'■.i
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING,
SLOV€NIAN
HORNING N€WSPAP€H
FEBRUARY 23. 1982
VOL. LXXXIV
Novi grobovi
Josephine Hirter
V petek, 19. feb., zvečer je na svojem domu, 18315 Marcella Rd., kjer je bivala zadnjih 48 let, na posledicah srčne kapi umrla 69 let stara Josephine Hirter, rojena Žele v Clevelandu, hčerka pogrebnika Josepha Želeta st. in Therese, roj. Levstek, Žele (oba ze pok.), zena Normana II., s katerim je bila poročena 43 let, mati Normana F. (Texas) in Gertrude (Mrs. Charles) Dever (Mentor, O.), stara mati Normana in Jerry-ja Hirterja ter Nancy in Lise Dever, sestra Justine (Mrs. Sutton) Girod in pok. Ferdinanda, Henryja, Augusta, Louisa in Josepha V., teta.
Rajnka je bila izredne aktivna v mnogih slovenskih in drugih organizacijah, predvsem pa pri Slovenskem domu za ostarele na Neff Rd. Bila je članica direktorija in izvršnega odbora direktorija. Prav tako je bila članica ženskega odseka pri tem Domu in osebno poznala vse stanovalce.
Ga. Hirter je bila članica Marijine Legije pri fari Marije Vnebovzete, dr. Svobodomiselne Slovenke št. 2 ADZ, dr. Naprej št. 5 SNPJ, podr. št. 41 SŽZ, kr. št. 7 in glavnega odbora Progresivnih Slovenk, Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu in na Waterloo. Bila je članica Slovenian-American Heritage Foundation ter članica in zgodovinarka American Slovene Club, članica direktorija Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. in Ženskega odseka Hrvaškega narodnega doma. Poleg vsega tega je bila aktivna pri Auxiliary Booth Memorial bolnišnice 40 let, Waterloo Beach Assoc, in Demokratskega kluba 32 var-de, kjer je bila izbrana Članico leta pred 3 leti.
Pogreb bo iz Želetovega Pogrebnega zavoda na E. 152 cesti danes, v torek, ob 10.15 dopoldne, v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes A ve. °b 11. Spričo njene neomajne zvestobe Slovenskemu do-nou za ostarele, bodo darovi temu Domu v pokojničin spo-niin s hvaležnostjo sprejeti.
Angela Svetanovic
Umrla je Angela Svetano-vic, sestra Lucy, Frances, Franka in Thomasine (pok.). Bila je članica Oltarnega društva fare sv. Vida, Slovenske ženske zveze in Tretjega reda sv. Frančiškega. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Zak na St. Clair Ave. jutri, v sredo, ob 9.30 dopoldne, v cerkev Sv- Vida ob 10., nato (na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 2. do 9. Zvečer.
Stella E. Dugar
V soboto, 20. februarja, je v Stone Mountain, Ga. po ^°lgi bolezni umrla 66 let stara Stella E. Dugar, rojena dursinovic v Clevelandu, žena Vincenta F., mati Jamesa V. (Annapolis, Md.), Vincenta F. (Cambridge, Ohio), Janet in č-s. Alice SND (Chardon, Ohio), sestra Anne Jursino-vic in Amelie Klish. Rajnka jo bivala v Mayfield Village d° leta 1971, ko sta se z možem preselila v Stone Moun-(Dalje na str 3) :
Mehika ho predložila načrt za rešitev vojne v Ei Salvadorju
MANAGUA, Nik. — Med svojim enodnevnim uradnim obiskom v tej državi, je mehiški predsednik Jose Lopez Portillo naznanil, da bo skušala Mehika igrati posredovalno vlogo tako v El Salvadorju kot sploh na območju Srednje Amerike. To bo morda zadnja prilika, da se na tem območju izognemo obsežnejšemu vojnemu spopadu, je dejal Lopez Portillo. Mehika bo storila vse, da bo do takšnih pogajanj res prišlo.
Glede položaja v El Salvadorju, je nadaljeval mehiški predsednik, je sedaj resnejša možnost neposrednega ameriškega vojaškega vmešavanja, kar bi bila po Lopez Portillu napaka zgodovinske razsežnosti. Apeliram na svoje prijatelje v Združenih državah, naj razumejo, da vse, kar se dogaja v El Salvadorju in Nikaragvi, ni nič nevarnega za varnost ZDA, je dejal.
V	imenu revolucionarne ni-karagveške vlade je govoril najmočnejša osebnost le-te, Daniel Ortega Saavedra. V svojem govoru je Ortega orisal nov mirovni načrt, v katerem je bilo 5 glavnih točk. Med drugim predlaga tudi Nikaragva nova pogajanja z ZDA. Obljubil je da bodo svobodne volitve v Nikarag-gvi najkasneje do 1. 1985.
Kljub vsemu temu je Ortega trdil, da ZDA podpirajo protivladne gverilce v Nikaragvi in da imajo v državi pravico trditi, da so ZDA dejansko odgovorne za nedavni bombni napad na letališču v Managvi, v katerem so izgubili življenje štirje letališki delavci.
V	ZDA je Bela hiša priznala, da sodeč po pošti, ki jo prejema predsednik Reagan, je ameriško javno mnenje močno proti njegovi dosedanji politiki do El Salvadorja. Pisci protestnih pisem se baje namreč bojijo, da bi postal El Salvador naj novejši Vietnam.
VREME
Deloma sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 47 F. Jutri oblačno z možnostjo naletavanja snega. Naj višja temperatura okoli 38 F. V četrtek spremenljivo oblačno in nekaj hladneje z naj višjo temperaturo okoli 32 F.
Zadnje vesti
•	Teheran Iran, — Bomba, ki je bila nastavljena v tovornjaku, je eksplodirala in ubi-
' la 15 oseb, ranila pa 61. Tovornjak je bil parkiran blizu postaje tkzv. Revolucionarnih stražarjev, ki preganjajo iranske oporečnike.
•	Tokio, Jap. — Japonska vlada je podvzela sankcije zoper Poljsko in Sovjetsko zvezo zaradi proglasitve vojnega stanja na Poljskem. Japonski ukrepi pa niso bistvenega značaja, pravijo opazovalci političnih razmer. Trgovinski odnosi med Japonsko in ZSSR so zelo obsežni in pomembni za Japonce.
•	Washington, D.C. — Podatki, ki jih je zbrala zvezna vlada, kažejo, da je tobak glavni vzrok, zakaj toliko A-merikancev oboli za rakom. Letos bo umrlo za rakom 430 tisoč Amerikancev, od teh je mogoče pripisati 30 odstotkov oz. 129,000 primerov naravnost tobaku.
•	Peking, Kit. — Kitajska vlada je zelo nezadovoljna s politiko Reaganove admini-travije do Tajvana. Kot kaže, so diplomatski odnosi med Kitajsko in ZDA na naj nižji ravni v zadnjem desetletju. Kitajska vlada še vedno zagovarja stališče, da je Tajvan sestaven del Kitajske.
Iz Clevelanda in okolice
ZSSR KEMIČNO OROŽJE
Papež Janez Pavel II. namerava poklicali jezuite k odgovornosti
RIM, It. — Sedaj ni po mnenju opazovalcev razmer v Vatikanskem mestu nobenega dvoma, da namerava papež Janez Pavel II. poklicati jezuitski red k odgovornosti. Papež je pozval 100 vodilnih jezuitov k posebnemu zasedanju, na katerem bo Janez Pavel II. povedal svoje mnenja o vlogi jezuitov v katoliški Cerkvi.
Znano je namreč, da je papež nezadovoljen z obnašanjem mnogih jezuitov, ki so zadnja leta zagovarjali tkzv. “teologijo osvoboditve”, ki naj bi bila združitev marksizma z rimskokatoliško tradicijo. Nekaj jezuitov je sodelovalo s s a n d i n i stičnim gverilskim gibanjem v Nikaragvi, drugi baje delajo z gverilci v El Salvadorju in Gvatemali.
V Združenih državah in zahodni Evropi je nekaj jezuitov kritiziralo celibat in stališče Cerkve do kontracepcije.
WASHINGTON, D.C. -r-Tajno poročilo, ki ga je za Belo hišo pripravila Osrednja obveščevalna služba (CIA), zanesljivo dokazuje, da uporablja Sovjetska zveza kemično orožje zoper gverilce v Afganistanu in — preko Vietnamcev — na indokitaj-skem polotoku. Kemično o-rožje, o katerem pravijo preživele žrtve napadov, da je podobno rumenemu dežju, je baje ubilo več desetin tisoč ljudi v omenjenih krajih.
O sovjetski uporabi kemičnih sredstev zoper gverilce je že ponovno govoril državni tajnik Aleksander M. Haig. Pretekli teden je npr. v intervjuju dejal, da imajo ZDA nesporne dokaze o tej uporabi, ni pa hotel iti v podrobnosti.
Kot kaže, Jsodo ZDA v prihodnjih tednih objavile vsebino tega tajnega poročila, ki pa bo očiščeno tako, da ne bo kompromitiranih nobenih tajnih virov ali metod, po katerih so prišli v CIA do podatkov. Tajno poročilo menda obsega več sto strani.
Sovjetska zveza je vedno uemantirala vse 'tikiitVe o tem, da uporablja strupeni plin ali drugo kemično orožje kjerkoli po svetu. Trdila je, da je vse to izmišljotina Reagan ove administracije. Pred nedavnim je predsednik Reagan sam odredil proizvodnjo raznovrstnega kemičnega orožja, pravijo Sovjeti, in zato je treba smatrati ameriške besede o sovjetskem vojskovanju s kemičnimi sredstvi le kot zaveso iz dima.
Tako v ZDA kot v drugih državah so trditve o sovjetski uporabi kemičnega orožja naletele doslej na močno kritiko, češ, ni nobenih nespornih dokazov glede tega. Ako Sovjeti res spuščajo iz zraka nekakšen strupen rumen prah, kakor pravijo očividci in žrtve takšnih napa-
******************** *********
Janez Pavel II. želi, da bi se jezuiti držali strogega verskega življenja, sledili dobesedno cerkveni doktrini in odklonili vsako nagnjenje k sekularizaciji. Vsi jezuiti, ki ne bodo spoštovali papeževih navodil, pravijo v Vatikanu, bodo morali red zapustiti.
dov, zakaj ni bila doslej pobrana in pokazana javnosti vsaj manjša količina tega prahu. Dobro poučeni viri, ki so seznanjeni z zadevo, pravijo, da sedaj imajo ZDA na razpolago nekaj tega strupenega praha.
Poljski režim objavil pravila za nepolšiična delavske unije
VARŠAVA, Polj. — Poljski režim je objavil pravila za nove, povsem ^nepolitične' unije za delavce. Te unije ne smejo imeti nobenih političnih ambicij, pravi režim, delavci pa bodo imeli pravico štrajkati le zaradi zgolj gospodarskih sporov ali nesporazumov glede delavskih razmer v posameznem podjetju
“Politični” štrajki so po teh pravilih prepovedani. Nove unije bi morale v celoti spoštovati veljaven poljski zakon in ustavo, prav tako vse mednarodne obveznosti in zavezništva, ki jih ima sklenjena Poljska.
Policisti in državni uslužbenci ter uslužbenci sodnije in tožilstva ne bi smeli postati člani teh unij.
Vojaški samodržec Woj-ciech Jaruzelski bo prvič po proglasitvi vojnega stanja o-biskal ZSSR. Ni dvoma, da se bo pogovarjal z Leonidom I. Brežnjevom.
Ta teden bo seja centralnega komiteja poljske komunistične partije. Seja bo prva' po proglasitvi vojnega stanja.
V kratkem bo tudi zasedanje poljskih škofov, ki ga bo vodil metropolit, nadškof Jožef Glemp. Na zasedanju bodo škofje baje izdelali svoje stališče do gen. Jaruzelskega režima.
Papež Janez Pavel II. je dejal v Vatikanu, da namerava obiskati Poljsko avgusta letos. Pred proglasitvijo vojnega stanja je bila takratna poljska vlada poslala papežu povabilo za ponoven obisk. Predstavniki Vatikana priznavajo, da jim zaenkrat ni znano, ako je to povabilo še v veljavi, papež pa je očitno mnenja, da je.
Sporočajte osebne in krajevne novice!
Slabo leto za katoliško Cerkev v Jugoslaviji
FRANKFURT, Z. Nem. — Za katoliško Cerkev v Jugoslaviji je bilo preteklo leto slabo. Treba je iti daleč nazaj, da naletimo na leto, ko ji je šlo podobno, morda v čas pred Rankovičevim padcem, v poletje 1966. Komunistične oblasti so postale to pot živčne zaradi gospodarske krize in njenih težkih socialnih posledic, zaradi nemira Albancev na jugu države, pa tudi zaradi gibanja na Poljskem in vpliva tamkajšnje Cerkve. In so močnejše pritisnile na katoliško Cerkev, predvsem na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini; v Sloveniji je tega manj čutiti.
Cerkev se brani, kolikor se v ozkem okviru svojih možnosti more. Na Hrvaškem je sicer z ljudstvom že izdavna povezana. A od te dediščine se je zadnji dve desetletji vsaj po mestih marsikaj oddrobilo. Celo slovenski katolicizem, ki je glede tega na boljšem, ima svoje mestne praznine.
To je odgovor na vprašanje, zakaj se oblasti spravljajo nad Cerkev tako brez zadrege in zakaj se ta na napade tako previdno odziva. Morebiti se še tudi danes ne čuti večina Hrvatov, posebno pa Slovencev, s Cerkvijo bolj ali manj povezane — iz različnih razlogov: verskih, zgo-
dovinskonarodnih, kulturnih. A Cerkev ve, da sme pri sporu z državno oblastjo svoje vernike le v neki meri obremenjevati.
Najtežji spor je sprožila državna oblast v začetku leta. Jakov Blaževič, predsednik predsedstva Hrvaške, torej najvišji hrvaški državni funkcionar in obenem visok partijski šef, je v svojih spominih, ki so izšli januarja, in ob njih izidu ostro napadel zagrebškega nadškofa Stepinca, ki je bil 1946 na sodbi z velikim pompom obsojen in je 1960 umrl v pregnanstvu v neki vasi.
Da se je prav on spravil nad Stepinca, za to je imel
poseben razlog: na tisti sodbi, ki je bila v marsičem enaka povojnim sodbam proti katoliškim škofom po drugih deželah Vzhodne Evrope, je bil Blaževič tožilec. Sedaj je zapisal, da bi danes, 35 let za tem, sukal tožbo proti Ste-pincu točno tako kot takrat.
A Blaževiču to ni bilo zadosti. Spravil se je še na današnjega zagrebškega nadškofa Kuhariča kot na Ste-pinčevega “drugega jaz” in na Kuharičevega prednika kardinala Šeperja ter sploh nad hrvaško Cerkev: “Cerkvi še ni dovolj krvi,” ona naj bi bila danes duhovna opora kontrarevolucije.
(Dalje prihodnjič)-
Postni čas—
Jutri, 24. februarja, je pepelnica. S pepelnico je začetek 40-dnevnega posta. Maškarada uspela— Vsakoletna maškarada, ki jo je priredilo Dramatsko društvo Lilija preteklo, soboto, je bila odlična, z zelo lepim obiskom!
Zahvaljuje se—
Preteklo nedeljo je urednik AD obiskal New York in bil navzoč na prosvetni uri pri Sv. Cirilu. Iskreno se zahvaljuje dr. Johnu Nielsenu, inž. Simonu Kregarju in ženi, dr. Zdravku Kalanu ter č.g. Robertu Mazovcu in vsem drugim newyorškim Slovencem za vso mu izkazano gosto-Ijubnest.
USS prireditev—
Četrti zimski koncert USS godbe na pihala, ki je bil združen z drugim vsakoletnim tekmovanjem v peki peciva, je lepo uspel, čeprav je bil obisk dokaj manjši od lan-'skega. Bilo pa je veliko več udeležencev tekmovanja v peki peciva, slišati je tudi, da je bila kvaliteta na precej visoki ravni.
Lovska večerja—
Lovska večerja, ki so jo priredili člani St. Clair Hunting & Rifle Club v SDD na Waterloo Rd. preteklo soboto zvečer, je bila zelo dobro .pbiskana.
Balincarsko tekmovanje—
Ealincarski klub pri SDD na Waterloo Rd. priredi balincarsko tekmovanje v soboto in nedeljo. 6. in 7. marca. Prijavnina za 4-člansko ekipo je $26. Imeli bodo moške in ženske ekipe. Podeljene bodo lepe nagrade. Vse potrebne informacije dobite v bari SDD.
Spominski dar—
Ga. Helena Mauser, Toronto, Cnt. je darovala $10 v tiskovni sklad AD ob peti obletnici smrti svojega sina Karla Mauser j a. Iskrena hvala!
Tiskovni sklad—
Ga. Millie Skalar, Parkers Prairie, Minn, je darovala $12 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Uredništvu je poslala poseben dopis, ki ga bomo ob priliki objavili.
Gdč. Mary Javornik, Springfield, 111. je prav tako darovala $12 našemu listu.
Ga. Joseph Modic, Rocky River, Ohio je pa darovala $10 Ameriški Domovini.
Vsem darovalkam iskrena hvala!
Hiše več vredne—
Naj novejši podatki kažejo, da postajajo hiše v Clevelandu več vredne. Cene hiš v nekaterih starejših soseščinah so do 20 odstotkov več vredne danes, kot so bile lani ob tem časii. Vrednost teh hiš raste hitreje kot vrednost hiš v predmestjih. Posebno iskane so hiše, vredne od $15,000 do $30,000, ne glede na to, ako je soseščina črnska, bela ali mešana.
Pozdrav in Floride—
Toni in Cilka Švigelj ter Marija Rantaša pošiljajo lep pozdrav iz Warm Mineral Springs, Florida. Pravijo, da imajo zelo lepo vreme.
Ribja večerja—
V petek, 26. februarja, bo pripravil Očetovski klub pri Sv. Vidu okusno ribjo večerjo. Začetek bo ob 4.30 popoldne.
K molitvi—
Članice Oltarnega društva pri Sv. Vidu in podr. št. 25 Slovenske ženske zveze so vabljene v sredo, 24. februarja, ob 9. dopoldne v Zakrajškov pogrebni zavod na 6016 St. Clair Ave. k skupni molitve za pok. članico Angelo Svetanovich.
Slovenska pristava—
V	torek, 23. februarja, ob sedmih zvečer bo v Slovenskem domu na Holmes Ave. seja odbornikov Slovenske pristave.
Vabilo na kosilo—
Odbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu vas vljudno vabi. da se udeležite v nedeljo. 28. febr. ob 10.30 dop. mladinske sv. maše pri Sv. Vidu. Po maši ste pa vabljeni v farno dvorano, kjer bo na razpolago okusno kosilo. Servirali bodo od 11.30 do 1.30 popoldne. Vstopnice so že v predprodaji pri članih odbora, dobili pa jih boste lahko tudi pri vhodu.
V bolnici—
V	Richmond Hts. bolnišnici se nahaja težko bolna ga. Marija Grčar z Eddy Rd. na Willoughby Hills. Obiski so dovoljeni.
Slomškov krožek—
Slomškov krožek sporoča, da boste lahko poravnali članarino v nedeljo, 28. februarja. ob priliki kosila Slovenske šole pri Sv. Vidu. Zadušnica—
V	sredo, 24. februarja, ob 9. uri dopoldne bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za Lojzeta Tonkli ob 3. obletnici njegove smrti.
------o-------
Sovjeti se zanimajo za vse tesnejše sodelovanje z Grčijo
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska sredstva javnega obveščanja so začela s kampanjo, v kateri močno kritizirajo vojaški režim v Turčiji, obenem pa izražajo podporo novi socialistično usmerjeni grški vladi, ki ji načeljuje Andreas Papandreou.
Kljub temu, da je vojska prevzela oblast v Turčiji že pred 16 meseci, so bili v ZSSR sorazmerno tihi o vsem tem tudi, ko je turški režim zapiral komuniste in druge levičarsko usmerjene revolucionarje.
V	zadnjih tednih pa kritizira sovjetski tisk slabo ravnanje turškega režima s priprtimi “političnimi” zaporniki in kršenje osnovnih človečanskih pravic, ki da je tako izrazito v današnji Turčiji.
Na drugi strani pa Sovjei-ska zveza podpira Grčijo v sporu med Grčijo in Turčijo v zvezi z “vodno” mejo med državama na Egejskem morju. Vse od prihoda Papan-dreoujeve vlade na oblast pred fneseci, se je ta spor, ki traja desetletja, močno zaostril.
Poleg vsega tega je Papandreou oddaljil Grčijo od NATO vojaškega pakta, kar je silno pogodu Sovjetiji, prav tako ni dovolil, da bi Grčija sodelovala v kritiziranju proglasitve vojnega stanja na Poljskem. Končno, Papandreou želi, da bi bila zaprta vsa.ameriška oz.. .NATO voja- • ška oporišča v državi.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 ST. CLAIR AVE. - 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOM INA (ISSN 0164-680X)
Beseda iz naroda... 1
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Tuesdays and liidays except first two weeks in July and one week after Christmas
- .	NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $3.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $15.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $15.00 per year — Canada and Foreign $20.00 yr.
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
-■ ■£
POSTMASTER: Send address changes to American Home, J
6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103	-	|
--------------------------------------------------,---------i-|
*u	No. 15 Tuesday, Feb. 23, 1982:
Ne smemo in ne moremo molčati j
Dogodki na Poljskem so zanesli veliko krizo ne sa4® mo med Poljake same, ampak na ves svet. Ta kriza je 1 politična, saj gre za to, kako naj bo urejena družba na Poljskem, ali naj ostane še naprej diktatura partije ali naj ima tudi ljudstvo in predvsem ali naj imajo tudi delavci svojo besedo. Deset milijonov se jih je zapisalo v sindikat Solidarnost in zahtevalo večje demokratične svoboščine. Toda “delavska” partija je na njihove zahteve odgovorila z vojaško diktaturo generala Jaruzelskega.
Morda bo kdo ugovarjal, da to ni nič novega. Tudi na Madžarskem pod Nagyjem in na Češkoslovaškem pod Dubčkom so zahtevali “socializem s človeškim o-brazom”, a so ga zatrli sovjetski tanki, Ali vendar je razlika; na Madžarskem in Češkoslovaškem je bila partija, ki je stavila te zahteve, na Poljskem so pa' delavci, je proletariat, združen v sindikatu Solidarnost, ki to zahteva. Se pravi, da je zapleten tisti razred, v imenu katerega trdijo partije vsega sveta, da se zanj borijo. Delavski razred kot tak je izrekel nezaupnico poljski partiji. V tem je bistvo problema, ki je v tem oziru čisto nov.
Notranja politična kriza Poljske se je prenesla na zunanji svet, na odnose med socialističnim blokom držav in demokratičnim, in na odnose med samimi partijami po svetu. Politična kriza je zato največjih razsežnosti.
Gre pa tudi za gospodarsko krizo. Socializem kot-gospodarski sistem je na Poljskem odpovedal. Država ne more dostojno hraniti, oblačiti, obuvati svojih državljanov. Poljsko gospodarstvo ne more zadostiti najbolj elementarnim potrebam ljudstva in to 40 let po vojni in kljub ogromnim dolgovom v tujini. Gre za 27 milijard dolarjev dolga. Kam in kako je sistem naložil ta ogromni kapital? Prva leta po vojni je bilo razumljivo, da so ljudje imeli živilske karte, da so čakali v vrsti na kruh, meso, kos obleke. Toda da se to dogaja danes in povrh sredi Evrope in ne kje v središču A-frike ali sredi Azije, je nerazumljivo. Sistem, tj. partija, še izgovarja, da so krivi nekateri nesposobni voditelji. Poljski delavci so pa uverjeni, da je kriv sistem, da je kriv “realni socializem”, ki vlada v državi. Zato bi ga radi spremenili.
Kriza pa ima še tretjo razsežnost, to je moralni in verski vidik. Na ta vidik posebej opozarja Cerkev tako na Poljskem kot drugod na svetu. Gre za teptanje nekaterih osnovnih pravic človeka in poljske narodne skupnosti. Poljsko ljudstvo kot narod ima pravico do svoje suverenosti, da samo o sebi odloča, tako v notranji ureditvi kot v odnosih do drugih držav. Ta pravica je pa osporavana. Družbeni red mora ostati takšen, kot ga je vsilila Sovjetska zveza in ga izvaja poljska partija, četudi smo videli, da se je delavski razred in z njim ogromna večina poljskega ljudstva izrekla za neke spremembe. Tudi zunanja politika Poljske mora ostati tista, ki so jo začrtali na Jalti spomladi 1. 1944. Četudi Poljska z vso svojo zgodovino, kulturo in z vso dušo spada v zahodni evropski svet, so jo v Jalti obsodili, da mora biti v vzhodnem marksističnem bloku. To Poljake boli bolj kot lakota sama.
Prav tako so osporavane osnovne demokratične pravice človeka. To so pravice, ki jih kratijo državljanom v vseh socialističnih diktaturah; pravica do svobodnega združevanja, do tiska, do propagande, do vzgoje, do verskega življenja brez strahu od zgoraj, človek za partijo ni božja stvar, ampak le umna žival, ki naj pokorno uboga kot vol.
Vse omenjeno in še toliko drugega je poljsko ljudstvo prenašalo skoraj 40 let. Ponovno so se sicer Poljaki upirali, a vedno zaman. Sedaj se zdi, da je pri-kipelo do vrha. Poljski lonec je eksplodiral. Jaruzelski in Sovjeti hočejo eksplozijo zaustaviti s še večjo diktaturo. Bodo uspeli?
Za nas to ni važno. Za nas kot kristjane je važno to, da se poljskemu narodu godi velika krivica, ki k njej ne smemo molčati. Kajti če bi molčali, bi krivici pritrjevali. Zaradi tega moramo pomagati Poljakom tako,'kakor narh je trenutno mogoče: z materialno pomočjo in z molitvijo. Pa tudi tako, da vplivamo na odgovorne politike, da se bodp poljski diktatorji in njih
Pomemben mejnik v zgodovini Cerkve na Slovenskem
CLEVELAND, O. — Konec lanskega leta so v Ljubljani prenehale izhajati “OKROŽNICE”, katere je od 1. 1945 izdajala ljubljanska škofija odnosno pozneje nadškofija. “O-krožnice” so bile ves ta čas škofijski uradni list. Obenem pa so bile tudi živa vez, ki je trdno povezovala škofijsko vodstvo in duhovščino. Podobno kot v Ljubljani, je bilo tudi v Kopru. Tudi koprski uradni list je imel namreč naslov “Okrožnice”, medtem ko je imel mariborski škofijski uradni list naslov “Sporočila”. Vsi trije uradni listi so se vsebinsko v mnogočem krili odn. se ponavljali, posebno kadar so objavljali listine A p o s t olskega sedeža, Jugoslovanske škofovske konference itd. ..
Ljubljanski nadškof in metropolit slovenske Cerkve dr. Alojzij Šuštar pa je kmalu po nastopu svoje službe v Ljubljani prišel na misel o skupnem uradnem listu za vse tri slovenske škofije. Misel je bila simpatično sprejeta tako v Mariboru kakor tudi v Kopru. Prizadeti šo o predmetu začeli takoj resno razmišljati. Razmišljanjem so sledili pogovori “na različnih ravneh”. Iskanje dokončne rešitve' je trajalo poldrugo leto. Sad vseh iskanj- so . bila ‘SPOROČILA SLOVENSKIH ŠKOFIJ’.
Vsi trije slovenski ordinariji so po dogovoru odn. po sprejetem pravilniku v uredniški odbor Sporočil imenovali vsak po enega izmed svojih duhovnikov. Za ljubljansko nadškofijo je v uredniškem odboru general, vikar škof dr. Stanislav Lenič, za mariborsko tamkajšnji generalni vikar kanonik dr. Jože Smej in Za koprsko njen škofijski tajnik lic. Alojzij Milharčič. Prva 3 leta bo glavni urednik “Sporočil” dr. Stanislav Lenič, nakar ga bo zamenjal zastopnik druge škofije.
Prva številka Sporočil je že izšla in sicer popolnoma točno ob datumu (20.),' kakor je po pravilniku določeno, da bo uradni list redno mesečno izhajal. Sporočila so sprejeli odn. jih bodo prejemali vsi slovenski pastoralni delavci.
Vse, kar je vsem trem škofijam skupnega, bo v Sporočilih priobčeno v njihovem prvem delu, v drugem delu pa bo imela vsaka škofija svoj prostor za objavo svojih zadev, v tretjem delu pa bo eventuelno drugo gradivo kot duhovniški nekrologi, poročila o knjigah itd. — Po pravilniku, ki je v 1. številki Sporočil v celoti objavljen, bodo Sporočila v vsaki številki na prvem mestu prinesla “Pismo sobratom”, ki ga bodo izmenoma pisali slovenski škofje. Za 1. številko je to pismo napisal ljubljanski nadškof dr. A. Šuštar.
Kot rečeno, 1. številka je doma že v rokah bralcev Sporočil; zelo verjetno, da že tudi 2. številka. V Clevelandu in drugod po ZIDA in Kanadi pa še nimamo ne ene ne druge številke. Ko nam pride v roke, bomo pa še kaj več napisali o Sporočilih.
Želimo, da bi novi skupni slovenski škofijski list Sporočila postal kar se da močna vez med vsemi tremi sloven-
skimi škofijami in njihovimi pastoralnimi delavci; še prav posebno pa želimo, da bi bila odslej notranja, duhovna edinost v Cerkvi na Slovenskem vsestransko neomajna, za kar dajmo goreče moliti tudi vsi mi sinovi in hčere slovenske Cerkve, ki srno raztreseni po vsem svetu.
• .
(Za naš list prirejeno po ljubljanski “Družini” od 14. febr. 1982.)
Sever Janez
------o------
Kalifornijski poročevalski koš
STOCKTON, Kal. — Iz Argentine toži prijatelj, da je inflacija dosegla višek. Najbolj je občutljiva žepom naših slovenskih upokojencev.
Zelo rad bi naročil Ameriško Domovino, nadaljuje pisec pisma, pa resnično ne morem. Kar je posebnega, izvem od sorojakov, ko pa imamo skupne sestanke, pa jo imam priliko tudi osebno citati.
.. . Rad bi imel izrezke člankov, katere ste objavljali pod naslovom “Spomini iz begunskega življenja”. (Bom u-stregel Vaši želji in ko bodo kopije gotove, jih dostavim po pošti. —Maks.)
Našlednje'vprašanje. Zakaj niste objavili napovedanb, že spisano gradivo o začetku in razvoju revolucije doma, zlasti poročilo o zasedbi po italijanski vojski? To ste napovedali v vašem sestavku že meseca julija preteklega le-: ta.
(Že preteklega meseca avgusta lanskega leta sem poslal svoje pisane prispevke uredništvu, katero me je vljudno obvestilo, da bodo članki pričeli izhajati, *ko bo na razpolago več prostora: — Prosim potrpljenja in res hvala za Vaše osebno zanimanje.)
Pisec omenja, da je tudi v Argentini med slovenskimi rojaki trenje, vendar ni prevelike škode z ozirom na skupnost.
Dostavil bom osebno prošnjo:	Če bi se dobil rojak
ali rojakinja, oziroma dobrotnik, kateri bi lahko pogrešal ‘par desetakov’ na leto s tem, da bi plačal naročnino za haš časopis piscu pisma, bom takoj poslal, na naše uredništvo ime in naslov. Hvala!
Slovenski skladatelji v učnih urah na Delta College-u
V glasbenih urah, katerih tvarino poučuje moj sin Maks, bodo v bodoče s privoljenjem šolskega odbora tudi predavanja o karakterju kompozicij slovenskih skladateljev. Ta poseben ‘razred’ bo imel izreden pomen za študente, kateri obiskujejo skladateljske tečaje. Maks je tuai prevzel vodstvo nad mešanim zborom v katoliški cerkvi, znani pod imenom “Presentation Church’’.
Zahvala moje žene Amalije
Vsem rojakom in rojakinjam, kateri so na prošnjo, objavljeno v Ameriški Domovini, obvestili njenega sorodnika, g. Cvetka Končarja, mesarskega mojstra v Clejvelan-
pomočniki in simpatizerji, kjerkoli živijo, bolj osamljeni.
čutili vedno
K. H.
du, da ga išče njegova sorodnica — iskrena hvala!
G. Končar je v telefonskem razgovoru povedal, da je dobil precej klicev naših rojakov, kateri so ga obvestili o pisanih vrsticah. Prav tako iskrena zahvala rojakinji, katera je poslala na ženin naslov celo pismo z njegovim naslovom. Ker pa ni pustila naslova, niti svojega podpisa:, prosim, da sprejme te pisane vrstice v toplo osebno zahvalo! G. Končarju in vsej njegovi cenjeni obitelji pa želim mnogo uspehov in prijetnega bivanja med našimi rojaki, saj me je njegova čista slovenščina res zelo presenetila. Hvala vsem, prav vsem, prav tako uredništvu za objavo.
Veleposestvo Gogala (The Anton Gogala Farm.
Folk Heritage in Central Minnesota.)
Brošuro pod gornjim naslovom je prinesel domov mož moje hčerke iz pisarne naše domače univerze (Pacific University). Pismeno delo je šolska naloga nekega neime-
novanega študenta na isti visoki šoli.
Gogalova družina se je preselila iz starega kraja v Ameriko na prošnjo slovenskega katoliškega misijonarja g. Franca Ksaverija Pierza (Pirca), kateri je bil za dušnega pastirja priseljencem in indijanskim rodovom v letu 1852 v osrednjih predelih Mineso-te. Gogala se je priselil spomladi leta 1865 še z drugimi petimi družinami v to okolico.
Sedanje posestvo opravljajo Gogalovi pravnuki in sicer Jože, Andrej in Anton. Nastanjeno je tri milje od malega naselja St. Anthony, Steam County.
Gogala je prinesel zanje s seboj, urejeval in dokupoval zemljo, katera je sedaj za vzgled napredkov in poznana po posebnem slogu zgradb, katere stoje na njenem ozemlju. Prav gotovo je to velika čast tudi nam ostalim Slovencem, katerega ime malega naroda počasi prodira v a-meriško javnost.
Maks Simončič
(209) 462-3647
Smrt kil veiiii Slovencev v Mariboru
Prelat Franc Hrastelj
V Mariboru je po dolgi bolezni 20. decembra umrl stolni dekan, prelat Franc Hrastelj, eden najvidnejših in najvplivnejših štajerskih Slovencev v razdobju med prvo in drugo svetovno vojno.
Rodil se je leta 1894 v Zagorju ob Savi v kmečki družini, v kateri je bilo sedem otrok. Ko je končal osnovno šolo, so ga starši poslali v škofove zavode v Šentvidu nad Ljubljano. Po končanem g i m n azijskem in bogoslovnem študiju je bil posvečen za duhovnika leta 1917. Najprej je bil kaplan v Dobrni, nato pa v mariborski stolnici. V Mariboru je vodilno posegel v versko, prosvetno in zlasti gospodarsko delo, v katerega je dal vse svoje talente in moči. Postal je urednik pri Katoliškem tiskarskem društvu in nato prevzel vodstvo Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, ki jo je uspešno vodil vse do prihoda Nemcev. Pod Hrasteljevim ravnateljstvom je Cirilova tiskarna postala središče slovenskega tiska na Štajerskem.
Nemci so ga takoj po zasedbi Maribora 10. aprila 1941 aretirali in ga v posebnem jetniškem vagonu, priklenjenega z verigami na rokah in nogah, odpeljali prek Gradca in Dunaja v taborišče Dachau. V spominih je prelat Hrastelj opisal, kako so ga živega vrgli v skupen grob, kako je med trupli jetnikov prišel do zavesti, se priplazil do vode in se tako rešil, ne da bi ga opazili. Po štiriletnem trpljenju v taborišču se je iz Dachaua vrnil v Maribor, kjer je takoj skušal obnoviti Cirilovo tiskarno. Toda nova povojna oblast v Sloveniji ga je aretirala in poslala v zapor. Ko je prišel iz zaporov, je moral omejiti svoje delo izključno na cerkveno področje. Najprej je odšel za duhovnega pomočnika k Sv. Marjeti ob Pesnici in kasneje v Maribor, kjer je 32 let o-pravljal službo rektorja cerkve sv. Alojzija. Hkrati je 16 let opravljal še službo škofijskega arhivarja. Za svoje delo in sposobnosti je prejel vrsto cerkvenih odlikovanj in priznanj. Leta 1966 je postal stolni dekan in dve leti kasneje prelat.
Ravnatelj Hrastelj — kot je bil pred vojno splošno poznan — Se je posebej posvetil življenju in delu škofa Slomška. Pred vojno je bil med
■\	< fS	F'., ,
začetniki prizadevanj za beatifikacijo škofa Slomška in organizator velikih Slomškovih dnevov v Mariboru. Po vojni je tudi svoje pisateljske sposobnosti -1 posvetil Slomšku, s gerner se je uvrstil med najboljše poznavalce tega slovenskega prosveti-telja in svetniškega kandidata. Njemu gre v prvi vrsti zasluga, da je bilo vse zgodovinsko in dokumentarno gradivo o Slomšku med vojno skoraj na čudežen način rešeno in skrivaj ohranjeno v škofijskem dvorcu, ki so ga imeli zasedenega Nemci.
Poleg njegovih izrednih sposobnosti je Franca Hrastelja odlikovala ljubezen do slovenske domovine in do slovenskega človeka. Kot ravnatelj Cirilove tiskarne in član kulturnih in gospodarskih ustanov je skrbel tudi za številne slovenske študente, ki so ob njegovi podpori dosegli mesta vidnih verskih in kulturnih delavcev ter u-metnikov.
Pogreb 22. decembra sta vodila mariborski škof dr. Franc Kramberger in ljubljanski škof dr. Stanko Lenič.
*
Franc Hrastelj je umrl v visoki starosti 87 let. Mlajši povojni Slovenci nimajo lastnih spominov na njegovo javno delo in dosežke v razdobju svobodne gradnje slovenskega narodnega življenja med prvo in drugo svetovno vojno. To vrzel v kontinuiteti slovenskih rodov bi moral premostiti matični slovenski tisk. To pa se v primeru Franca Hrastelja ni zgodilo niti ob njegovi smrti. Po skoraj štiridesetih letih partijske samovlade je objektivno pisanje o predvojni Sloveniji še vedno onemogočeno tudi, ko gre za slovenskega prvo-boritelja ob severni meji, ki je skupno s svojim predvojnim soboj evnikom, mariborskim poslancem in županom Franjom Žebotom., bil prva slovenska žrtev nacističnih o-kupatorjev. ki so oba aretirali v prvi noči svojega vdora in ju odvedli v Dachau. Ta javni molk uradne Slovenije ob smrti Franca Hrastelja zgovorno priča, da totalitarnost partijske diktature presega politično sedanjost in še vedno zatira tudi včerajšnjo resničnost.
Ker je Slovenija oropana svobodnega tiska, je potreb-
no, da se skromnejši slovenski tisk v svobodnem svetu vsaj malo oddolži za v Sloveniji zamolčane predvojne narodne zasluge pokojnega Franca Hrastelja.
Ravnatelj Hrastelj je kmalu po prvi svetovni vojni postal desna roka ms gr. Janeza Jerovška, pionirskega vodnika Tiskarne sv. Cirila v Mari' boru, zatem pa njegov naslednik. Tako je Franc Hrastelj prevzel v svojo oskrbo to osrednjo ustanovo slovenskega prebujenja in utrjevanja na štajerskem, kjer je do prve svetovne vojne uradno ponemčevanje resno ogrožalo obstoj slovenstva. Iz te severne slovenske trdnjave v Mariboru je pred in med prvo svetovno vojno usmerjal slovenske narodno - osvobodil116 napore dr. Anton Korošeo, predsednik kluba poslance'' Slovenske ljudske strank6 (SLS) v dunajskem parlamentu. Poleg tega je Tiskarna sv. Cirila dajala streho i*1 gospodarsko osnovo štajersk6' mu slovenskemu tisku in pr°' sveti, ki ju je vodil Koroščc' pomočnik dr. Jožef HohnjeC' V to središče slovenskega pora je dr. Korošec iz obmejnega Šentilja pritegnil v Maribor tudi Franja Žebota ko1 .podeželskega sourednik^ množičnih slovenskih glaSl Slovenski gospodar in Straži ki ju je tiskala Cirilova tiskarna.
Ravnatelj Hrastelj je mah borsko slove nsko tiskar^ razširil in moderniziral, usta novil v njej cvetočo knjiži založbo, obenem pa gospoda1 sko utrjeval slovensko M6 ditno in kmetijsko zadružu' štvo. Ko je po zlomu Al6^ sandrove unitaristične diM3 ture leta 1936 postal ma1' borski župan dr. Alojzij ^ van, Franjo Žebot pan, je ravnatelj svoje izredne gospodarske- ^ lente posvetil utrditvi finak1
pa pou*-; Hrast61
(Dalje na str. 3)
V tiskovni sklad Amerik Domovine so od zadnjič d1 rovali sledeči narodno zav6 ni rojaki:
Ga. Mary Železnikar, .. -Fontana, Kal.
Angela Gospodarič,
San Francisco, Kal., v SP*, min F. Gospodariča.. D' Joseph Kristanc, Euclid, v spomin na Franceta de'i
22^ 2-0
ka in Luka Kuharja
Anna Milautz, ........
Cleveland, O.
Rev. Aloysius Žitko,...
Oakland, Kal.
Gdč. Mary Kadunc, .. Waukegan, 111.
Lojzka Rogina, .......
San Francisco, Kal.
Robert Lumpert,,......
Parma, O.
Joseph Škerjanec, ... Gilbert, Minn.
Kristina Rihtar, .....
Cleveland, O.
Ga. Marie Kovačič, ...
Cleveland, O.
Ga. Paula Pustbtnik, . Geneva, O.
Ivan Buh, ............
Bridgeview, I1L
Jožef Stropnik, ......
. Willoughby Hills, O.
Stanko Janežič, ......
Willowick, O.
Joseph Butinar, ......
Milwaukee, Wis.
Ga. Mary Frank .......
Cleveland, O.
Rev. Karel Pečovnik, • Perham, Minn.,
Ga. Anna Strmec, .. • Sheboygan, Wis.
Albert Strancar, .....
Willowick, O.
22^'
7.0l1
2.05
1.0J
2.0j
2>’
2.0J
2^
2.01
2-0®
2-0®
12.05
6.011,
Vsem,
hvala!
darovalcem isMe
F1
Ideologija in utopija
Generalka za uničenje Slovencev?
Smrt dveh velikih Slovencev...
(Nadaljevanje z 2. strani)
druge naj večje mestne občine v Sloveniji in izgradnji njenih obširnih mestnih podjetij. Moderno kopališče v naravnem parku na Mariborskem otoku, takrat (prvo in dolgo največje te vrste v Srednji Evropi, je bilo njegovo delo. Tudi pri organiziranju gospodarsko-razstavitve-ne ustanove M a r i b orskega tedna je ravnatelj Hrastelj vodilno sodeloval. Pri tem mnogovrstnem in uspešnem javhem delovanju v predvojnem Mariboru pa je Franc Hrastelj ostal skromen človek in vzgleden duhovnik.
Ko se je po štirih letih trpljenja v Dachauu, — kjer je skoraj čudežno preživel svojega tam aprila 1945 padlega sotrpina Franja Žebota — ravnatelj Hrastelj maja 1945 vrnil v Maribor, da bi obnovil za severno slovenstvo tako zaslužno in potrebno Tiskarno sv. Cirila, se mu je
Pavel Berden, D J.
En dan pred smrtjo prelata Franca Hrastelja je 19. decembra 1981 v Mariboru umrl njegov mlajši sobrat, jezuit Pavel Berden. Zadet od srčne kapi se je zgrudil na ulici. Bil je star 68 let.
Pavle (Pali) Berden je bil rojen v vasi Kobilje v Prekmurju (Slovenski krajini), ki je Sloveniji dala toliko velikih talentov. Po končani gimnaziji je na ljubljanski u-niverzi študiral pravo. Tam se je pridružil študentskemu gibanju stražarjev pod duhovnim vodstvom dr. Lam-berta Ehrlicha, univerzitetnega profesorja teologije in pospeševatelja slovenskih misijonov v svetu. Nauk in zgled tega izrednega Slovenca, svetovno i z o b r a ženega strokovnjaka v etnologiji in vzornega duhovnika sta Pavleta Berdena nagnila, da je po zaključenih pravnih študijah vstopil v red\Družbe Jezusove. Trinajstletna doba duhovne in študijske priprave za duhovnike-jezuite je Pavla Berdena že nekaj let pred vojno odtegnila iz Slovenije, kamor se je vrnil šele po letu 1945. Več let je delo-
C.
■***********r********* ******** t*t***t**n***t4 *********
partijski rdim za njegovo predvojno narodno delo in vojno narodno mučeništvo “zahvalil” na nacistični način — aretiral ga je in vrgel v ječo. Tako je Franc Hrastelj kljub vojni odsotnosti hitro spoznal, da je namesto zatrjevane narodne osvoboditve nad povojno Slovenijo zagospodovala t o t a 1 i t a rna partijska diktatura. Kot župnijski pomočnik, škofijski arhivar, kanonik in končno stolni dekan, se je Franc Hrastelj z enako predanostjo in sposobnostjo, s katero je pred vojno utrjeval svobodno slovensko narodno rast, posvetil, obnavljanju zatiranega cerkvenega in verskega življenja med vojno tako težko preizkušenih štajerskih Slovencev.
Ime in dela ravnatelja Franca Hrastelja bodo ostala za vedno zapisana v knjigi zaslužnih slovenskih osebnosti.
S. C.
val med jezuiti v Mariboru, postal njihov predstojnik in dušni pastir v mariborski škofiji, od koder so med vojno Nemci izgnali skoraj vse slovenske duhovnike.
Pokojni Pavel Berden je mnogo pomenil za povojno obnovo in razvoj jezuitskega reda v Sloveniji in je več let bil njihov provincialni predstojnik. Po vsej Sloveniji je postal znan kot neumorni potujoči misijonar posebnih duhovnih vaj in obnov. V tem delovanju je prispeval k povojnemu razvoju slovenske cerkve in duhovni utrditvi slovenskih vernikov več, kot bi mogla izraziti kakršnakoli statistika. Da je v tem cerkvenem udejstvovanju bil u-spešen, se je pokazalo tudi v tem, da ga je režim v tej zvezi zaprl in ga celo držal v celici-samici.
Berdenovo delo je zbudilo in vzgojilo med slovensko mladino večje število duhovniških in jezuitskih poklicev. Ti njegovi učenci bodo poslej morali izpolniti vrzel, ki o-staja po odhodu edinstvenega Pavla Berdena.
I.
TRST, It. — Slovenski narod se je sredi prejšnjega stoletja znašel pred novim obdobjem svojega zgodovinskega obstoja. Enciklopedisti, ra-zumarji, prostozidarstvo, kapitalizem, liberalizem, razmah meščanskih demokracij ipd. so vnesli v človeško zavest nova pojmovanja o človeški družbi in narodih.
Leto 1848, tkm. “pomlad narodov” dokončno uveljavi čisto drugo pojmovanje naroda: •narod ni več zgodovinsko-pravna tradicija neke skupnosti, kar je bil stoletja, temveč jezikovna skupnost ljudi kot taka. Narodna zavest se dokončno postavi na jezikovno osnovo in posledica le-tega je porajanje novih nacionalnih držav kot npr. združitev Italije (1860) ali Nemčije (1870), začetek razkrajanja Avstrije z jezikovnimi spori, razdor med nemškim ter češkim delom češke, nacionalizem Ogrske, Poljske, politična zavest jezikovnih skupnosti kot so Slovaki, Slovenci, Romuni itd.
To novo gledanje pa ne prodre povsod. Švica npr. ostane še nadalje enoten narod oz. država z več jeziki; nemško-govoreči Alzačani v Franciji se slej ko prej čutijo Francoze. Pravzaprav je jezikovna zavest značilna le za Evropo, saj se drugod narodi o-blikujejo po državnih temeljih ter drugih merilih napr. sama angleško govoreča A-merika, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, ki so si do danes že oblikovale samostojno narodno zavest, pa špansko govoreča Latinska Amerika ter portugalsko govoreča Brazilija...
Iz vsega tega lahko zaključimo, da narod ni zgolj jezik, temveč lahko tudi kaj drugega, t.j. vse ono, na čemer lahko temelji narodna zavest in struktura.
Kakšen narod
Kakšen narod smo torej lahko Slovenci?
Ko za oblikovanje narodne zavesti še niso veljala izključno jezikovna merila, smo bili tudi Slovenci zgodovinsko pravna skupnost, družba, v kateri so poleg slovenskega govorili tudi druge jezike, zlasti latinsko, zatem nemško ter italijansko. Slovenska zgodovina vseh stoletij nam to potrjuje. V sami Ljubljani je bil v trgovini močno v veljavi tudi italijanski jezik, ne le nemški. Kljub temu ni nihče nikoli mislil, da bi Ljubljana bila lahko nemško ali italijansko mesto. Ali celo, da bi bile slovenske dežele kaj drugega kot ka-rantansko-avstrijske, torej ne nemške, čeprav so govorili v večjem delu Koroške ter Štajerske nemško. — Veljalo je namreč zgodovinsko pravo, po katerem so se ravnali, in ne jezik.
In vendar ne le tuji zgodovinarji, temveč tudi slovenski, ocenjujejo slovensko zgodovino vse za fevdalno obdobje le z jezikovnim modelom, namesto z zgodovinsko pravnim. Slovensko - nemško jezikovno mejo obravnavajo že za 10. stoletja in ji dajejo težo, ki je sploh ni imela.
S tem na papirju razkrojijo nekdanjo Karantanijo in njeno fevdalno strukturo, tako da od njenega zgodovinskega prava in trajanja skozi stoletja ne ostane ničesar več. Vsa dejanja, ki dokazujejo nasledstvo te Karantanije, pa zamolčijo oz. jih omenjajo kot folkloro: tako ustoličevanje, ki je , bilo za vla-
darje obvezujoče, saj brez u-stoličenja oz. umestitve sploh niso imeli izvršne oblasti. To ve vsakdo, ki pozna nekaj u-stavnega prava, samo zgodovinarji “ne vejo”, kaj je pomenilo imenovanje vladarja in kaj njegova umestitev. Zamolčujejo, nadalje, državno pravno skupnost slovenskih t.j. karantanskih dežel pod imenom Notranja Avstrija z vlado v Gradcu; poudarjajo, kako je bilo plemstvo v slovenskih deželah “nemško” in to brez vsakega dokaza, zgolj na podlagi nemških piscev. Poudarjajo, končno, več-noslovensko suženjstvo, pod-ložništvo in majhnost...
Ker so take navedbe posebej prirejene, se mora človek vendarle vprašati, kakšen je njihov resnični namen? Zakaj posledice takšnega pisanja in informiranja Slovencev so hude, če ne naravnost u-sodne:	množice slovenskih
ljudi so se svojemu jeziku in narodu odtujile, se potujčile, ne zaradi tujega pritiska, temveč zaradi tega, ker niso hotele biti “suženjske”; ker niso hotele pripadati tako ničvrednemu narodu, kakršen naj bi bili Slovenci.
Kakšna je torej korenina tega zla? Pomislimo le, da je bilo na Koroškem na pragu tega stoletja nad 100,000 Slovencev, to je ena tretjina prebivalstva v deželi. V Trstu pa leta 1910 okoli 80,000 slovenskih ljudi. Kje so sedaj?
Leto 1848
Leta 1848 je tudi slovenski narod prestopil v novo obdobje zavesti, t.j. v jezikovno zavest. Naše izobraženstvo je to gibanje že poprej čutilo in delovalo v ta namen, npr. Linhart, Zois, Vodnik, zatem Prešeren.
Oblikoval se je narodni preporod, začela se je razvijati književnost in Slovenci smo res stopili med moderne narode. To dejanje ni bilo ne lahko ne preprosto. Toda po zaslugi naših izobražencev smo ga zmogli. In tudi s pomočjo Cerkve. Da pomislimo le na škofa Slomška ter Družbo sv. Mohorja, na delovno izobraženstvo sprva v Celovcu (Janežič, - Einspieler ...), zatem v Ljubljani, pa Trstu in Mariboru. Razvilo se je končno gibanje taborov, s či-
28. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi kosilo v farni dvorani. Serviranje od
11.30	dop. do 1.30 pop.
MAREC
13.	— Slovensko-ameriškl
Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem - narodnem domu na St. Clair Ave. Igral bo Alpski sekstet.
13.	— Klub slov. upokojencev na Waterloo Rd. priredi vsakoletno pomladansko večerjo in ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Serviranje večerje od 5.30 do 8. zvečer, za ples igra Markic-Zagger orkester.
14.	— Misijonska Znamkarska Akcija (MZA-CMA) prire-
mer je jezikovno narodna zavest prodrla v široke ljudske množice in prinesla bogat sad.
Vsi narodi tega niso zmogli. Številčno precej močni Furlani npr. se niso prerili kot narod v moderno dobo in so ostali folklora. Okcitanci, močni s svojo trubadursko kulturo, so prav tako ostali do danes neprebujeni. Nekoč mogočni narodi, kot Langobardi, Goti, Bavarci, Franki, Sasi, Vandali so sploh izginili iz zgodovine in se pomešali v nove narodnosti. Slovenci pa so se znali stopiti v nove čase kot Slovenci.
Močna, če ne odločilna zasluga za to je, kot omenjeno, delo Cerkve. Poleg Slomška tudi drugih osebnosti, npr. kardinala Missia, škofa Jeglič ter Sedej kot najbolj izraziti osebnosti in številni župniki ter kaplani z njih požrtvovalnostjo, brez katerih se Slovenci gotovo ne bi nikoli dvignili.
Tuji pritiski
Oblikovanje moderne narodne zavesti pri Slovencih je toliko bolj značilno, ker so bili že od vsega začetka svojega prebujanja izpostavljeni hudemu nemškemu udaru in deloma (v Trstu) italijanskemu. Nosilec nemškonacional-nega pritiska na Slovence je ' bilo nemško liberalno meščanstvo, ki je hotelo na vsak način ustvariti nemški jezikovni oz. nacionalni most od Severnega morja pa do Jadrana. Tem namenom je streglo tudi judovstvo, posebno s časopisjem (Neue Freie Pres-se), s katerim je med nemško govorečimi ustvarjalo protislovensko razpoloženje in šovinizem in vcepljalo idejo jve-lenemštva. Od i ta 1 i j a nske strani pa je pritiskal iredentizem (t.j. ideja o neodreše-nih italijanskih predelih pod Avstrijo),, ki je načrtoval o-svajanja Primorske, Istre (ter Dalmacije).
Panslavizem
Kot rešitev pred temi pritiski na Slovence se je ponujal panslavizem z dozdevno varnim zavetjem pod okriljem namišljene slovanske matere Rusije; toda tudi v tem sklopu so bili zakulisni nameni dejansko ti, da se Slovenci stopimo v slovanstvo, v katerem da bomo dokončno vami pred germanstvom in roman-stvom.
(Konec prihodnji torek)
di kosilo v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Kosilo se bo serviralo od 11.30 dop. do
1.30	pop.
20.	— Pevski zbor Jadran
priredi svoj pomladanski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Začetek ob 7. zv. Za ples igra Ray Polantz orkester.
21.	— Društvo Najsvetejšega Imena pri Sv. Vidu priredi vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami (pancakes and sausages) v farni dvorani sv. Vida, od 8. zjutraj do 1. popoldne.
27, — Pevski zbor Glasbena
Matica priredi večerjo in koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
27. — Pevski zbor Zarja priredi pomladanski koncert v
Slovenskem društvenem
domu na Recher Ave.
28. — Dramatsko društvo
Lilija uprizori veseloigro v štirih dejanjih “Stric v Toplicah” v Slovenskem domu na Holmes Ave. Začetek ob 3.30 popoldne.
APRIL
3.	— “Fantje na vasi” iz Toronta priredijo koncert ob
7.	zvečer v dvorani župnije Brezmadežne na Brown’s Line v Torontu.
17.	— Tabor DSPB Cleveland
priredi pomladni “Družabni večer” v Slovenskem domu na Holmes Ave. v Collinwoodu. Igrajo Veseli Slovenci.
18.	— Pevsko društvo “Slovan” poda koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob
4.	popoldne.
24. — Pevski zbor Planina priredi pomladanski koncert ob 7. zvečer v Slovenskem domu na 5050 Stanley Ave. na Maple Hts. Po koncertu ples.
MAJ
1.	— Pevski zbor Korotan
priredi svoj vsakoletni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju. Pričetek ob 7.30 zvečer.
8.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer.
16. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. — priredi Materinski dan v parku.
1
! .,) ^ ;
22.	— Mladi harmonikarji
prirede svoj pomladanski koncert v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob
7.30	zvečer. Po koncertu domača zabava.
30.	— Društvo SPB Cleveland
obhaja Slovenski spominski dan za žrtve vojne in revolucije s sv. mašo pri Lurški votlini na Providence Heights, Chardon Rd.
31.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Spominski dan v parku.
JUNIJ
5.	— Dr. Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ obhaja 60-letnico obstoja. Počaščeni bodo 50-letni člani.
8.	— Otvoritev Slovenske
pristave s piknikom.
20.	— Tabor DSPB Cleveland
poda spominsko proslavo pri spominski kapelici Orlovega vrha Slovenske pristave, za pobite Slovenske domobrance, četnike in civilno prebivalstvo.
20.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi svoj prvi piknik v parku.
JULIJ
3. in 4. — V Lemontu, 111. bo
praznovanje spomina 120-letnice smrti slovenskega svetniškega kandidata, škofa Antona Martina Slom-šeka. Praznovanja se bo udeležil tudi mariborski škof Franc Kramberger. Istočasno bo vseameriško slovensko romanje v Le-mont.
18.— Misijonska Znamkarska Akcija ima svoj piknik na Slovenski pristavi.
21.	— Klub slov. upokojenccv priredi piknik na SNPJ farmi na Heath Rd.
25. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v parku. AVGUST/
1. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
22.	— S.K.D. Triglav, Mil-
waukee, Wis. priredi svoj drugi piknik v parku.
SEPTEMBER
19.	— Oltarno društvo fare
sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 2. pop.
26 — Društvo SPB Cleveland
priredi romanje v Frank, Ohio.
OKTOBER
2.	— “Fantje na vasi” iz Clevelanda prirede koncert ob 5. obletnici svojega obstoja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7. uri zvečer.
\
3.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v parku.
9.	— Društvo SPB Cleveland
priredi družabni večer v avditoriju Sv. Vida. ■
9. — Slovensko-ameriški kulturni svet priredi Slovenski večer prireditev na Cleve-, land State univerzi.
16. — Tabor DSPB Cleveland
priredi jesenski “Družabni večer” v Slovenskem domu na Holmes Ave. v Collinwoodu. Igrajo Veseli Slovenci.
. . .'i	' '	' ' ' - '
16.	— Klub slov. upokojencev v Nevburgu-Maple Hts. priredi vsakoletni banket s plesom v Slovenskem domu na E. 80 St. Serviranje večerje od 6. do 9. zvečer, za ples igra od 8. do 12. orkester Ed Buehner.
17.	— Občni zbor Slovenske
pristave.
31. — Pevski zbor Zarja priredi jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
31. — Slomškov krožek postreže s kosilom v šolski dvorani pri Sv. Vidu od
11.30	dopoldne do 1.30 popoldne.
NOVEMBER
6. — Štajerski klub priredi
vsakoletno martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci.
13. — Belokranjski klub prireja svoje tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Igra John Hutar orkester.
DECEMBER
19. — Pevski zbor Glasbena
Matica priredi Božični koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
------o-----
/ * - ' ; '
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani)
tain, Ga. Bila je 50-letna članica dr. Collinwoodske Slovenke št. 22 ADZ. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek, 25. februarja, ob 9.15 dopoldne, v cerkev Marije Vnebov-zete ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do-9. zvečer ter jutri od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Anton Rojc
V četrtek, 18. februarja, zvečer je v Willowood nego-vališču v Brunswicku, Ohio umrl 92 let stari Anton Rojc, vdovec po leta 1970 umrli ženi Pavli, roj. Judas, oče Helene Palmer, Mildred Mu-terspaugh,	Anthony j a . in
Julie Royce, 10-krat stari oče, 12-krat prastari oče, zaposlen nekaj let pred svojo upokojitvijo pri New York .Central železnici, član Marijine Legi-
je pri cerkvi Marije Vnebov-zete, dr. Kras št. 8 ADZ, Naprej št. 5 SNPJ, sv. Janeza št. 8 ABZ in Južno-slovanske katoliške zveze št. 11. Pogreb je bil iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 17010 Lake Shore Blvd. v ponedeljek, 22. februarja, v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave., nato na pokopališče Vernih duš.
Joseph Perko
Umrl je Joseph Perko, mož Jennie, roj. Drab, oče Josepha, Jennie Booth in Augusta (pok.), 6-krat stari oče, 1-krat prastari oče, brat Gertrude Husvar in Johna. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Zak na St. Clair Ave. v četrtek, 25. februarja, ob 9.30 dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 9. zvečer in jutri od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Dorothy Plesničar
Včeraj je umrla Dorothy Plesničar, vdova po pok. možu Josephu, mati Dorothy Russo, Mary Aleson, Olge Vargo, Frances Hauenstein, Jennie in Anthonyja, 8-krat stara mati in 13-krat prastara mati. Pogreb bo iz Brickmanovega pogrebnega zaveda na 21900 Euclid Ave.
jutri, v sredo, v cerkev sv. Pavla na Chardon cesti ob
9.30	dopoldne, od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Carl Frank
V sredo, 17. februarja, je v Cleveland Clinic bolnišnici po dolgi bolezni umrl 66 let stari Carl Frank z 1027 E. 61 St., prej bivajoč 25 let na Miami Dr. v Euclidu, rojen v Clevelandu, oče Raymonda, Carol Meltzer, Diane, Martina in Roberta, brat Martina D., veteran druge svetovne vojne. Pokojni je lastoval in vodil The Superior, 69th Recreation 12 let. Pogreb je bil iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. včeraj, v ponedeljek, ob 1.30 popoldne. ----------o-----
Socialne podpore za redovnike
Washington, D.C. — Zvezni senat je odobril, da bodo redovniki, ki so pod zaobljubo uboštva, mogli prejemati minimalno denarno nakazilo mesečno po $122 iz Social Security fonda. Odločbo senata še mora odobriti predstavniški Dom. Izvzeti so le tisti, ki že prejemajo federalno pokojnino.
f******************+**********************i‘********************t**,***,
| KOLEDAR
Z	TA*
5	V
društvenih prireditev 1
Z	<►
Z	4	p
y	►
**************************************************************,,****+£
FEBRUAR
CTT
oociety
CMl FAJRIANE DRIVE
JOLIET, IL 60434
Since 1914 ,«.
... tht Holy Family Society of the U.SA. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community For half- a-cenRji-y your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Schola-ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuna
1. Additional scholarships for needy boys and girls.
4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
8. Bowling, basketball and little league baseball.
8. Social activities.
7. Sponsor of St. Clare House of Prayer
ANDREJ KOBAL:
SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE
Družba
sv. Družine
Officers
President ................... Joseph J. Konrad
First Vice-President ........ Ronald Zefran
Second Vice-President ....... Anna Jerisha
Secretary ................... Robert M. Kochevar
Treasurer ................... Anton J. Smi-ekar
Recording Secretary ......... Nancy Osborne
First Trustee ............... Joseph Šinkovec
Second Trustee .............. Frances Kimak
Third Trustee ............... Anthony Tomazin
First Judicial .............. Mary Riola
Second Judicial ............. John Kovas
Third Judicial .........7.... Frank Toplak
Social Director ............. Mary Lou Golf
Spiritual Director .......... Rev. David Stalzer
Medical Advisor ............. Joseph A. Zalar, M.D.
ssesseoaBM***.
ANNUAL STATEMENT - 1081
OF THE
HOLY FAMILY SOCIETY - U.S.A.
JOLIET, ILLINOIS ASSETS
Vmnds ...................................  4,829,056
Stocks...................................... 946,805
Certificate Loans and Liens ............/.. 159,341
Cash and Bank	Deposits ...................... 87,885
Other Invested assets ...........:......... 278,219
Life insurance premiums and annuity
considerations	deferred	and uncollected ..... 87,896
Ko smo se usedli k mizi, je oče segel v žep po kos kruha in ugrizel. Nič se ni zmenil za gospode, katerim je oči-vidno bilo malce nerodno sedeti poleg kmeta, uživajočega svoj suhi zalogaj. Dolgo niso mogli priti do besede in razgovora. Oče je oživel druščino, dregnil Steleta poleg sebe, da bi segel po sol na oddaljeni strani mize “Tako smo v Ameriki začenjali,” je rekel. “Na mizi je bil vedno kruh, da smo se s kruhom in soljo oteščali.”
“Kaj tudi vi ste živeli v A-meriki?” je vprašal Stele.
“Nič me ne vikaj. Ti si gospod in jaz sem se že pred tridesetimi leti v Ameriki odvadil vikanja. Moje ime je Blaž,” se je predstavil tako preprosto in z nekoliko zvitim nasmehom. Ljubljanski gostje so se spogledovali. Začel je zbijati šale na račun Italijanov in kako se je zmuznil čez mejd. On jih je videl, oni njega pa ne. Pripovedoval je uredniku “Slovenca”, kako je skrival njegov časopis.
Vsi so poslušali in oče je postal s kratkočasnimi dovtipi duša smejočega se omizja. Po večerji se je med pogovorom z urednikom “Slovenca” obrnil k meni: “Ti si tudi u-rednik kot ta gospod. Zakaj bi jim ti ne pisal, da bodo ljudje brali, kako je v Ameriki.”
Dopisovanje “Slovencu” se je torej začelo na očetovo pobudo. Razlikovalo se je od poročevanja “Jutru” s tem, da ni bilo redno in ni vsebovalo podrobnih vesti o dogodkih po naselbinah. Kaj takega bi tudi več ne mogel, ker sem do malega izgubil stike z rojaki in društvi. Le prvi dopis, daljša- razprava pod naslovom “Kulturne potrebe Slovencev v Ameriki” se je tikala izključno naših zadev; enako poznejši članek o “Političnem življenju naših ljudi v Združenih državah”.
Vsi drugi prispevki so bili
LIABILITIES, SPECIAL RESERVES AND UNASSIGNED FUNDS
1	Aggregate reserve for life certificates and
contracts ........................................
2	Aggregate reserve for accident and health
certificates .....................................
3	Certificate and contract claims:
3.1 Life..........................................
7
8 9
10
Premiums & annuity considerations received in advance including accident & health premiums
Liability for premium deposit funds ........
Commissions to field workers due or accrued:
Life and annuity ................... 3,958
Accident & Health ....... .......... 41,846
TOTAL ..................................... 45,804
General expenses due or accrued .................. 40,000
Taxes, licenses and fees due or accrued ........	805
Unearned investment income ......................... 3,984
Amounts withheld or retained by
Society as agent or trustee ......................  2,915
Mandatory securities valuation reserve ........... 96,993
TOTAL LIABILITIES ...................... 3,813,266
Unassigned funds .............................. 2,720,710
TOTAL .................................. 6,533,977
SUMMARY OF OPERATIONS (ACCRUAL BASIS)
Premiums and annuity considerations ..........  2,661,810
Net investment income ........................... 564,781
TOTAL .................7................ 3,226,591
LWJ { L 6,533,977	lefe The Holy Family Society will hold its winter Board
2,478,423	Meeting at the Home Office on Saturday, March 6, 1932
576,706	at 11:00 a.m. Fraternally yours,
50,000	HOLY FAMILY
375,000	SOCIETY — USA Robert M. Kochevar
142,367 267	Secretary
splošnega gospodarskega, kulturnega ali političnega značaja. Ko v arhivu listam po mnogih zahvalnih pismih u-rednika dr. J. Ahčina, vidim, da so prispevke z veseljem sprejemali, mi čestitali in nudili honorarje za nadaljevanje člankov. Nekatere so odstopili za priobčitev v revijah “Čas” in “Dom in svet”.
Zelo so- se pri “Slovencu” zanimali, ko sem jim opisal uvedbo dveh celoletnih slovenskih tečajev na fakulteti za slavistiko na Columbia u-niverzi leta 1936. Deloma je bila to obnovitev razreda za slovenski jezik, za katerega sem bil leta 1931-1932 lektor, a z zelo razširjenim programom.
En tečaj je bil lingvističnega značaja, katerega je univerza vnaprej oglašala kot študij za dijake primerjalne lingvistike, a drugi književni, je vseboval zgodovino slovenskega slovstva in splošen pregled kulturnega razvoja. Tako poročanje o delovanju je “Slovenec” izročal sodelujočim prosvetnim revijam.
Nekateri članki so bili dolgi kot razprave, katere je dnevno objavljal v nadaljevanjih. Dr. Ahčin se mi je najbolj prisrčno zahvaljeval za spis “Pri predsedniku Združenih držav”, katerega je objavljal v sobotnih številkah v septembru leta 1932. Predstavil je pisatelja z odstavkom:
Odlični slovenski rojak, lektor na univerzi Columbia in “research worker” (raziskovalec) na fakulteti za politične vede, je blagovolil za “Slovenca” napisati sledeči spis, ki bo čitatelje brez dvoma zanimal. Čitatelje preseneča prijeten, gladek slovenski slog mladega učenjaka, ki gotovo nima mnogo prilike pisati in izražati se v slovenščini. Mr. Kobal je doma iz Cerkna na Goriškem in biva ! v Ameriki od 1921. Ponovno je prepotoval Države in je dober poznavalec našega priseljenega sveta. (Itd.)	^
Da je “Slovenec” z navdušenjem sprejel dotični spis, je povsem razumljivo, a vsak u-rednikov slavospev v moj prid se mi je tedaj zdel odveč. Ko je kdo sprejet pri predsedniku ameriške Unije, je novica tudi v Ameriki, o kateri se splošno poroča. Nekoč je predsednikova žena E-leanor Roosevelt med drugi-Louisa Adamiča; on j e to smatral za tolik uspeh, da je napisal celo knjigo “Večerja
10	General insurance expenses and
fraternal payments ............................ 696,137
11	Insurance taxes, licenses and fees	............. 24,156
12	Increase in loading on and cost of	collection
in excess of loading on deferred and
uncollected premiums ........................... 27,903
T0TAL ................................. 2,923,569
13	Net gain from operations beford refunds
to members .................................... 303,022
14	Net gain from operations after refunds
to members .................................... 303,022
UNASSIGNED FUNDS AND SPECIAL RESERVES ACCOUNT 1
Imate svojce tukaj?”
“Le brata in sestro, mister prezident. Moj oče, nad osemdeset let star, živi na Goriškem. Bil je tudi deset let v Ameriki in nikdar ni bil mojega pisma bolj vesel kot bo prihodnjega, v katerem mu bom pisal, da sem imel visoko čast, govoriti s predsednikom Amerike, o kateri vedno govori.”
“Mr. Kobal, pozdravite torej svojega očeta, ko mu pišete, tudi v mojem imenu.” Zahvalil se je za obisk, jaz za sprejem in ga še povabil, naj obišče Jugoslavijo.
(Se nadaljuje)
Will Buy
Antique furniture, coins, gold, silver, anything old including old coin operating machines. Call 641-7738
(15-22)
Income tax and Accounting service Tim Petrie
656-2739
(12-15)
Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu!
Podpirajte slovenske trgovce!
PrijatePs Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-1212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS.
For Sale
Hardwicke gas stove (apt. size) — $150.00; Phone answering machine — $100,00.
656-2739 — 481-3762 _____	(12-15)
ROJAKI POZOR!
Izvršujem vsa dela na hiši, znotraj in zunaj. Kuhinje, porči, stopnice. Betoniram privatne ceste (driveways). Brezplačen predračun. Kličite 944-1470 ali 486-5545.
(x)
MALI OGLASI
For Rent
Efficiencies qnd 1 bedroom apts, including heat. Lake Shore bus line. Euclid beach area. References and security deposits. No children. No pets. Call 481-6888 or 531-2,882 after 10 p.m.
(15-18)
V NAJEM
Cista spalna soba se odda mirni ženski. Tel. 481-3365.
(12-15)
House For Sale By Owner 3 Bedrm. Victorian, country French interior, formal dining rm., country eat-in kitchen, fully carpeted, 1 plus lots, 2 car garage. 14% financing available.
731-2875
(12-15)
DEDUCT
3	Death benefits .................................  138,351
4	Matured endowments................................  1,000
5	Disability, accident and health benefits ....... 1,155,387
6	Surrender benefits ■ ............................ 102,608
7	Interest on certificate or contract funds ... 15
8	Increase in aggregate reserve for life and health
certificates and contracts ....................   109,862
9	Commissions on premiums and annuity
considerations .................................. 668,147
2
3
4
5
Unassigned funds and special reserves
December 31 previous year ....................... 2.422,025
Net gain from operations ......................... 303,022
Net capital gains ................................. 16,668
Change in non-admitted and related items ...... (- 1,244)
Change in mandatory securities valuation reserve ........................................  (-19,761
6	Net change in unassigned funds and special
reserve for the year ............................ 298 685
7	Unassigned funds and special reserves
December 31, current year ...................... 2,720,710
(FAILURE OF THE ITEMS TO ADD TO THE TOTALS SHOWN IS DUE TO THE DROPPING OF AMOUNTS LESS THAN ONE DOLLAR)
v Beli hiši” (Dinner in the White House).
Zdelo se mi je umestno podrobno opisati mesto Washington, Belo hišo in druge znamenitosti. Ko zaradi pregleda teh spominov čitam u-vodni del tistega članka, se mi zdi, kot bi vse opisoval danes, čeprav se je prebivalstvo prestolnice potrojilo zaradi prirastka črncev, ki štejejo že tri četrtine življa. Dalje sem v spisu omenjal kongresnike in senatorje, katere sem ob raznih priložnostih o-sebno spoznal. Ti in drugi visoki uradniki so omogočili dostop do predsednika.
Dan pred dovoljenjem za avdienco me je poklical predsednikov tajnik Mr. Clark, naj pridem naslednjega dne ob dvanajstih v Belo hišo; gospod predsednik da je že obveščen o meni in me bo sprejel ob 12.15 za avdienco desetih minut.
Kaj naj povem v desetih minutah, to je bilo moje razmišljanje ves večer. Avdience so po navadi trajale pet minut ali pa so pomenile samo stisk roke v pozdrav. V desetih minutah pa se že nekaj lahko pove in stavi precej vprašanj. Šel sem pred dvanajsto uro in prav je bilo tako, ker me je Clark že pričakoval.
Pred menoj so čakale na avdienco štiri mlade gospodične iz države Michigan. Poslale so jih zadruge za celo državo, da mu prinesejo jer-bas lepih breskev. Tajnik Kenna jih je odpeljal k predsedniku, mene pa je Clark vzel v svojo sobo, ki je pred- . soba predsednikovega “plave-ga” kabineta.
Clark, bivši tajnik predsednika Coolidgea, je s svojo vljudnostjo zelo olajšal moj nemir, ki je bil sicer neupravičen, a tedaj povsem razumljiv. Pripovedoval mi je o o-gromnem delu, ki ga ima predsednik. Med tem pripovedovanjem se mi zdi, da sem pozabil na ves načrt za razgovor in vprašanja. Mogoče je bilo prav, saj razgovor, katerega sem imel, ni bil neokreten in formalen.
Vstopil sem v prostorno sobo, v predsednikov kabinet.
Edino, kar jo je krasilo, je bila svilena zastava na steni.
V sredi miza, za njo je stal predsednik Hoover, visok, korenjaki, mož, močnih potez, a -bled in očividno utrujen. Nasmeh mu je še igral na obrazu; povzročile so ga gospodične, ki so mu v kabinetu pred mizo pustile pisani jerbas z rumenimi in rdečimi breskvami. V pozdrav mi je segel v roko, še pogledal proti vratom in vprašal, če sem videl lepe “peaches”. (Beseda ima v ljudski govorici dva pomena: breskve in tudi lepotice.)
“Mister prezident, breskve so krasna reprezentacija za
državo Michigan.” Na glas se..........
ja zasmejal in prikimal. Zu-naj pa so se zapirala vrata.
Tudi tajnik Clark je odšel.
Rekel je, naj sedem. Uvod z besedo o “breskvah” je hitro končal. Nasmeha nisem več videl na njegovem obrazu. Bil je vseskozi vljuden, toda resen. Med razgovorom mi je neprestano gledal v oči, poslušal z zanimanjem moje izvajanje o razmerah Slovencev in drugih priseljencev v Ameriki. Tu pa tam je naredil opazko v odobravanje ali pritrditev in poslušal.
Minute so potekale hitro, toda obrazložil sem, kar sem se bil odločil. Predsednik pa je pokazal pred slovesom še osebno zanimanje. ‘Tz katerega dela Jugoslavije prihajate?”
“Mister prezident, jaz sem Slovenec po rodu, prišel pa sem iz one dežele, ki je po mirovnih pogodbah morala pripasti Italiji.”
For Sale
Big dresser, dresser with mirror, picture, mirror and small table. E. 60 St.
Call 391-9344
(15-18)
1230 E. 173 St. off Grovcwood Large Alum, sided single. Double garage. 4 bedrooms. Ideal for large family or mother-in-law suite. Make offer. Call for appt.
LOCATION REALTY 960 E. 185 St.
531-8788 or 531-6576
(15-16)
FOR RENT
4' rooms (down), $190 plus security deposit. Available March 1st. Call after 6 p.m. 268-2337
(13-16)
FOR SALE
2 Earn., modern, income $425 per mo. Owner retiring, low 30’s. Principals only.
942-7699 or 391-8684
(13-16)
HOUSE FOR SALE
Immaculate 6 rooms up and 6 down. Near former Euclid Beach area. Call Rich at (business) 486-6727 or 486-1483.
(14-17)
VNAJEM
Odda se 5 sob, spodaj, na Norwood Rd.
Tel. 831-9859
______________________(14-17)
HOUSE FOR RENT
Arcade Ave., up.
Call 521-6496
(14-17)
GROMOVA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
Let Your Life Insurance
Work for You	I
A
American Mutual has a new concept which combines^ your life insurance with an exciting new benefit program, f. Scholarships, social activities, and recreational facilities pro-^.; vided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations I in Ohio. For further information, just complete and mail! the coupon below.
--------—------------ J
•	A 1A
it it
•	A
it it
•	A
it it
l A
i!
•A
I A
•	A
•	A
American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
My date of birth is
Name
Address
City ............... State
* ** ** *	®	■ ■ ■■ H H M U M H ■ W