DELOVNA PRODUKTIVNOST
Mehanizacija kmetijskih del
Učinkovitost kombajna
Uspehi uporabe sodobnih teh-ničnih dosežkov v kmetijstvu ^e niso tako vidni, kakor so v nekaterih vejah industrije, ven-dar jrh je le mogoče opazitd pri poizkusnih delih ali ob uporabi novih kmetijskih strojev. Zani-mivo bo, če si bomo, ne da bi se spuščali v globljo anahzo, ogle^ali žetev žita s sodobnima kmetijskimt stroji. Temu pro-blemu je pbtrebno posvetiti po-sebno pozornost tudj zato, ker šmp se l«tos pri nas loiiH mon-tiranja uvoženih kombajnov, ki jih bomo prihodnja leta samo-fitojno  izdelovali.
K govorim.o o žetvi žita, mo-ranio upoštevati, da se opravlja na  c*va  načina, in sicer:
1.  v več fazah m
2.  v   eiy  fazi.
. Zaradi lažjega ugolavljanja rjapredka i» prednosti enofazne žetve pred-Večfazna žetvijo so izvedli primerjavo večfazne žetve, pri kateri so bili zapo-slemi     traktorji,     snopovezniki,
mlatilnice, stiskalnjce za slamo na eni strani in samogibni kom-bajni, ki pppolnoma nadomesti-jo vse naštete stroje, zaposlene v večiazni žetvi, na drugi strani.
Da bi bila naša ocena, po kateri bi sprejeli pravilen sklep, čim bolj strožja za enofazno žetev, ki se opravlja s kombaj-nom, torej z novitn strojem, do katerega imajo nefcateri še ved-no pomisleke, so bi-Il pri pre-Soji upoštevani najbolj neugodai delovni pogoji.
V teh pogojih je bll upošte-van najnjžji doseženi dnevai učinek, ne/adostno strokovno izučeui kadri, ki vodijo kom-bajne, ker so tačetniki, in po-dobno. Nasprotno so hili pri večfazni žetvi uporabljen: trak-torji, snopovezniki, rr\)atilnice z delavci, ki so delali na teh stro-jih že več let. Strojem in Iju-dem, ki so sodelovali pri vee-faznj in enofazni žetvi, je bila slrupna   enaka   površina   s   pri-
bližnim donosom   pšenice   okoli 2200 kg na  hektar.
V   takih  pogojih  je   prišlo   12 niza   posameznostd,   ki   so   zna-čilne za žetev, do pofcrošnje: de-la,    akumulacije,   uslug,    mate-riala, aitiortizacije ih podobno.
Za             Za
enofazno večfazno žetev      -žetev
din          dtn
Delo                      20.400      50.0tiO
Akumulacija       12.240      30.036
Usluge       '             6.000  '    18.000
Material               26.690      43.608
Amortizacija       44.510      33.810
Skupaj:    109.840    175.514
V   enofazni  žetvl   ie   bilo   63 zaposlenih   delavcev   popolnoma dovolj, da  so opravili  vse  delo, thedtem  ko  je bilo  pptrebno  za ista dela ali za isti delovni uči-nek   (Izražeij   v   zbranem   žttu) v veftfazni žetvi 161 delavcev.
Izgube prl razmetu y enofbz-ni žetvi so znašale prl aeugod-nih pogojiii oikrog 3*/«. Ce jih zaradi lažjega obračuna ne Upo-števamo, in siceT tako, da tolikr šen procent izgub ne upošteva-nno tudi pri -veeiaznj žetvi, .te-<3aj zhaSa lastna cena 1 kg^pše-ni<?e   2.6 din.
Izgube pri razmetuv večfaz-ni žetvi znašajo okrog 15*/t. Za-madi . ->prej navedene ppenosta-viive so bile zmanjšape za 3*/« in se je pri obraewnu. upošie-valo, da je bilo raz^metanega okoli 12°/o žit. Dejahske izgube v razmetu na površinj, kjer so deiali, so znašale 5280 kg. Ce je za časa tega dela znašala pro-<2ajna cena 1 kg pšenice 20 di-narjev, tedaj je izguba v denarju zaradi nepospravljenega zrnja znašala 105.600 din.
Ce seštejemo poprej navedeni izdatek za večfazno žetev in vredjiost pni razmetu izgnblje-nega žita po tem načinu ž«tve a)i 2.5-<krat več kakor cena, ki jo dpsežemo z enofazno ietvijP. Iz teh podatkov naj 'domaiSa dnduBibriija kmetiijskih strojeV ta-ko s stališča deilovne produktav-nosti, Se bolij pa s stališča zmanjšanja izgub, ki nujno na-Btancjo pfi večfazni žetvi, na-pravl ustrezajoče sklepe pri plain.i!ir*in5ti   svčjfefea   fazVdja;
Noben driavljan sociali-stične Jugoslavije, fci sode-luje in tudi ODL6CA v katerem koli organu druž-benega uprauljanja.
NAJ JVE BO BREZ »NA-SB SKUPNOSTl«. glasila Predsedstva Zveznega dd-bora SZDL Jugoslavije.