čeprav so nekateri mnenja, da Ali-Maher-paša ne bo mogel spremeniti politike, ki si jo je začrtal njegov predhodnik. Nenadni padec drugače zelo popularne Nahas-pašine vlade, je pravzaprav močno presenetil svetovno javnost. Vafdistična stranka, ki ji predseduje Nahas-paša, ima v parlamentu v obeh domih veliko večino in sicer šest sedmin vseh glasov, čeprav je kralj Faruk precej naklonjen Zapadu. se moramo vprašati, če ie bilo stopnjevanje tega napetega stanja edini vzrok njegove intervencije v egiptski politiki, ali pa se je za tem skrivalo še kaj drugega. Na Zapadu trdijo, da obstojajo med kra Ijem Farukom in Nahas-paŠo že dolgoletna osebna nasprotja in trenja. Govore celo o tem, da si je Nahas-paša neprestano priza deval slabiti oblast dvora v egiptski ustavni vladi. Nahas-paša je med egiptovskim ljudstvom trenutno zelo popularen zaradi svojega odločnega stališča, s katerim podpira težnje Egipčanov, da se popolnoma osamosvojijo, ne glede na ozadje te njegove politike Nahas-paša je nevaren ugledu kraljeve avtoritete in je prav gotovo tudi to eden izmej vzrokov, da je morala iti njegova vlada s pozornice. Kralj Faruk ima na svoji strani vojsko in njeno vodstvo, zato si je lahko dovolil takšno spremembo v najbolj napetem času. Nekateri so celo mnenja, da hi lahko s pomočjo egiptovskega generalnega štaba izvedel tudi vojaško diktaturo. Orožje kralja Faruka proti Nahas-paši j« tudi v tem, ker so mu znane velike špekulacije nekaterih vafdističnih ministrov, ki so prodajali bombaž, glavno egiptovsko surovino celo v Izrael, s katerim pa imajo Se vedno nerazčiščene račune. Nahas-pašina vlada bi z razkritjem teh špekulacij nedvomno precej zgubila na svoji popularnosti. Če so k padcu vlade privedli predvsem notranji in ne zunanji spori, pa bo pokazala prihodnost. Vsekakor pa je Ali-Maher paša naredil že prve korake v svoji zunanji politiki. Da bi laže nastopal v imenu naroda, je osnoval »Nacionalno fronto«, okoli katere namerava združiti vse stranke, ki naj bi * * * * v nekakšnem posvetovalnem svetu pomagale voditi vladi notranjo in zunanjo politiko, zlasti pa pri urejevanju odnosov med Anglijo in njihovo državo. Razen nacionalnih fanatikov in skrajnih levičarjev, so pristale na sodelovanje vse štiri glavne egiptovske stranke — saadistična liberalna, ustavna stranka, stranka »Kotla Makrome in tudi najmočnejša Vafdistična stranka. V novi Nacionalni fronti pa bodo sodelovali tudi strankarsko neodvisni »stari državniki«. Kot vojaški guverner je Ali Maher paša takoj storil vse potrebno, da prepreči nadaljnje incidente. Ta njegov korak je mučno približal možnost za nove razgovure, ki .jih pričakujejo že prihodnji mesec Med ukrepi je važen sklep o ustanovitvi vojaškega sodišča, ki bo obsodilo vse tiste osebe, katere bodo neupravičeno nosile orožje ali municijo ter poskušale napadati civilne uslužbence ali organe javne varnosti S tem ukrepom bodo preprečili tudi vsako dejavnost egiptovskih »osvobodilnih bataljonov . ki so operirali posebno v coni sueškega področja, kjer J/z. živžj&nja £n xLs.Ho. Občni zbor sindikata trboveljskih rudarjev sCndikcLČKiJl oKgxmuxacii Na medicinski visoki šoli nameravajo razš riti sindikalni odbor in tako izboljšati delo ter zmanjšati pisarniške stroške kalne ^ ^nevj je bil občni zbor sindi šole v P?^ru.žnice medicinske visoke se nr, Ljubljani. Na občnefh zboru so nipr?®c!vor'l‘ 0 tem, kako bodo v letoš-Ofr,., n. ‘etu izboljšali delo sindikalne cej lzacije. Sicer pa so tudi lani pre-zacj; sp?®no delali. Sindikalna organi-oseK; sodelovala pri sistemizaciji njjj ia> določanju službenih let in oseb-rov - klad, pri urejanju delovnih spo- S°dei0nvaKd®ljeV!-nju ^etnJh d°3u-s-tov' jn . vali so z disciplinskim sodiscem kaln1 °dpuščanju uslužbencev. Sindi-(jjn a. organizacija je izplačala 262.500 S]j /iev. podpor svojemu članstvu. dalivv ^e’ da so člani obiskovali gle-0r sk.e. Predstave v Drami in Operi, jn°®a^irala kino predstave za otroke ki sP00mda.fa'a i)r' zdravstvenih ekipah, je bilo 17 najboljših usluž- e v Podlipo, Smrečje ter Hor- odlikovanih od Prezidija ljud- j,; ^ etldar članstvo sindikalne podruž-v v medicinske visoke šole ni zado-lat,fn° s temi uspehi. Pravijo, da bi s; več storili, če ne bi bilo v u dnji lahko za vzgled marsikateremu j„ Jemu kolektivu. Prečitajte kaj nam pišejo J&eprjcali se boste sami! hikn tOlhruarja letos sta se v pisarni rud- 0r]jrd sestala star in novoizvoljeni izvršni PrkJl sindikalne podružnice na prvo sejo. oda tali smo zapisnik občnega zbora. Stari »S, r le predal novoizvoljenemu odboru vse TV® in zapisnike, skupno smo prešteli denar t, °lagajni in pregledali blagajniško knjigo, n' je ujemala z vsemi dokumenti in de-rlem. Nerešene pošte pri nas ni bilo in dari Spisi so bili vloženi na pravem mestu, izv iSmo vse to pregledali, so si člani novo-.''Oljenega izvršnega odbora razdelili dolžil1- Vsak posameznik je obljubil, da bo V |l° nalogo vestno in požrtvovalno izvršeni?1- kja prvi seji smo se pogovorili tudi o uj^anizacijskem delu podružnice in o tek- iVJ'ežko j0 Pri nas. Oddaljeni smo od drugih industrijskih središč tako, da samo čitamo, ‘ako se delovni kolektivi iz rudnikov in ia*mb drugih strok Slovenije pripravljajo ?a novo tekmovanje delavskega upravljanja n Pošiljajo svoje tekmovalne načrte. Tudi bi radi tekmovali. Ves naš kolektiv bi se ad prijavil k tekmovanju, toda na žalost a*® to ni mogoče iz sledečih razlogov: „1'a* premogovnik je zelo majhen. Odpirati ! T? ga začeli 1. decembra 1950. leta. Ž ve-1KlJ® trudom in s popolnoma preprostim "mjem smo na dan volitev 18. marca 1951 i rebili 90 m dolg rov skozi trdo hribovino n zadeli na premogovni sloj. Premog je zelo dober, ima 5000 kalorij. Ko smo prišli do Premoga, smo sklenili, da oskrbimo sčasoma .sa republiška in lokalna podjetja ter elektrarno v Dravski dolini s kurivom. S tem • ’ lahko razbremenili druge premogovnike 19 tudi mi vsaj malo prispevali k prido-ttvam dragocenih deviz. Naš sloj ima precejšen padec in to 45 do stopinj.' Če hočemo prodirati za slojem ®;a .nam potrebna električna energija in ,rr)ji. Glavni vod visoke napetosti je 1500 m ■'tan od rudnika. To ni veliko, vendar pa nastalo vprašanje, kdo bo investitor na-aga premogovnika. Kakor vidimo se okraj-budski odbor Slovenj Gradec za to predlo zanima, oziroma se izgovarja, da nima potrebnih sredstev za napeljavo voda in za to, da bi mi dobili stroje- Ce bi postavili električno omrežje ne bi teža bremen ležala samo na ramenih rudnika, ampak bi za to prispevali tudi kmetje v našem kraju, ki bi radi imeli električno razsvetljavo. Naš podkopni rov je v najlepšem redu, tako da si ga lahko ogleda vsak rudarski strokovnjak. Na dolžino 100 m smo napravili nadkop, da lahko dobro zračimo jamo. Komite za lokalno industrijo OLO Slovenj Gradec je 5. februarja povabil inž. Lojzeta Zupančiča, profesorja tehniške srednje šole iz Ljubljane, da si je ogledal premogovnik. Tov. Zupančič je povedal tole: »Točno 3 in pol km zračne črte zapadno od Slovenj Gradca v kraju Sele so bile že leta 1862 podeljene jamske mere za rjavi premog. Gre za jamsko mero »Segen Gottes« in jamsko mero »Fundgrube«. Po starem avstrijskem zakonu so podelili take mete le na osnovi dokazanega in vidnega »Zarazišča« v premogovnem sloju. Podelitev se je izvršila le, če se je rudarska oblast prepričala, da je nahajališče v splošnem odkopavanja vredno.« Torej to pravno dejstvo bi bil osnovni dokaz, da imamo opravka z nahajališči premoga. Dne 30. in 31. julija 1951 je tov. Zupančič ponovno ogledal rudosledna dela in ugotovil, da je slojišče dobro, da je dober in kvaliteten premog in da debelina sloja omogoča racionalno odkopavanje. Čeprav so dani vsi pogoji za razvoj našega premogovnika, se vendar nobeden ne zgane in nam ne pomaga, da bi premogovnik razširili. Mislili smo že tudi na to, če je sploh potrebno, da podjetje še obdržimo. Mi mislimo, da je to potrebno. Saj bi to sčasoma rodilo dobre sadove tudi na kulturnem in političnem polju, ker je naš okoliš še precej podvržen klerikalizmu. Na seji smo sklenili, da bo vsak prvi torek v mesecu redno zasedal izvršni odbor podružnice. Vsak prvi četrtek v mesecu pa bomo imeli obratni sestanek kolektiva.« Tovarišem rudarjem iz Sel pri Slovenj Gradcu priporočamo, naj se kar prijavijo za tekmovanje prvega delavskega upravljanja in napravijo načrt. Tekmovali bodo v okviru zmožnosti svojega rudnika. V tekmovanju se bodo uvrstili med kolektive, ki imajo zaposlenih manj, kakor 100 delavcev. Če bodo v času tekmovanja delali tako, kakor so delali doslej in razpravljali, kakor so začeli n vseh "važnih vprašanjih na svojem premogovniku, bodo prav gotovo zasedli častno mesto. magajo z denarnimi sredstvi kolikor morejo in skrbijo za pravilno izkoriščanje letnih dopustov. Republiški odbor je doslej dobil le od 30 % podružnic statistična poročila za četrto tromesečje leta 1951. Počasno pošiljanje poročil seveda zavira delo Republiškemu odboru. Zato naroča predsedstvo okrajnim odborom, da naj na to pomanjkljivost, kjer se^ dogaja, pismeno in ustmeno opozarjajo sindikalne podružnice. Na seji predsedstva so se pogovorili tudi o družbenem planu in uvajanju gospodarskega računa na kmetijskih posestvih in gozdnih gospodarstvih. V Sloveniji so uvedli gospodarski račun na državnem posestvu Pekre pri Mariboru. Strokovnjaki in računovodje Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo bodo v teh dneh priskočili na pomoč upravnikom, računovodjem in delavskim svetom posestev in ekonomij, da bodo uvedli gospodarski račun. V Pekrah so že ugotovili, da je gospodarski račun zelo koristen. Seveda bo treba spremeniti sedanjo organizacijo dela in preiti na skupinski sistem ter uvesti za posamezna dela akord. Predsedstvo Republiškega odbora naroča sindikalnim organizacijam, naj pomagajo in tesno sodelujejo pri uvajanju gospodarskih računov na posestvih in gozdnih gospodarstvih. Na množičnih in skupinskih sestankih naj z delavci razpravljajo o važnosti gospodarskih računov. Tudi o volitvah in tekmovanju prvega delavskega upravljanja so se pogovorili. Svetovali bodo okrajnim odborom, da naj pomagajo pri volitvah delavskih svetov in skrbijo, da bodo stari delavski sveti in upravni odbori v redu predali posle novim organom. Republiški odbor je dobil šele 14 prijav za tekmovanje. Seveda je to zelo malo. Če bodo okrajni odbori vzpodbujali podružnice, se bo prav gotovo prijavilo k tekmovanju še več kolektivov. Tovariš Tone Šturm na občnem zboru sindikalne podružnice rudarjev v Trbovljah blemih pri njih. V poročilu priznavajo, da sindikalna podružnica ni dovolj pomagala delavskem svetu. Delavski svet na primer na sedmih zasedanjih skorajda ni razpravljal o zaščiti delavstva, marveč je govoril samo o proizvodnih nalogah. To je nepravilno predvsem zato, ker je število nesreč in bolnih v rudniku precej visoko, čeprav imajo manj zaposlenih delavcev in nameščencev. V letu 1949 so izgubili 5,98% delovnih dni zaradi bolezni in nesreč, leta 1950 so jih izgubili 6,50%, lani pa 8,09%. Sindikalna organizacija je tudi premalo skrbela, da bi se 18% zaposlenih delavcev vključilo v sindikalno or- ganizacijo. Najzaslužnejšim članom delovnega kolektiva so lani v trboveljskem premogovniku izplačali okoli 2 milijona 400.000 dinarjev nagrad. V času letnega dopusta pa so delavci dobili plače za okrog 10,577.000 dinarjev. Sindikalna podružnica in njeno članstvo sta veliko žrtvovali za dograditev počitniškega doma na Partizanskem vrhu. Dom je vreden nad 6 milijonov dinarjev. Na občnem zboru so dejali, da so tudi premalo storili za politično in gospodarsko vzgojo članstva. Kulturno-prosvetno delo ni imelo potrebne širine. Rudarji še vse premalo čitajo. Le okoli 3000 jih je naročenih na časopisje, sem je vštet tudi »Zasavski vestnik«. Na občnem zboru so sklenili, da bodo na vsakem obratu nalepili na oglasne deske časopise, da jih bodo lahko delavci čitali pred odhodom na delo. Govorili so tudi o upokojencih in ženah ponesrečenih rudarjev in dejali, da bo za te morala sindikalna organizacija kaj več storiti. Na občnem zboru so pograjali tudi člana, ki mu je sindikalna podružnica dala nakazilo za letni dopust. Omenjeni ni odšel na dopust, podružnica pa je dolžna plačati 1800 dinarjev, ker je zapadlo rezervirano mesto. Sklenili so, da mora ta denar povrniti sam član, ki je zaradi malomarnosti povzročil škodo. Tudi o normah so se pogovorili. Dejali so, da morajo biti norme postavljene bolj življenjsko, določajo naj se po delovnem mestu in to predvsem sedaj, ko bodo prešli na akordni način plačevanja. Včasih so bili v Trbovljah, kakor tudi drugod, učni tečaji za kopače. Ze precej časa sem pa so te tečaje opustili. Delegati so dejali, da bi bilo potrebno ponovno uvesti učne tečaje za kopače. Na odgovorno mesto naj pride le tisti, ki bo položil kopaški izpit. V razpravi so govorili tudi o zaščiti dela in skrbi za delovnega človeka ter grajali napake, ki so bile dokaj pogoste. Potrebovali bi zaščitna sredstva za glavo, roke in tudi zaščitna sredstvu proti mokroti in vlagi, da ne bi bilo toliko prehladov in revmatizma. Precej napak je bilo pri dodeljevanju letnih dopustov, saj je bilo povprečno število dni letnega dopusta pri jamskih delavcih lani nižje kot pa pri članih kolektiva, ki delajo na zunanjih delih. To prav gotovo ni pravilno. Starejši ljudje v Trbovljah, in teh je več sto, čakajo že več kakor leto dni na naočnike. Ne dobijo jih. Ob zaključku občnega zbora so sprejeli vrsto sklepov, ki nam zagotavljajo, da bo sindikalna podružnica v letošnjem letu bolje delala in tudi nudila več pomoči delavskemu svetu. Naimanj, kar pričakujemo od delegatov je, da nas zastopajo na zboru Občnih zborov sindikalnih podružnic kovinarjev v Mariboru so se člani zadovoljivo udeleževali. Nobena podružnica ni prestavila občnega zbora zaradi premajhne udeležbe. Drugačen pa je bil občni zbor Krajevnega odbora kovinarjev v nedeljo 17. februarja v dvorani mariborske livarne. Od 147 izvoljenih delegatov jih je prišlo le 91. Med razpravo po predsednikovem in blagajnikovem poročilu in poročilu predsednika nadzornega odbora je ne- upravičeno zapustilo zbor še 10 delegatov. Kovinarji zaradi premajhne udeležbe delegatov niso mogli izvoliti Krajevnega odbora, ampak so volitve preložili za 8 dni. Prisotni delegati so sklenili, da bodo članstvu povedali, kateri delegati se niso udeležili občnega zbora in da bodo o teh delegatih razpravljali na članskih sestankih v posameznih organizacijah. Bežni vtisi s poti po zasneženi Primorski Tisočero zaskrbljenih oči je bilo te dni obrnjeno tja proti Primorski. Težka nesreča jo je zadela. Plazovi — bela smrt — so zahtevali številne smrtne žrtve. Ponekod so skoraj ves zaselek zbrisali z obličja zemlje. Nosili so s seboj borno kraško drevje, senike, skratka nosili so s seboj znoj naših delavnih Primorcev. Stotine delovnih rok je hitelo na pomoč krajem, ki jih je zametel sneg. Med temi, ki so v težkih dneh odhiteli tjakaj med trpeče ljudi, da jim pomagajo z dejanji in nasveti, je bil tudi tov. Janko Eudolf, predsednik Republiškega sveta sindikata Slovenije in tovariš Tone Šturm, člqn Republiškega sveta. Po vrnitvi je tov. Šturm povedal našemu sodelavcu nekaj bežnih vtir sov s poti po zasneženi Primorski. Vsega vam ne bomo mogli opisati, preveč bi bilo, toda saj ste gotovo že sami kaj čitali ali vsaj slišali, kaj vse se je dogajalo v teh dneh v tolminskem okraju, ki je bil zaradi snega najbolj prizadet. Tov. Šturm je dejal, da je predvsem treba pohvaliti to, da so se organi ljudske oblasti in tudi prebivalci sami takoj znašli, ko jim je začel groziti sneg in snežni plazovi, že 14. februarja torej 4 dni prej, kakor je dala vlada ljudske republike Slovenije navodilo o mobilizaciji delovne sile zaradi izrednih snežnih padavin, je okrajni ljudski odbor v Tolminu postavil štab. Štab je sklenil, da je treba takoj očistiti sneg s streh, čimprej pot k novim razgovorom ^Prišlo skoraj vsak dan do spopadov * . Sklep parlamenta, da bo egiptovska vla-jj* Povrnila angleškim in drugim državlja-škodo, nastalo ob zadnjem incidentu v frai.ru, je precej pomiril javnost. Zadnje dni lii h-^ slišati, da so zaprli veliko število ki so sodelovali pri demonstracijah v uOdpustili so večje število policijskih i encev* jih zamenjali in skrajšali poljsko uro. Določili so visoke denarne kazni k. osebe, ki bi poizkušale kršiti red ali pa VL P1 če nadalje nosile uniforme, če niso Kyučene v redne vojaške ali policijske sile. . ceprav s temi ukrepi še incidentov in raz-v*n manjših spopadov niso odstranili, so bor*1® dosegli, da se je stanje močno iz-tv- ?1°. *n’ da napetost neprestano pada. in t .n* s* prizadevajo, da bi napravili red z tudi Angleži so popustili ter se umaknili barikade. Danes je že mogoče go-sno1*1 0 bližnjih razgovorih in o ureditvi po^a- ki bo sprejemljiva za obe stranki. A Angleški zunanji minister je že izjavil, Je njegova vlada pripravljena odstopiti Čet Po?°dbe iz leta 1936 ter umakniti svoje griv . . določenem času, Če bi se o tem do-narn°r^i *n sprejeli nov sporazum. Anglija se Ci mreč zavzema za to, da bi vojne institu-var na sueškem področju ostale zaradi ne-vs-^nosti nove vojne agresije sovjetskih im-fli x *s*ov’ pa čeprav bi jih sestavljali iz-E^cno Egipčani. Pogoj za to pa je pristop V7hPla h obrambnemu sistemu za Srednji HuSk Ali-Maher-pašina vlada za take po-jnabe seveda ni popolnoma gluha in izgloda. Jz. J® na tej osnovi pripravljena začeti po-gajanja. -i hep°sredni korak k razgovorom pa je bil ^gacij PI6*6^** teden, ko je egiptovska de- v Londonu, ki je bil konec lanskega leta odpoklican ter se je moral vrniti v Egipt. Amr-paša je prinesel s seboj tudi pooblastila Ali-Maher-paše, ki mu dovoljujejo ostati v Londonu tako dolgo, dokler ne bo pripravil vse potrebno za bodoče razgovore. Amr-paša se je že razgovarjal z angleškim zunanjim ministrom. Vsi ti koraki nove egiptovske vlade in pa pripravljenost Anglije dajejo upati, da se bo spor čimprej in čim bolje rešil. Taka pripravljenost obeh držav bo nedvomno tudi mnogo doprinesla k utrjevanju miru v svetu, zlasti, ker Rusi ne izpustijo nobene priložnosti, da bi razširili svoj vpliv na katera koli področja v svetu. Vsako, tudi najmanjše soglasje jim je dobrodošlo in pelje vodo na njihov mlin. Čeprav obstojajo še nesoglasja glede Sudana, katerega hočejo Egipčani priključiti k svojemu ozemlju, plebiscit ni zadnje upanje. ak j ■ nuun. /j ueieganjD je u«lulcu London tudi Amr-paša, bivši ambasador Egiptovski demonstranti vzpostaviti zvezo s Sv- Lucijo in očistiti cesto do garaže, kjer so bili avtomobili. Garaža je oddaljena od Tolmina 1,5 km. Okrajni ljudski odbor in tudi štab je vedel, da je v najbolj ogroženih krajih malo hrane in nevarnost plazov velika. V Gorico so poslali prošnjo, naj jim pridejo na pomoč s traktorji. In res. Iz Gorice so začeli prodirati 4 traktorji goseničarji in orati sneg. Tudi ljudje niso držali križem svojih rok. Povsod so odmetavali sneg s cest in reševali poslopja. Težko je bilo v teh dneh v Tolminu in okoliških krajih. Sneg je tako visoko zametel gospodarska poslopja, da so morali ponekod trgati podnice, da so sploh lahko nakrmili živino. Prebivalstvu so priskočili na pomoč vojaki, podoficirji in oficirji naše ljudske armade. Člani garnizona v Tolminu in Bovcu so pri odstranjevanju snega opravili okrog 150.000 delovnih ur. Veliko junaštva so pokazali. Ure in ure so odmetavali sneg, včasih še jesti niso imeli časa. Tudi miličniki so se izkazali. Eden od miličnikov je iztrgal telefonski aparat iz pisarne, se plazil prek plazov in ob odtrgani žici spojil aparat ter tako poročal o nevarnosti. Nek miličnik je bil v Borjani, vasici, ki jo je snežni plaz težko prizadel, šele 8 dni. Krajev ni dobro poznal, in vendar je odšel kljub smrtni nevarnosti v Kobarid ter povedal, kakšna nevarnost jim grozi. Sneg, ki ga je zapadlo ponekod od 2 do 4 metre, je težko prizadel tudi graničarje pri opravljanju njihove službe. Na Livški planoti je sneg tako zametel karavlo, da so graničarji iz nje lahko prišli samo skozi streho. Ena od patrol je gazila sneg in ob tem tako onemogla, da jo je rešilo le streljanje, ki je opozorilo druge graničarje, da so jih pravočasno rešili. , Kraji Zgornja Tribuša, vasi v Baški grapi, na Banjški planoti, Log pod Mangartom, Trenta itd. so bile popolnoma odrezane od ostalega sveta. Krajevni ljudski odbor Livk je že od 27. januarja brez električne razsvetljave. Tudi v teh krajih so ljudje bili iznajdljivi. V Spodnjih Livških ravnah je grozil plaz. Trgati se je začel v višini 200 m nad vasjo in bil širok 500 m. Vsi moški iz vasi so kopali gaz, da so se lahko preselili v vas oddaljeno pol kilometra daleč. Ljudje v vaseh, ki so bili odrezani od ostalega sveta, so se prisrčno razveselili domačih smučarskih patrol, ki so jih prišle obiskat. Ena od patrol, ki je odšla v vas V tovarni dušika v Rušah bodo postavili spomenik žrtvam dela Izvršni odbor sindikalne podružnice tovarne dušika v Rušah je naročil umetniVu Božidarju Ipavcu spomenik »Žrtvam dela«. Na tak način se bodo vsaj malo oddolžili tovarišem, ki so izgubili svoja življenja pri delu v tovarni. Predvidoma bo spomenik izklesan iz umetnega kamna in bo izdelan do konca aprila 1953. Cadar je prodirala po snegu 8 ur. V običajnem vremenu bi za to pot potrebovala le 2 uri. Ljudem v tolminskem okraju so prihiteli na pomoč gorski reševalci, gasilci iz Slovenije, miličniki iz Beograda, miličarska šola iz Begunj, vojaki, smučarji, zdravniki in živinozdravniki in drugi. Vsi so pokazali ob opravljanju dolžnosti herojska dejanja. Prebivalcem ogroženih krajev pa pomagajo delovni ljudje iz vseh krajev naše države z zbiranjem denarne pomoči. Kroniko bodo vodili Izvršni odbor sindikalne podružnice v podjetju »Kamnik« v Kamniku je že takoj v začetku dobro poprijel za delo. Na drugi seji izvršnega odbora so pregledali, kako so člani izpolnili sklepe prve seje. Ugotovili so, da komisija za popis inventarja sindikalne organizacije še ni začela z delom. Izvršni odbor je komisiji postavil rok, do kdaj mora zaključiti s popisom. Tovariša Franca Senico in tovarišico Stano Plevelj pa je zadolžil, da morata voditi kroniko sindikalne podružnice. V ZABUKOVCI SO IZVOLILI ODBOR ZA GRADNJO DELAVSKEGA DOMA Poročali smo že, da mislijo zabu-kovški rudarji zgraditi delavski dom. Na drugi seji izvršnega odbora sindikalne podružnice so izvolili 8-članski odbor, ki bo skrbel za gradnjo doma. V akcijski odbor, ki bo nabiral les po okoliških krajih, so izvolili 18 tovarišev. Na seji so določili tudi dva člana, ki bosta v imenu sindikalne podružnice sodelovala v personalni komisiji pri vseh primerih odpuščanja. delež blagajne tovariške POMOČI BODO POVIŠALI Na seji izvršnega odbora podružnice tovarne kemičnih izdelkov v Celju so razpravljali o tem. da blagajna tovariške pomoči včasih nima toliko denarnih sredstev, kolikor je prosilcev. Zato bo izvršni odbor predlagal članstvu, naj vsakdo delež za blagajno poviša še za 100 dinarjev. Tako bo vsak član imel vloženo v blagajni 200 dinarjev in si lahko izposodil denar, kadar ga bo potreboval. DELAVSKA ENOTNOST 29- n. 1952 * stran J/Z. KO/Z/flJJk Jvuijev V delavskem društvu »Prežihov Voranc« sodeluje le okrog 130 delavcev iz železarne *uun pišejo v kino dvorani v Guštanju je bil Mejšnjo nedeljo občni zbor tovarniškega odbora sindikata guštanjske železarne. Na občnem zboru so marsikaj pograjali in tudi pohvalili. Tovarniški odbor je imel lani 16 rednih in 2 izredni seji. Imel je tudi 4 plenume in 3 članska zborovanja. Dogodilo se je, da včasih na seje niso prišli vsi odborniki. Le prevečkrat je slonelo vse delo na ramenih tajnika ali predsednika. Morda ta dva tudi nista znala dovolj uspešno pritegovali v delo tudi druge odbornike. Pograjali so tudi nadzorni odbor, češ da je premalo pomagal organizaciji. Tudi o tem so precej razglabljali, da v delavskem društvu »Prežihov Voranc« sodeluje le okrog 130 delavcev. Več jih bo moralo v društvo in bolje bodo morali delati. Okrog 200 članov si je lani izposojevalci knjige iz lepo urejene knjižnice. Sindikalna organizacija je s precejšnjimi denarnimi zneski pomagala delavskemu društvu in tudi športnemu društvu »Fužinar«. Dejali so, da bo treba letos bolj vestno ravnati z objavami za znižano voznino. Lani se je namreč dogodilo, da so na sindikalna nakazila odšli v počitniške domove celo nečlani sindikalne organizacije in izostankarji. Tudi o proizvodnji, boju za kakovost in znižanje izostankov so se na občnem zboru pogovorili. Sindikalna organizacija je veliko pripomogla k proizvodnim uspehom v guštanjski železarni. Posebno vidna je bila borba za znižanje proizvodnih stroškov. Tu ima najboljše uspehe mehanični obrat. Racionalizatorstvo je v tovarni skorajda zaspalo. Del krivde je tudi v tem, ker prečestokrat predlogov niso resno reševali. Na občnem zboru so dejali, da je preslabo organizirana centralna in livarska priprava dela, kar večkrat povzroča motnje v pripravi programov. Ostro so grajali tiste člane upravnega odbora in delavskega sveta, ki so malomarno opravljali svoje dolžnosti. Ti niso pojasnjevali delavcem, kaj vse so na delavskem svetu sklenili. Zato pravijo, da bodo letos v delavski svet izvolili najboljše člane kolektiva. Na občnem zboru so sprejeli tudi proračun sindikalne organizacije za tekoče leto. Celjski in mariborski grafičarji so se pomerili v smuku Pred dnevi se je na Pohorju vršilo tekmovanje med smučarskim moštvom grafičarjev iz Celja in Maribora. Rezultati so bili naslednji: V teku na 6,5 km je zmagal Milan Ciglar iz Maribora, v slalomu in skokih pa Jože Podgorelec iz Maribora. Čez teden dni pa sta se obe moštvi pomerili v Celju. V teku je ponovno zmagal Mariborčan Milan Ciglar, v slalomu Miro Vavpotič, v smuku pa Boris Ošlak, oba Mariborčana. Iz rezultatov je razvidno, da to pot Celjanom ni bila sreča mila. V bodoče jim želimo več sreče. B. P. V februarju letos je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor Društva strojnikov, strojevodij in kurjačev Slovenije. V drugih ljudskih republikah so taka društva osno-vali dokaj prej. Sedaj pa se že pripravljajo na kongres društva za vso Jugoslavijo. Nedvomno je ustanovitev tega društva dogodek, ki zasluži pozornost. Ustanovitelji društva streme za tem, da bi slednje skrbelo za strokovno vzgojo strojnikov, strojevodij in kurjačev in za to, da bi si člani društva posredovali med seboj svoje izkušnje, ki so pri ravnanju s stroji tako velike važnosti. Posebno važno je to pri nas, ko imamo v naših podjetjih dokaj novih drago plačanih, precej pa tudi še zastarelih in dotrajanih strojev. Vsaka strokovna izkušnja je zato več kot dragocena. To društvo in njegove skupine, ki se ustanavljajo v vseh središčih kjer je po več strojnikov in kurjačev, namerava skrbeti za dobra predavanja in tečaje. Seveda bodo izdajali tudi svoj strokovni časopis. Začasno pa se bodo morda zadovoljili s časopisom, ki ga izdaja društvo na Hrvaškem. Gradbeni delavci »Konstruktorja« bodo letos zgradili fizkulturni dom in stanovanjski blok Na občnem zboru sindikalne podružnice gradbenega podjetja »Konstruktor« v Mariboru so veliko razpravljali o tem, kaj bi bilo letos bolj pametno zgraditi: fizkulturni dom ali stanovanjski blok. Oboje bi imeli radi. Za fizkulturni dom ima jo odobrenih že 5 milijonov dinarjev kredita in tudi načrt, kje bi ga naj postavili. Potrebujejo pa tudi stanovanjski blok. Ne enemu in ne drugemu se niso hoteli odpovedati. Rešitev so našli v tem, da bodo s pametnim gospodarjenjem v podjetju, varčevanjem surovin, z izboljšanjem delovne discipline itd. ustvarili večjo akumulacijo in s tem tudi večje fonde in tako zgradili fizkulturni dom ter stanovanjski blok. Članstvo je obljubilo, da bo pri gradnji sodelovalo s prostovoljnim delom. J. B. Krivdo priznajo, pa pravijo, da niso krivi V predzadnji številki našega lista smo objavili članek o tem, da so v us-njarni Sv. Lenart v Slov. Goricah nepravilno odpuščali delavce. Na ta članek so nam iz podjetja pisali. Pravijo, da nikakor niso imeli namena odpustiti noseče žene, če bi bila sama zaposlena v podjetju. Odpustili pa so jo, kot pravijo, zato, ker je pri podjetju zaposlen tudi njen mož. Seveda je to kaj klavrno opravičilo in v uredbi o zaščiti nosečih mater niso predvidena nobena taka opravičila. Verjetno so seveda pri podjetju res morali zmanjšati število delovnih moči, močno pa dvomimo, da ni nikogar, ki hi prišel v poštev, razen žene, ki uživa socialno zaščito. Težko si je namreč misliti, kje MLADINCI IN PIONIRJI V ŠTORAH SO TEKMOVALI V SMUKU Smučarji iz Štor to zimo tekmujejo na Svetini in Celjski koči. Smučarska sekcija »Kovinarja« je zelo delavna. Skupno s pripravljalnim odborom društva prijateljev mladine je recimo že pripravila tekmovanje mladincev in pionirjev, ki je dobro uspelo. Prizadevanje smučarske sekcije »Kovinarja« moramo toplo pozdraviti, posnemajo naj ga tudi druge smučarske sekcije. Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. Predstavnik Jože Jurač. Odgovorni urednik Roman Albreht. Tisk tiskarne »Ljudske pravice* v Ljubljani. Naslov uredništva in uprave: Masarykova c. 14/11 v Ljubljani, telefon 45-38 in 49-70. Poštni predal 284. Račun pri podružnici Narodne banke v Ljubljani št. 604-903214. List izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo. Mesečna naročnina 25 din. četrtletna 75 din. polletna 158 din in cel etn a 300 din. naj dobi novo zaposlitev noseča mali, ki je vezana tudi na družino. Mnogo lažje si dobe novo delo drugi delavci in delavke. Druga je stvar z odpustitvijo delavcev, ki imajo baje doma manjša posestva, na katerih se lahko preživljajo. Toda, ko so o teh primerih razpravljali na občnem zboru, ni nihče stvari podrobno pojasnil. Delavcem pa smo dolžni stvari pojasniti. Toliko k pismu, ki nam ga je poslalo vodstvo podjetja. Zanima pa nas. kaj pravi sindikalna organizacija in članstvo, še oni naj nam pišejo. ALI SO UPRAVIČENE TAKE CENE MESU? Sindikalna podružnica pri rudniku v Zabukovci nam je poslala naslednje pismo, ki ga v celoti objavljamo: »Pri rudniku Zabukovca deluje mesnica, ki ima klavnico v Grižah. Tej dodeljuje živino okrajno podjetje. Ljudska inšpekcija je zaradi čestih pritožb rudarjev, ki kupujejo v tej prodajalni, izvršila dvakrat (16. in 23. februarja) pregled. Organi so ugotovili, da je meso, ki je naprodaj, slabe kakovosti, da se je cena mesu dvignila v enem tednu za 10 din in da prodajajo meso po isti ceni, ne glede na kakovost, ter da so prostori zelo nesnažni. Naše mnenje je, da bi se morala določati cena mesu po kakovosti mesa. Poleg tega bi bilo potrebno prostore, v katerih je mesnica, očistiti in urediti, mesarji pa bi bili dolžni vzdrževati v mesnici čistočo in bolj paziti na to, kako ravnajo z mesom in kako ga sekajo.« VR Člani tega društva bodo seveda še nadalje ostali člani sindikalne organizacije v podjetju, kjer so zaposleni. V pismu, ki so ga delegati ustanovnega občnega zbora poslali Republiškemu svetu ZSS pravijo, da bodo najtesneje navezani na sindikalne organizacije, organe ljudske oblasti in gospodarstva. Vlagali bodo vse lile za čimprejšnjo izgradnjo socializma. V teh ciljih jim želim čim več uspehov In zmag. Koliko naših tovarišev je bilo odlikovanih za požrtvovalno in nesebično delo Že večkrat smo slišali, da je bil ta ali oni iz naše srede odlikovan za požrtvovalno in nesebično delo z redom ali z medaljo dela. Res je, naša zakonodaja pozna odlikovanja, ki jih prejmejo lahko le dobri in skrbni delavci. Na ta način je pri nas omogočeno, da dobe taki delavci posebno javno priznanje, ki priča o tem, da se pri nas visoko ceni in spo" štuje delo in delovna prizadevanja. . Ali pa kaj vemo, koliko delavcev If bilo doslej že odlikovan h? Poglejmo s'1 kaj nam. o tem povedo številke! konca leta 1951 je bilo v Sloveniji P6 osvoboditvi odlikovanih 3106 delavce^' nameščencev in strokovn h uslužbence^' Odlikovanja in odlikovanci »/o V republiških podjetjih in ustanovah V lokalnih in OLO podjetjih Skupaj Red dela I. stopnje 1 35 35 Red dela II. stopnje 5 140 5 145 Red dela III. stopnje 30 830 87 917 Medalja dela 64 1705 304 2009 Skupno Od tega: 100 2710 396 3106 Strokovno tehnično osebje 33 938 82 1020 Delavci 65 1709 307 2016 Administrativno osebje 1 31 6 37 Kmetje Od tega: 1 32 1 33 Moških 83 2267 309 2576 Žensk 17 443 87 530 Če razporedimo te odlikovance po strokovnih sindikatih, dobimo takole sliko: V sindikatu delavcev im nameščencev kovinske industrije in metalurgije jih je 430, gradbene industrije 357, rudarstva (delno metalurgije) 268, prosvetnih ustanov 311, tekstilne industrije 251, usnjarske 167, kemične 128, JCu&tuhni zapiski Minuli ponedeljek so v Mariboru na hiši, kjer je pred dvemi leti umrl slovenski pisatelj in revolucionar Prežihov Voranc - Lovro Kuhar, odkrili spominsko ploščo, ki so jo postavili mariborski kulturni delavci. Obenem so sedanjo Vrtno ulico preimenovali v Ulico Prežihovega Voranca. Dramska skupina sindikalnega kul-turno-umetniškega društi>a »Janko Premrl - Vojko« iz Nove Gorice je po uspeli premieri Golarjeve »Vdove Rošlinke« pričela z gostovanji v sosednih krajih. Igra je dobro naštudirana in jo lepo igrajo, zato jo bodo brez dvoma povsod dobro sprejeli. * Ljudska univerza v Slovenskih Konjicah je minulo nedeljo pripravila predavanje z naslovom »Vzgoja staršev«. Vabilu se je odzvalo nad 250 roditeljev. Predaval je profesor mariborskega učiteljišča tov. Gustav Šilih, ki je razen predavanja odgovarjal tudi na številna vprašanja. * Zadnje - čase je v Ameriki čedalje večje zanimanje za jugoslovanske filme. Zato je jugoslovanski informativni center v New Yorku opremil z angleškim besedilom filmsko pravljico »Čarobni meč«, ki jo bodo prikazovali v New Torku in pa tudi po drugih ameriških mestih. V Clevelandu pa je dosegel slovenski film »Na svoji zemlji« največji uspeh. Prav tako se z uspehom predvajajo jugoslovanski dokumentarni filmi. * V okviru Prešernovih proslav je tudi kulturno-prosvetna skupina Mariborske tiskarne priredila kulturni večer. O Prešernu je govoril Drago Vresnik, Lojze Gabnjan je zapel 3 pesmi, Franc Valentan je recitiral, nastopila 'pa je tudi folklorna skupina. Člana delovnega kolektiva Srečko Nič in Jakob Ciglar sta prečitala nekaj svojih pesmi. Primerno bi bilo, da bi vsi mariborski ljudski talenti kaj kmalu skupno nastopili ter nas tako seznanili s svojim literarnim delom. • 21. februarja je minilo 200 let, odkar je umrl eden največjih ruskih pisateljev Nikolaj V. Gogolj, ki je v realističnih delih z genialnim humorjem in šibajočo satiro kritiziral tedanjo Rusijo. Bil je eden izmed začetnikov ruskega literarnega realizma in hkrati predstavnik klasičnega ruskega humorja, s katerim je opisoval življenje podeželja in uradništva prestolnice. * Prebivalci vasi Loče v poljčanskem okraju so si preuredili staro trgovino in skladišče v čedno dvorano z odrom in kinom s 180 sedeži. Dela so dokončali skoraj že pred pol leta in uprizorili »Kralja na Betajnovi«, »Županovo Micko« in »Hrastove loge«. Sedaj pripravljajo Golarjevo igro »Dve nevesti*. * V Novem na Hrvatskem Primorju imajo nad 700 let staro čitalnico. Čitalnica je imela vsako leto, razen v štirih letih fašistične okupacije, občni zbor in je še danes kulturno in prosvetno središče tega primorskega mesteca. * Mestno gledališče Lojzeta Hohkrauta v Trbovljah je za drugo premiero v letošnji sezoni pripravilo Nušičevo komedijo »Dr«. Predstava je bila kvalitetna in dobro obiskana. * Kulturno-prosvetno društvo zagrebških Slovencev »Slovenski dom« je proslavilo 25-letnico svojega dela. V vseh teh letih sta bili najbolj agilni pevska in dramska sekcija. Zadnja je dosegla razmeroma precej visoko kvaliteto in vsako leto uprizori kakšno odrsko delo. Letos pripravljajo uprizoritev mladinskega pisatelja Lojzeta Zupanca »Belokranjski kresovi«. V začetku marca bo začel konzorcij »Ljudske pravice« izdajati štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja »NASI RAZGLEDI« List bo tiskan v revialnem formatu in bo številka obsegala 24 do 32 strani. Objavljal bo tudi oglase. Mesečna naročnina bo 30 din, trimesečna 80, polletna 150 in celoletna 300 din. — Posamezna številka bo stala 15 din. Vabimo čitatelje in naročnike »Ljudske pravice«, organizacije, ustanove in podjetja, naj se na list naroče pri upravi v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 2, poštni predal 42. Naslov uredništva: Ljubljana, Knafljeva 9, poštni predal 42. kulturnih in znanstvenih ustanov 116, le** ne industrije 104, kmetijstva 94, zdravstvenih ustanov 93, železniškega transporta 92, administrativnih ustanov 61, živilske industrije 56, trgovine 54, cestnega prometa 50, gostinsko turističnih obratov 22, grafične industrij® (vštevši novinarje) 14, PTT službe 5 h* raznih poklicev še 37. K tem številkam še nekaj podrobnosti. V tekstilni in živilski stroki je več odlikovanih žena kakor moških. V lokalnih podjetjih je največ odlikovancev na področju mesta Ljubljane (119) in področju mesta Maribora (44). V okrajih Trbovlje, Kranj okolica in Radgona sploh ni bil nihče odlikovan, v okrajih P tiri Radovljica, Sežana pa so odlikovanci samo iz vrst strokovnega osebja, ni p* med njimi nobenega delavca. Admini- m ' ■ $ ’ k , t » ». v V lil . * : , F " Sl Ob priliki podeljevanja odlikwvaiti zaslužnim delavcem strativno osebje pa je odlikovano samo v Ljubljani in Mariboru, vtem ko v drugih krajih ne. Naše organizac’je imajo seveda pravico in možnost predlagati delavce za odlikovanja. Zato je pa potrebno, da tudi skrbno zbirajo podatke o res dobrih delavcih in jih potem tudi predlagajo. Postopek je kaj enostaven. Obrazec za predloge ima že podjetje, če ne, pa se dobi pri ljudskem odboru ali pa Pr’ predsedstvu vlade. Izpolnjen obrazec p* se potem pošlje na predsedstvo vlade. Potrebno je, da bodo tudi v bodoče naše organizacije skrbno pazile na to, da bodo dobili naši najboljši delovni tovariši zaslužena pr’znanj a, kakršna predvideva naša zakonodaja in kakršna pri nas dobrim delavcem od srca radi damo, k e« znamo vrednotiti dobro delo. Born Priložili smo položnice! Vse naročnike obveščamo, da smo današnji številki priložili položnice. Prosimo, da nam nakažete naročnino vsaj za naslednje tromesečje, v kolikor pa še dolgujete, prosimo, da poravnate tudi dolžni znesek. Podružnice, ki prejemajo naš^ list v skupnem zavitku, najdejo položnico v vrhnjem izvodu. Ljubljanski naročniki morejo plačati naročnino tudi v naši upravi. Uprava DE Po poteh slavne XIV. divizife Po proboju sovražne blokade pri Sv. Duhu jc krenila divizija v smeri Bele vode ter prišla v Žlebnik okrog 12. ure. Brigada Toneta Tomšiča je ostala v hišah jugovzhodno od kote 909. štab divizije se je nastanil pri Žlebniku, XIII. in Šercer jeva brigada pa so nadaljevale pot do vasi Bele vode. Pot od Topolščice dalje je bila zelo naporna. Predhodnica se je premikala zelo počasi, ker je morala gaziti meter in pol visok sneg; a za glavnino je bila pot še težja, ker je morala nositi' ranjence. Poleg tega pa je tovorna živina stalno padala in jo je bilo potrebno odkopavati iz snega. Pri tem pohodu so imele najtežji položaj bočne patrole, ki so se borile proti nemškim smučarjem. Moštvo divizije se je zaradi visokega snega tako izčrpalo, da je bilo ob prihodu v Žlebnik skoro nesposobno za nadaljnje premikanje. Da pa bi bila mera polna, je okrog 16. ure začel hud snežni metež, ki ie divjal vso noč. » Nemci so takoj po proboju divizije poslali za divizijo žandarmerijsko smučarsko četo, katera je v prvem mraku pod zaščito belih plaščev in snežnega meteža napadla štab divizije. Pri tem napadu je bil od ročne bombe ubit pesnik Kajuh (Karel Destovnik). Zaščitna četa divizije je pobila 5 žandarjev in za plenila 4 puške in 1 strojnico. Kmalu po napadu pa je nemškim smučarjem uspelo odnesti vse svoje pobite vojake. Vse borbe tega dne so ponovno dokazale, j da so sovražnikove sile. čeprav so bile ne-kolikokrat močnejše od divizije in so imele I mnogo boljše pogoje za borbo, preslabe, da bi uničile divizijo. Prav tako niso bile v stanju, da bi jo zadržale, ali pa preprečile pot. Zvečer so se vrnile obveščevalne patrole divizije, katere so ugotovile, da je na cesti Šoštanj—Mozirje močan avtomobilski promet. Iz teh poročil se je sklepalo, da sovražnik namerava divizijo obkoliti ter ji vsiliti borbo na njemu pripravnem terenu. Toda zaradi visokega snega so bile mozirske planine težko prehodne. Pričakovalo se je, da bodo Nemci poskušali pred divizijo zasesti Bele vode in Sv. Duh — kota 1041. Z zasedbo teh dveh točk, iz katerih je odličen razgled ter so zaradi čistine in strmine zelo težko za-vzetne, bi Nemci mogli diviziji preprečiti svobodno kretanje ter ji vsiliti odločujočo borbo, katero so toliko želeli. Borba na teh položajih, kjer se je divizija sedaj nahajala, bi bila lahko za njo katastrofalna. Sovražnik je imel možnost uporabe močnih svežih sil, katere je ta dan pripeljal v Šoštanj. Da pa bi divizija obdržala prednost v odločanju položajev za spopad z Nemci, se je 23. februarja ob 4. uri zjutraj premaknila iz Žlebnika proti severozapadu. Brigade so težko gazile poldrug meter visok sneg, ter prišle šele okrog 9. ure na nove položaje. Štab divizije s Šercerjevo brigado se je namestil v Zaloki, Tomšičeva brigada v vasi šlakne in XIII. brigada pri Plečniku. Na teh položajih se je divizija borila z manjšimi silami proti mnogo močnejšemu sovražniku. Vsled visokega snega je sovražnik lahko napadal 4 STRAN ★ 29 11 1952 DELAVSKA ENOTNOST samo iz jugovzhodne smeri in to v prvi vrsti v smeri Šoštanj—Bele vode in Zavodna— Bele vode. Da so bili zaključki divizije o sovražnih namenih pravilni, se je potrdilo že okrog 10. ure istega dne, ko so močnejši sovražni oddelki prodrli iz Šoštanja do Belih vod, ter bili ustavljeni od sosednje Tomšičeve brigade. Ob istem času pa je prodirala druga sovražna grupa, ki je štela okrog 400 mož iz St. Vida preko Tolstega vrha v smeri Šlaken. S to grupo se je na Tolstem vrhu spoprijela XIII. brigada. Obe brigadi sta ves dan vodili težke borbe s petkrat močnejšim sovražnikom. Sovražnik je utrpel hude izgube. Toda, ko je proti večeru dobil okrepitev iz Šoštanja, Je uspel t> velikimi izgubami zavzeti Bele vode. * Do večera 23. februarja so Nemci zasedli linijo od Mozirja do Ljubna na jugovzhodu in na severu od Št. Vida do Črne ter dalje proti zapadu ob Meži do Pece. Močnejši odred, ki ga je formiral sovražnik od policije in Wehrmannschafta in je štel okoli 500 mož, je krenil 23. ob 5. uri zjutraj iz Ljubna preko Sv. Miklavža na Podplanino. Temu odredu je bila dodeljena tudi aviacija in posebna komanda. Njegova naloga je bila, preprečiti diviziji prehod preko planine Roma v jugozapadni smeri. Načrt sovražnika je bil torej sledeč: Zasesti zgornjo Savinjsko dolino v grupo pri Belih vodah (okrog 800 mož), z grupo na Podplanini pa pritisniti divizijo na zasedeno črto v dolini Savinje in jo uničiti. Načrt sam ni bil slab, toda prepadel je, ker je sovražnik po poročilih svojih enot zaključil, da je Smrekovec, kota 1569 v smeri Koroške, neprehoden zaradi visokega snega, ki je bil na severnih pobočjih visok skoro 3 metre. Pri tem načrtu so Nemci podcenjevali sposobnosti divizije in njeno moralno moč, kar se jim je v kratkem času kruto maščevalo. Videli so samo izčrpanost divizije in vedeli so, da jim manjka municije. Pozabili pa so, da so se pogoji za borbo izenačili. Njihova prednost je bila samo v tem, da so razpolagali z municijo, katere divizija ni imela. Nemška motorizacija, tanki in artilerija pa so ostali najmanj 6 ur daleč v dolini. Tudi menjavanje enot je bilo zaradi visokega snega in napornih poti nemogoče. Izguba vseh teh sovražnikovih prednosti se je pokazala že naslednji dan 24. febr., ko je njegova udarnost pričela vidno popuščati. Kot edina moralna opora je ostala sovražniku aviacija, katere dejstvo pa je bilo vsled goste megle popolnoma onemogočeno. Sneg in mraz pa je bil za vse enak. * Zvečer 23. febr. je divizija odločila, da mora vsled pomanjkanja streliva čimprej preiti Savinjsko dolino in vzpostaviti zvezo s štabom IV. operativne cone in njenimi operativnimi enotami, katere so bile oddaljene od divizije dva nočna marša. Zaradi pomanjkanja municije divizija ni smela sprejeti več nobene daljše borbe. Tudi za proboj močnega sovražnega položaja ni bilo dovolj streliva. Zaradi tega se je divizija odločila v enem maršu prebiti se do Pod-planine, ugotoviti sovražnikove položaje, ter, ako bi bile možnosti, preiti brez borbe preko Savinje in dalje proti jugu. Predvidevalo se je, da se med Lučami in Ljubnem ne nahajajo sovražne sile, ki bi mogle diviziji vsiliti borbo. Civilni prebivalci so izjavljali, da je cesta od Ljubna dalje neuporabna za promet zaradi velikih snežnih zametov. Divi zija pa ni bila sposobna izvršiti hiter manever zaradi visokega snega in fizične izčr panosti svojega moštva. Zato je težila za tem, da preide preko Savinje brez borbe, pa čeprav bi morala kreniti po daljši in napornejši poti. Poleg podatkov o sovražni moči na črti Mozirje—Ljubno, kjer so imeli Nemci močne edinice, divizija ni imela nobenih podatkov o sovražniku. * V noči 23. februarja je krenil močnejši od delek Šercerjeve brigade kot divizijska pred hodnica iz Zaloke v Podplanino z nalogo, da ugotovi možnost prehoda proti jugu. Pred- hodnica je prišla sledeči dan zjutraj popol' noma izčrpana od naporne poti preko pla' nine Roma (1377 m) ter padla okrog 8. ure v nemško zasedo pri Sv. Miklavžu kota 55j: Znašla se je v zelo težkem položaju. Zaradi močne sovražne zasede ni bilo nobenih izglt' dov za nadaljevanje poti. Nemške enote na Podplanini pa so j» zaprle pot nazaj. V tem kočljivem položaju je predhodnica pod pO’ veljstvom namestnika komandanta divizijW narodnega heroja polkovnika Toneta Vid-marja-Luke prebila sovražni obroč, z izgubo 20 mrtvih, na koti 836 ter krenila na planino Komen kota 1659. Tu je počivala par ur, nato pa se je spustila po pobočju proti severu do kmeta Laha in Hlipovca. Tu se Je spojila s svojo brigado, ki se je kretala p}r ur za predhodnico. Tukaj je tudi prenočilo ter ob prihodu ostalih enot divizije krenilo dalje. Ostali deli divizije, ki so oskrbeli vse nepremične ranjence, so v teku noči krenil} za predhodnico v smeri Podplanine. XIII. brigada je odšla skupno s šercerjevo po sledi predhodnice ter je zjutraj, ko je videla, do tje prehod pri Sv. Miklavžu nemogoč, otipavala sovražne položaje na več mestih med. Kalom in Mrzlim vrhom. Toda povsod j? naletela na močne nemške enote. Nato se Je XIII. brigada zadržala pri Ramšaku, Šer-cerjeva brigada pa je odšla preko pianini Krnes ter se spojila s predhodnico pri Lahu in Hlipovcu. Ko je divizija uvidela. da je prehod Savinjske doline brez hudih borb nemogoč, se je odločila za prehod pri Solčavi. Zaradi tega je krenila Tomšičeva brigada in štab divizije od. kmeta Kogu na Smrekovec kota 1569, in dalje na Kamen kota 1695, kota 1457 in Travnik kota 1637 ter se spustila preko Trate do Hlipovca XIII brigada pa je vsled prevelike utrujenosti borcev ostala do mraka pri kmetu Abelšku. Tedaj pa je bila pri’ morana odstopiti pred nadmočnim sovražnikom, ki je prodiral iz Zaloke po sledi za divizijo. Istočasno pa je prodrla d^uga nemška grupa od Sv. Miklavža po sledi Šercer-jeve brigade. Obe. grupi sta preko noči ostah pri Abelšku s tem. da sta postavili močno zasedo na Smrekovcu, katera pa se je povlekla naslednji dan.