UKLAVl.l« Il
Došlo 1 V Ljubljani, v torek 19. avgusta 1930
i
u
30

Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/Ili
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996, 2994 in 2050

VENEC
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Prugu-Dtinaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pon dcljka in dneva po prazniku
Po zagrebških dnevih
Hrvati in Slovenci, ki so se bili te dni zbrali v Zagrebu, da izpričajo svojo katoliško vero, so se vrnili poživljeni in okrepljeni v svoje domove. Kdor je videl množice v evharističnem sprevodu, radostno vtopljene v molitev brezmejnega češčenja, ta je občutil, da je ta vera pristna in globoka, da je neposreden izraz duševnega razpoloženja našega ljudstva. To je narod, kakršen je v resnici, ko se skozi čad njegovih slabosti in zlih nagnjenj v prazničnem siju zasveti njegova lepa duša. V tem oziru so take verske manifestacije, kakor so evharistični kongresi, med drugim tudi mogočna izpoved temeljne katoliške resnice, da je po izvirnem grehu in njegovih posledicah naša narava v svoji bistvenostni dobroti samo ranjena, nikakor pa ne uničena.
Iz tega je vedno sledil in sledi še danes tisti optimizem, ki je še vsakega pravega katolika in vsak katoliški narod obvaroval pred topo neaktivnostjo spričo fatalnega poteka zgodovinskih dogodkov in usodne teže okoliščin, v katerih se mnogokrat brez lastne krivde in volje nahajamo. Dočim se v takih slučajih človek brez vere v neizogibno končno uveljavljenje Dobrega slepo uda v brez-miselno usodo, >ki nas drug drugega veže med seboj nad brezdnom niča«, — pa katoličan kljub največji ponižnosti pred nedoumljivimi ukrepi Boga krepko stoji v borbi za uresničenje njegovega za-misla na zemlji. Zato nobena zla usoda katolika ne more streti in ga še tako neugodne okoliščine ne morejo odvrniti od pogumnega prizadevanja za zmago resnice nad zmoto, pravice nad krivico, ljubezni nad sovraštvom in sebičnostjo. In dočim vidimo modernega človeka, kako se je, čim bolj je izgubil vero v kakršenkoli idealni pomen in namen bitja sploh, tem bolj vrgel v mrzlično delavnost na vseh področjih, ne da bi ji vedel drugega smotra kakor svoje minljivo blagostanje na zemlji — išče katoličan vsaki svoji aktivnosti bodisi v družini bodisi v narodu in državi utemeljitve v religioznem etosu, pospešujoč vse, kar je dobro, kar božjemu zakonu odgovarja, kar v končnem rezultatu in soglasju večnemu Magru duše služi; odklanjajoč vse, kar božji volji nasprotuje in odrešenje človeka in narodnega občestva preprečuje.
Iz tega optimizma katoliške miselnosti izvira čustvo iskrene radosti, ki duše vernika ne zapusti tudi ne v časih najhujših preizkušenj in trpljenja. Ena v vitalnem smislu najbolj strastnih, kakor iz same zemlje, mesa in krvi zgnetenih pa obenem z najostrejšim intelektom obdarjenih žena našega časa — slavna pisateljica, ki v strašnih borbah svojih junakov in junakinj s slo in divjostjo lastne nature opisuje svoje lastne duševne konflikte — pravi, da za njo katoličanstvo sploh samo notranjo radost pomeni. Vsak, ki je vero svojih mladih let izgubil, pa se zopet do nje preboril nazaj, je to na sebi z vso močjo izkusil. Izven katolicizma ni ne posamezniku ne narodu resničnega veselja duše, bodrosti in vedr06ti pa tiste sigurnosti, ki se, čakajoč boljših časov, tiho smehlja ogromnim, časih demoničnim naporom tistih, ki bi radi kraljestvo božje na zemlji podrli.
Ta radost neomajne vere je sijala iz oči ludi udeležencem našega evharističnega kongresa. Vera našega ljudstva je kljub tej ali oni slabosti živa, mu je še vedno najdražje, kar ima; katoliška vera Je prava essenlia življenja slovenskega in hrvatskega ljudstva! In ker je živa, ker je to ljudstvo tako prepojeno z njo, ker mu pomeni resnično in najvišjo njegovo vrednoto, zato bo, dokler bo katoliški veri ostalo tako zvesto kakor je ostalo dozdaj, vedno živelo v trdnem in radostnem prepričanju, da je nad njim Oče, ki ga nikoli ne bo zapustil. Katoliška vera v bridkosti in trpljenju daje pogum ln moč prenašanja, v srečnih časih pa čustvo prave mere, da moč in slava človeka ne premotita k krivičnim dejanjem, k samooboževanju in prevzetju.
Katolicizem kot vera v Evharistijo, ki je vsa dar, vsa žrlev in ljubezen, najbolj omogočuje ludi »ožlvljenje v miru in slogi, ki sta naravni družici notranje radosti. Katoliško občestvo je vzor vsakega drugega občestva med ljudmi na zemlji, kjer Je treba spravili v soglasje najrazličnejše naravne darove, zmožnosti in stremljenja posameznih delov, ce da bi se žalila pravica nikogar. Zato je treba naravnost vsegamogočne ljubezni, ogromnih moralnih sli ln razumevanja drug drugega, kakor more Izvirati le iz duše, prežete ljubezni do Boga, Kristusa ln njegovega mističnega telesa na zemlji, ki Je vse Izveličujoče se človeštvo.
Optimizem mišljenja, radost srca in pogum, pa mir In sloga, potrebna medsebojnemu življenju naroda, države, človeštva: to je, kar naj bi vsaka naša katoliška prireditev, kar naj bi tudi minuli evharistični kongres v Zagrebu okrepil v naših dušah, v nafii skupni veliki in lepi jugoslovanski domovini. med vsemi brati enesa rodu>
Najveličastnejša evharistična
proslavitev
Pripravljanj odbon evharističnega kongresa s prevzvišenim gosp. škofom Premušom.
Nedelja, zadnji dan evharistučnega kon-i gresa, je bila priča najveličastnejše verske manifestacije, ki se je sploh kdaj izvršila v naši državi. Pričakovanja tudi največjih optimistov so bila daleko nadkriljena. Predvsem jc , bilo vreme sijajno. Prejšnje dni je dež neko-. liko oviral dotok ljudskih množic, ki pa je bil itak v glavnem preračunjen na nedeljo. V soboto popoldan se je zjasnilo. Nekoliko hladen, toda veder in jasen večer je zrl valoviti po me-, stu deset tisočgiave množice, prelivajoče so v pestrih narodnih barvah, očarujoč tujca in domačina s svojo slikovito raznolikostjo in veselim razpoloženjem.
Večerna iluminacija jc bita silno posrečena. Toda le en del ljudstva je šel k počitku. Sicer pa so bile vse cerkve vso noč nabito polne. kjer so ]x>bo£ni verniki premolili in pre-peli pred najsvetejšim vse ure tja do jutra.
Ob prvem jutranjem soju so žc pričeli prihajati okoličani v mesto. Spočetka v malih skupinah, nato pn vedno več in več. Okrog osmih je bilo opaziti po vseli glavnih cestah, ki vodijo v Zagreb, dolge procesije vernikov, ki so z banderi in križi hiteli, spremljani: od duhovščine, du se poklonijo svojemu evhari-stičnemu Kralju. Splošna sodba, da je bilo v nedeljo v Zagrebu preko 200.000 vernikov-tuj-cev. čisto gotovo ni pretirana. Zagreb, tako trdijo, še nikdar ni videl tolikih množic ljudstva, ki je nosil posebno izrazitost in po vda rek v j. dejstvu,- da so bile zastopane vse pokrajine, kjer žive katoliški Hrvatje. Gotovo je, da jc Zagreb ta dan. popolnoma izgubil svoj običajni ! kolorit. Množice kmečkega ljudstva so ga pre-i plavile in valovile ves dan kakor ogromno morje.
i Pontiiikalna sv. maša na Jelačičevem trgu
Ob osmih je bil velikanski Jelačičev trg dejansko že napolnjen. Odstranili so iz trga vso šaro, ki je sicer značilna za tržišče. Iznad morja stotisočglave množice sta sc dvigala lc Jelačičev spomenik in pa oder, na katerem jc bil pripravljen altar za najsvetejšo daritev. Ves tramvajski promet je bil seveda za par ur
ustavljen, ker so množice, ki niso našle prostora na trgu, ostale globoko po dovodnih ulicah, ki se stekajo proti trgu.
Malo pred 9. uro jc. prišel celokupen epi-skopat na tribuno z dr. Rauerjem na Čehi. Takoj nato se je pričela sv maša, ki jo je odslužil papežev delegat, insgr. PelegTinctti. Tik ob altarju so stali zastopniki oblasti: zastopnik kraljeve vlade minister dr. Srskič in načelnik kat. oddelka dr. Cičič, dalje savski ban dr. s i lov i c, načelnik banske uprave dr. Hadži, rektor zagrebške univerze dr. Be-lobrk, žuipan zagrebški dr Srkulj v krogli občinskih svetnikov, nato pa neštevilni zastopniki in dc.putac.ije Zagreba ter raznih katoliških organizacij.
Veliko pozornost so vzbudili Slovenci, ki so kompaktno prikorakali z godbo na čelu.
Sv. maši je ljudstvo prisostvovalo z iskreno poboznostjo. Klju.b temu. da je solnce prav toplo sijalo, se ni zgodil nikak resnejši incident oslabelosti. Videti je bilo, da jc to krepko, zdravo kmetsko ljudstvo, ki jc vajeno solnca in vročine. Med sv. mašo jc močan pevski zbor pel mašne pesmi, pri bolj znanih pn jc pomagalo vse ljudstvo. Pesem vernega ljudstva je šla preko trga in ulic kakor šumenje morja.
Govor nadškofa
dr, Bauerja
Med sv. mašo je imel nudškof dr. Bnuer krasen cerkvcn govor, v katerem jc poudaril v glavnem sledeče misli: Sv. Janez jc videl v .Skrivnem razodetju čudovit priiZor, ko se tisoči in tisoči klanjajo božjemu Jagnjetu. Danes zrem pred seboj podobno sliko. Tisoči vernega ljudstva sc klanjajo svojemu Bogu. skritemu v presveti Evliaristiji. Za nas je to velika skrivnost, ki je ne moremo doumeti s svojim razumom. Nato je nadSkof naglašal, fin jc hrvatsko ljudstvo v krilu najmočnejše organizacije sveta, svete katoliške Cerkve, katoliški Cerkvi in veri se morajo Hrvatje zahvaliti, da so skozi 1000 let očuvali in izgradili do (olike višine svojo kulturo. V svojem nadaljnjem govoru je dr. Bauer poudarjal, da bodo Hrvati
i
Ogromna množica ljudstva pozdravlja navdušeno in prisrčno došle goste.
tudi v bodoče ostali zvesti svoji veri in verno uda n i Kralju kraljev, Kristusu v p res v. zakramentu. Hočejo, da so \ tem praven vzgaja tnd-i mladina, da bo zvesta svojemu Bogu. Evhari-stija je jKiroštvo cerkvenega edinstva in daje moč in življenje ne le narodom ampak tudi državam. Poznano je človeško stremljenje, da sc /edini in združi / najpopolnejšim, najbolj dovršenim. to je / Bogom. Toda edino sredstvo, da dosežemo ta cilj. je podano od Boga samega. to je sv. Kvharistija. Treba je. da se bližamo temu živemu vrelcu nadnaravnega življenja. Rusija nas uči, kako daleč morejo zavesti v p ropu s t narod brezvestni Voditelji. Zato pa hočemo Hrvati ostati zvesti veri .in sveti Evha ristiji.
Koncem sv. maše je jupežev nuncij podelil papežev blagoslov. S tem je bila dopoldanska svečanost zaključena, a le počasi so se razhajale velike množice ljudstva, da se okrepčajo in pripravijo /;i |k>poldansko procesijo.
Veličastna procesija
Popoldanska procesija, ki se je pričela okrog 3 i>oniikali z Jelačičevega trga, je pravtako presegla vsa pričakovanja. Bila je izvrstno pripravljena in dobro organizirana, kar pri lolikih masah pomenja vse. Živ kordon ljudstva ob obeh straneh cesi in trgov, kjer se je procesija pomikala, je bil tako tesno nabit gledalcev, da je bilo le težko zapustiti ali izmenjali enkrat pridobljeno meslo. Zagrebčani so skoraj brez izjeme okrasili oknsi in balkone s preprogrami in rožami. Po večini oken so tudi gorele sveče. Seveda so bila ludi vsa okna ob cestah, kjer se je procesija vršila, nabilo zasedena gledalcev, ne samo stanovalcev, ampak tudi njihovih znancev in prijateljev, ki so hoteli videli veličastno versko manifestacijo.
Kaj naj rečemo o procesiji sami? Predvsem je moral vsak izmed gledalcev na 150.000 cenijo samo šlevilo gledalcev — dobiti vtis, da te ogromne mase predvsem kmečkega ljudstva, ki se je v deseterostopih in petnajsteroslopih dve dolgi uri neprestano valila mimo, manifestira iz dna svoje duše za svoje versko prepričanje. Tu so bili ljudje, ki so napravili silno dolga potovanja, ki po dve in tri noči niso spali, a vendar je bilo vse tako vedro in sveže, vse najbolj dostojno in snažno, re- vredno velike Evharistične manifestacije. Nikjer ni bilo videti kake utrujenosti ali neurejenosti. Krepko je korakala vrsta za vrsto, glasno pojoč cerkvene pesmi ali pa moleč rožni venec. Zelo je oživelo sprevod kakih 60 godb, ki so igrale nabožne melodije.
Drugo, kar se je gledalcu vsiljevalo samo po sebi, je bil vtis, da gre pri tej procesiji res za najširše plasti tistega naroda, ki je priraščen in zra-ščen z zemljo in svojo vero, in ki je eno in drugo skozi več kot tisoč let branil proti vsakomur tudi s svojo krvjo, kdor mu jih je hotel odvzeti. Treba je bilo Ie videti to prebogato pestrost ljudskih noš, iz katerih govori posebnost in značaj pokrajin, ki so jih zastopali, oni iz Bačke in Bara-njp, Slavonije, Zagorja, Like, Bosne, Dalmacije, z otokov. Vmes pa kot šopek lepa slovenska narodna naša, ki je naravno vzbujala največje zanimanje, kakor sploh oni del, kjer so v sprevodu korakali Slovenci, ljubljanska in mariborska škofija skupaj.
Zelo loplo so bili pozdravljeni Cehi. ki so korakali na čelu sprevoda z mnogimi pestrimi narodnimi nošami. Pred Najsvetejšim so korakali škofje in višja duhovščina, poleni deklice, ki so trosile rože. Pod bogatim, težkim baldahinom je nosil Najsvetejše papežev odposlanec msgr. Pele-grinetti. Takoj za nebom pa predstavniki oblasti: pravosodni minister dr. Srskič, ban dr. S i -1 o v i č, načelnik banske uprave dr. Hadži, armadni poveljnik general Mat i 6, poveljnik mesta, divizijski general Daskalovič in generala DokiČ in Stojčič z velikim šlabom častništva. V procesiji je bil nadvse častno zastopan zagrebški občinski svet z gosp. županom dr. Srku-Ijem in mestno zastavo. Prav tako je bil v sprevodu zbor vseučiliskih profesorjev z rektorjem dr. Belo brkom. Ni potreba posebej omenjati, da je bil zlasti Zagreb najštevilnejše zastopan po neštetih delegacijah, od katerih je posebno pozornost po svojem številu vzbudilo zastopstvo zagrebških gospa, ognjegascev in huzarjev v krasni noši Okrog 6 se je v največjem redu dovršil sprevod na Jelačičevem trgu, ki je bil topot še bolj nalla-čen ljudstva kol dopoldne. Ko je stopil na oder nadškof dr. Bauer in msgr. Pelegrinetti, je nastalo navdušeno ploskanje množice.
Posvetitev Hrvatov
presv, evharistiji
Po dovršeni procesiji, ko so se množice ljudstva razlile po velikem .lolačičevem trgu, je nadškof dr. Anic Bauer kleče pre<l Najsvetejšim opra vil naslednjo posvetilno molitev, katero jc za njim ponavljalo vse ljudstvo:
Buharlstijsko Srce Isusovo, Srce Boga-čovje-ka, SjKisitelja svijeta i Kralja nad svim vladarima!
Hrvatski Tvoj hI priznajo, da jc od Tvoje dobrote primio lijepu svoju domovinu, dn sc u njoj
slobodan razvija Tebi nn slnvu i da postigne svoj vječni spas. — Dar je ljubavi Tvoje, Mo si ga medju prvini narodi mu liurope pozvao u svetu katoličku Crkvu, Mo si ga aačuvao od krivovjerstva i jnčto, te je bio kroz sto I ječa predzidje krščanstva. Tvojoj nauči zahvaljuje svil prosvjetu svoju, Tvojim zapo-vijedima svoje poštenje i napredek,
Priznavajuči lo nii se klanjamo Tvojoj Bo-žanskoj mudrosli, moči i ljubavi, kojoni vladaš hrvatskim narodom i/, presvetogn Sakramenla.
Znndemo tpak, o Božansko Srce, da smo Te toliko puta ranili prestupajuči zakon Tvoj, osobito grdnom psovkom i klelvom, ]>a smo zato osjetili težinu desnice Tvoje. Mi sad kao narod žalimo gri-jehe svoje i moleči Te za oproštenje, svečano iz-javljujemo, da češ Ti od sada vladati zakonom svojim u srcima našim, jezikom našim, obiteljinia našim, gospodarstvom i društvlma našim v u javnoni i državnom životu našem.
Tebi se evo danas s nama sav hrvatski pod
Zagreb, 18. avg. B. Evharistični kongres v , Zagrebu spada med največje manifestacije katolicizma v Jugoslaviji. Ne samo po številu udeležencev, ali po odličnosti prirediteljev in sotrudni-kov, ali po zunanjih svečanostih, ki so presegala vsa pričakovanja, ampak osobito radi tega, ker je mnogo idej razčistil, ker ;e deHniral vlogo svete Evharistije in 2 njo katoliške vere na vseh poljih, kjerkoli se udejstvuje človeški razum, in človeška volja, ker je z eno besedo dal edinstven idejni program, katerega se bodo '.atoličani v Jugoslaviji držali pri delu za svoje lastno posvečevanje kakor tudi pri kulturnem dc'u, ki jc no.mcnjcn posveče-vanju jugoslovanskega katoliškega ljudstva. Zagrebški evhoristični kongres bo za bodoča leta
zakladnica,
kamor bomo hodili ne samo oživljat spomine na veličastne dneve, ko se je jugoslovansko katoliško ljudstvo klanjalo presv. Evharistiji, ampak zajemat ideologijo našega pokreta in apostolskega duha za notranje utrjenje našega verskega življenja.
Sprehod, če smem tako nazvati impezantna zborovanja, med kongresnimi govorniškimi prireditvami, kje so nastopili naiodličnejši predstavniki našega katolškcga gibanja na vseh poljih, kjer se udejstvuje sila katolicizma, kjer so se podajale v konciznih, jasnih, umstveno izbrušenih konferencah direktive za vsakega posameznika, ki hoče dejansko biti apostol katoliških naukov v Jugoslaviji, nudi še trajnejše vtise kot pestre slike pouličnih svečanosti, katerih se je udeležilo na stotisoče našega vernega ljudstva.
Že pozdravni govor zagrebškeg anadškofa in predsednika jugoslovanskega episkopata
dr. Ante Bauerja,
s katerim je sprejel na kolodvoru apostolskega delegata nuncija Pellegrinettija, je program, ki bi si ga morali nabiti na steno svojih domov vsi verni in samozavestni katoličani. Kaj bi bili črnogledi, kaj bi bili pesimisti, ko pa povsod prebiva naš dragi Odrešenik, ko skozi 19 sto let že kliče in vabi neprestano: »Pridite k meni vsi, ki ste obteženi.« Kaj bomo povešali glave, »ko je pa On naš kralj vsega, in tudi krnlj naših duš in naših teles, kateremu se klanja vse, najvišja oblast in naj-skromnejši vernik«. To dolžnost »sprejemamo mi katoličani Jugoslavije nase, zase in za bodoče rodove naše, in mi hočemo pokazati, da smo pripravljeni delati na to, da bodo Kristus in Njegova načela postala osnova našega javnega in zasebnega življenja v Jugoslaviji«.
Naš idejni program, v predstoječih besedah tako nazorno in tako neizprosno in brezkompromisno orisan, se je v poteku zborovanj, ki so se med kongresom vršila, razširil, raztelesil v detajle in apliciral na posamezna polja katoliškega udejslvovanja.
posvečuje kao svome Kralju i Tebi izruča sebe i sve svoje. V Tebe, kojt si Isttna, put i život stuv-Ijaino svu nadu svoju, uvjpeni, da če nas istina vjere Tvoje oslobodjti, put zapovfjedi Tvojih mir uam povratiti, snaga nas života Tvoga euharutij-skoga preporoditi.
Molimo Te dakto, o Božanski Kralju naš, da žarkom ljubavi Siva svoga ražariš srca naša te Ti ostanemo vjerni u svetoj rimokatoličkoj Crkvl. Ti nas vodi i blagoslovi, da izvršimo narodnu zadaču svoju, koju nam ljubesnpm Providnošču nanijenju-ješ, da preko nas TI zavladal u sroiiua ostale sla-veuske brače naše te se svi u Tebi radujemo u sretnoj vremenitoj i vječnoj domovini. Amen.
1'oslije toga podijeljen ie nadbiskupski blagoslov narodu i zatim je svefenstvo otpratilo presvetli otajstvo u prvostolnu crkvu, dok je ona ogromna masa svijetu zapjevala himnu, i poslije toga iKičela se u miru razijaziti.
Nemega kongresa
Tako je že v petek, 15. avgusta, po nadvse ganljivem skupnem obhajilu malih otročičkov, ki predstavljao novo naraščajočo generacijo, ona, ki < prihaja in ki bo v verskem pogledu, upajmo, močnejša od nas in močnejša v čednostih. Dr. Prgmui, zagrebški pomožni šltof, v pozdravnem govoru, ki ga je naslovil na vse udeležence v prekrasni, tradicij polni dvorani Hrvatskega Zbora, šel v razvijanju programa dalje, ko je tekel, da je Evharistični kongres mobilizacija jugoslovanskih katoličanov — za vojsko ljubezni, s katero bodo obdajali Kristusa in njegove nauke in s katero bodo delali za posvetitev svojih in svojega bližnjega duš: »Mi hočemo, da naša sveta katoliška Cerkev vrši v naši prelepi Jugoslaviji svojo vpvišeno vlogo, mi hočemo moliti za to, moliti tudi na našega vladarja, da mu božji Odrešenik da potrebno modrost in moč, da bi mogel srečno vladati nad svojimi
Na pozdravnem sestanku je izstopil kot naj-markantnejša osebnost iz tujine francoski državni
poslanec duhovnik Bergey,
ki je od svoje strani tako sečno in tako dopolnilno definiral idejno nalogo Evharističnega kongresa; »Med današnjim intelektualnim svetom vlada kaos, red in revolucija, katolicizem in boljševizem sta v neizprosni borbi. Katoliška Cerkev vstaja v tej gigantični vojski kot rešiteljica reda, kot ona stena, ob kateri se krhajo vsi človečanstvu nevarni razkrnjalni poskusi.« Evharistični kongres ima torej v Jugoslaviji namen zbrati skupaj1 vse one, ki hočejo braniti jugoslovansko domovino pred kvarnimi tujerodnimi vplivi.
Dvigniti katoliško zavest, odgnati vso mlečnost, zbuditi v katoliških dušah energije nadnaravnih milosti,' oživeti, kar je v naših dušah najlepšega, vse pa postaviti na razpolago apostotstVu katoliške Cerkve.
Polagoma je kongres začel prehajati v
detajlno dtskusjio
programa, ki ga je prvi dan začrtal metropoli! Hrvatske. Sedaj so sledili govori za govorom, eden lepši od drugega, vsak potreben, vsak objemajoč eno polje javnega življenja, kjer se naj unese vpliv svete Evharisltije.
Dr, Bosanac, rektor višje pedagoške šole, recimo je našel za našo državo najvažnejše vprašanje, kjer ni dovoljen nikak kompromis, namreč
o potrebi verskega pouka v šolah.
»To je aksiom vsake pedagogije, najsi bo tako ali tako orijentirana. Naša mladina se mora vzgajati v moralnem duhu. Brez morale ne more biti sreče, ne osebne ne kolektivne.« Ko je citiral francoskega pisatelja Viktor Hugo-a; »Zemlja ne more propasti, dokler stojijo na njej katedrale, božji hrami. To so naše muze, to so naše matere. Kadar se bo vera izgubila, izgubila se bo lepota. Iz visokih zvonikov dol nam zvonijo naši upi«, je vsa dvorana vstala in zdelo se je, kot da je šel preko
zborovalcev električen tok, ker vseh se je polastilo nepopisno navdušenje,
»Zato je popolnoma jasno,« tako je končal ta sloveči pedagog svoj evharističen govor, »zato je jasno, da boste Vi krščanski očetje in ve krščanske matere, kot ste do sedaj, tako tudi v bodočnosti
zahtevale verski pouk v šolab
kot neodbodno potrebni fundament za moralno odgojo vaše dece. Vi boste to zahtevali odločno, brez kompromisa in to z ozirom na vaše naravne in roditeljske pravice in z ozirom na notranjo utemeljeno naravo stvari same na sebi,« J»6lia beseda, jasen program. Direktive ste zahtevali, direktive imate. Kar velja za osnovne šole, velja tudi za srednje in višje šole, »Vi očetje in matere, kot do sedaj boste pazili, neizprosno in brez kompromisa, da Vam nikdo vaše otroke Kristusu ne odtuji, v tem stremljenju ni samo potrebna moč kot taka, ali vztrajnost, potrebna je predvsem ljubezen; in necessariis unitas, in dubiis libertas, in omnibus caritas. V tem boju Vas bo bodrila in krepila sveta Evharistija.«
Za dr, Bosancem je govoril škof dr. Srebrnič, ki ni bil nič manj jasen: Kristus je pot, resnica in življenje.
»Zato hočemo, da vlada Bog
v dušah, v javnosti, v šolah, v zakonodavstvu in v državi. To je bil do sedaj najvišji cilj .vseh evho-rističnih kongresov na svetu. Prosimo Boga, da bo država zgrajena na temelju pravičnosti in svobode, ki pripada po božjem zakonu in ki odgovarja narodnemu napredku.«
Popoldne so se vrstile seje številnih sekcij, kakor Tretjega reda, Marijinih kongregacij, Katoliških mož in Katoliških žena, karitativnih organizacij, kjer se je sestavil program za nadaljnje delovanje na podlagi osnovnih idej, katere je izkristaliziral Evharistični kongres.
Ravno tako programatičen je bil drugi dan, ko so velikani znanosti, kot je
rekior univerze dr. Belobrk
razpravljaj o razmerju, ki mora obstojati med znanostjo in vero. Vera znanstva ne ovira, ona ga plodi, ker ga pred zablodami varuje. Cerkev se znanosti ni nikdar bala, ker je uverjena, da prava vera in prava znanost no moreta nikdar druga drugi nasprotovali. Ni ga znanstvenega polja, na katerem
katoliška vera ne bi sodelovala na vodilnem mestu, in ni je do sedaj kulturne in znanstvene institucije na svetu, ki bi po svojih koreninah ne zajemala iz zakladov prave vere.
Vseučiliški
profesor dr. Viktor Korošec
ja nato obravnaval problem o sv. Evharistiji in svetovnem miru. Brez večnostne orientacije ni mogeče pravilno doumeti, še manj pa definirati in definitivno rešili mirovnega vprašanja, to je fuu-damentalna črta referata mladega slovenskega učenjaka. Vsi narodi in vse države stremijo za mirom, za mirnim udejstvovanjem, zu mirnim razvojem svojih gospodarskih in duševnih energij. Katoličani morajo v tem stremljenju po svetovnem miru zavzeti ne samo svoje stališče, ampak prevzeli vodilno vlogo. Govornik je obdelal posamezne fazo povojnega delovanja za mir, orisal važnost mirovnih konferenc, mednarodnih sestankov za zbližanje med narodi, tako je ideja papeža Benedikta XV. vendarle rodila uspehe, čeravno le delne, v osnutku Društva narodov. Evharistija je fundament svetovnega miru. Kakor smo veseli klica; po pravu do miru, tako se nam zdi potrebno, da pristavimo: po ljubezni do miru, per cruceni ad lucem, per crlicem ad pacem.
Ciklus govornikov je zaključil patrijarh jugoslovanskih učenjakov
monsignoie Bulic,
ravnalelj državnega muzeja v Splitu in svetovno priznani arheolog. On je v svojem poetičnem jeziku opisal lepote hramov, katere je roka od Boga ob-darovanega umetnika postavila Sirom naše lepe domovine Presveti Evharistiji. Pred nami so vstajale slike cerkva, starih bazilik, romanskih katedral, mogočnih stavb iz rimskih časov, skromnejših cerkvic, videli smo spomenike evharistični ljubezni, labernaklje, monštrance, ki so zrasle na domačih tleh, katere so modelirali globoko verni umetniki davnih časov in s katerimi so se blagoslavljali v zgodovini vedno se menjajoči rodovi katoličanov gor do naše dobe.
Posamezne sekcije so popoldne zopet razvijale svoje podrobno delo.
Delo se bo seveda šc nadaljevalo in prešlo bo dolgo časa, preden se bodo zbrali vsi paberki, vsi biseri naukov, katere je dal kongres in katere bo katoliški jugoslovanski svet ponesel seboj v bodoča leta trdega dela za uveljavo katoliškega duha v zasebnem ln javnem življenju. Evharistični kongres je baklja na visokem stolpu, je kres na visoki gori, kamor se bomo še dolgo ozirali za lučjo in za smernice.
Po evhar i stičnem kongresu
Zagreli, 18. avgusta, p. Opoldne se je z bel-grajskim brzovlakom odpeljal v Belgrad papeški odposlanec msgr. P e 11 eg r i n e 11 i. Na kolodvor ga je spremil nadškof dr. Bauer. Papežev odposlanec je odpotoval v spremstvu svojega tajnika Rac-cinia. V lielgrad se vrača po 20 dnevnem bivanju v Varaždinskih Toplicah in v Zagrebu. V dvorski čakalnici se je papeški odposlanec poslovil od članov pripravljalnega odbora. Navzoči so bili predsednik odbora škof dr. Premuš in člani odbora, odposlanec banske uprave dr. Ladži, župan dr. Sr-kulj in rektor univerze dr. Belobrk. Na peronu je tvorila od čakalnice do vagona špalir vrsta sester usmiljenk. Papeškemu odposlancu je učenka 4. razreda preparandije Horvatičeva poklonila šopek cvetja. V zahvalo ji je odposlanec svetega očeta daroval krasni rožni venec. Nuncij se je prisrčno
poslovil od vseh navzočih in odšel s svojim tajnikom v vagon, kjer se je pojavil pri oknu. Ko je vlak odhajal, so ga navdušeno pozdravljali.
Zagreb, 18. avgusta, p. Danes so se člani katoliškega episkopata sestali na kratko konferenco. Na konferenci sc je ugotovil neobičajno velik uspeh kongresa. Sprejela se je skupna poslanica, ki se bo poslala vernikom in v kateri se bodo škofje zahvalili udeležencem za sodelovanje. Na-glasila se bo važnost češčenja presv. Evharistije in prijemanja čim pogostejšega sv. obhajila. Spomenica se bo objavila v kratkem.
Nadškofi in škofje so se pričeli razhajati Snoči je odpotoval mariborski pomožni škof dr. To-mažič. Danes je odšel administrator Budanovič. Opoldne je odpoloval škof Gnidovec, zvečer dr. Ša-rič, dr. Garič, Miloševič i. dr. Nadškof dr. Bauer bo odšel na daljši dopust.
Anglija zopet intervenirala v Sofiji da se onemogoči teroristična akcija makedonskih band
Belgrad, 18. avg. z. Odkrita organizirana teroristična akcija proti naši državi v Sofiji in ostalih bolgarskih krajih, ki jo tolerira Ljapčeva vlada, je dovedla do ponovne tuje intervencije v Sofiji. Angleški poslanik v Sofiji \Vaterlov je napravil po naredbi iz Londona novo demaršo pri bolgarski vladi, ki je dokumentirana s la-kimi dejstvi, da jih bolgarska vlada tokrat ni mo-
Slika h zagrebškega
evhansiivnega
kongresa
Zagrebški glavni kolodvor se zdi, kakor velikanski magnet: s severa iu juga, vzhoda in zahoda vleče nase na desetine vlakov. Ogromne množice ljudstva se izlivajo iz vagonov, polnijo peron in se gnetejo k izhodom. Tisočglave množice hite, da pridejo čimpreje do cilja, da se pridružijo že došlim množicam iu z njimi vred počaste Evharističnega Kralia.
' Vse poti vodijo preko Jelačičevega trga do zagrebške veličastne katedrale. Kaptol zbira okrog sebe vernike iz vseh krajev prelepe naše domovine. Vsa Hrvatska je tu zbrana in tudi Slovenija je poslala častno zastopstvo. Ideja Evharističnega Kralja je združila žuljavega Primorca in Dalmatinca, mrkega Ličana z. veselim prepevajočim Zagorcem. Tihi, v širne slavonske daljave stremeči sin Slavonije je podal roko vedremu Medjimurcu. Kralj kraljev je združil na rodni zemlji daljnega, preko velike luže bivajočega ameriškega brala z bratom gradiščanskim Hrvatom iz Burgenlanda.
Pestre množice polnijo vse glavne zagrebške ulice. Vedno več in več jili je. Prihajajo v lepih po-vorkah z zastavami beleč se od belih rut in belih kril. Vmes naletiš na stotine rdečih Hrvatic od Odve in Slare ier Nove Bistre. Rdeče rutice in rdečero-žasti predpasniki vzbujajo pozornost gledalcev.
Šumenje in vrvenje narašča. Sredi hupanja drvečih avtomobilov, sredi nervoznega zvonenja tramvaja in splošnega dirindaja, se ti zdi, da stojiš v volikein vrvežu velemesta ...
Zvečer zapojo vsi zagrebški zvonovi. Iz mo gučnoga božjega lirama na Kaploiu se združujejo glasovi zvona z onimi od sv. Mark.,, sv. Blaža sv Marije. Rl. Krizina. Srcfi Jezusovega in sv. Vincen-cija. Tudi zvonovi male unijalske cerkvice sv. Cirila in Metoda na Gornjem gradu ne zaostajajo. Množice, odhajajoča na voja ležišča, se odkrivajo in glasno menijo: A\e Marial
II.
Velika je dvorana Zagrebškega Zbora, a veliko premajhna, da zamore spraviti vase skoraj sio-tisečglavo množico, da bi mogla iz oči v oči gledati in poslušali govore velmož o sv. Evharistiji, o Imeni, ki je tako mal in ubog, da pride prebivat v srce ubogega človeškega črvička, a vendar vsemogočen Kralj kraljev. Vsepovsod se zaustavljajo množice. Na več mestih zunaj in po večjih zagrebških ulicah stoje megatoni, ki prenašajo glas povornikov. Okrog niegafonov stoje ljudje in poslušajo, ne moti jih rahel dež, ki rosi z neba. Kaj dež, kaj solnce, beseda je, ki udarja in užigal ...
V dvorani Zagrebškega Zbora sede na odru in na časlnih meslih odlični zastopniki Cerkve in države. Med vsemi sedi na naičastnejšem stolu zastopnik vidnega poglavarja katoliške Cerkve sv. očeta nuncij Pellegrinetti. Okrog njega je zbran skoraj ves jugoslovanski episkopat. Država je poslala na zborovanje visoke može.
Vsa množica, nabasana do poslednjega prostorčka obširne dvorane, posluša. Rektor zagrebškega vseučilišča govori, za njim Slovenec tudi vseučiliški profesor, za tem svetovno znani arheolog. Učenost in /.nanosi se poklanjata Vsevednemu, Modrecu sveta.
Množice se razhajajo. Bučno gre govor o sveti Evharisliji, o Kralju kraljev, ki lako modro zdru-žuje pod seboj najmanjšega in največjega, preprostega in učenega. Mase se vale naprej, iijlh pot jo ravna: iz kraja, koder, se je govorilo o njem v prostore, v hrame, kjer prebiva ...
III.
Mesto je razsvetljeno. Pozne ure lekc Ir. človek b> sodi' d- s-- bod' ulic< izpraznil«, umiril*. O '.om ni sledu, še napre; valove množice, st oalje in dalje traja velemestni vrvež.
Ljudstvo se pripravlja na polnočnice.
Daleč po mestu se sveiiikajo prameni tisočerih električnih svettljk, ki bajno razsvetljujejo veličastno katedralo lirvatskega metropolita. j*reko slo metrov visoki stolpi stolnice so ožarjeni. Daleč sko-
raj iz vsakega mestnega ogla so vidni. Tudi druge cerkve so razsvetljene in pripravljene, da sredi noči sprejmejo vase tisočglave množice ljudstva.
Proti polnoči se pomika po Jelačičevem trgu masa naroda. Pot jih vodi na Kaptol in na Gornji grad. Nikjer zaspanosti ali utrujenosti. S pobož-nostjo hite v cerkve, da prisostvujejo daritvam svojega nebeškega Kralja.
V cerkvi sv. Blaža se je zbralo slovensko ljudstvo. Do zadnjega kotička je napolnilo božji hram, ki je bil svečano ozaljšan. Prišlo je, da sliši glas svojega ljubljanskega vladike in da prisostvuje njegovi pontifikalni maši. Mogočna je bila beseda slovenskega nadpaslirja in užigala je v tisočerih srcih čut ljubezni in najglobljega spoštovanja do Njega, ki je v sv. Evharistiji tako mistično pričujoč...
Šele kasno v noč se je razhajala množica kon-gresistov na svoja prenočišča, da se spočije in tudi telesno pripravi na glavni dan kongresa.
IV.
Nedelja je. Pred Jelačičem se je'zbrala sto-tisočglava množica, da bi bila navzoča pri pontifikalni službi božji papeževega legata in dobila papežev blagoslov. Krasen pogled se je nudil očesu na te silne, a tako bujno pestre množice. In še vedno nove prihajajo. Iz bližnjih fara prihajajo ljudje v procesijah z banderci in s križem na čelu. Prepevajoč se bližajo Jelačičevemu trgu in iz vseh strani doni pesem: Tebi, Devo, mi se klanjamo.
Med službo božjo je pel ves narod. Pobožno so pele ženske in moški stare znane hrvatske cerkvene pesmi. V tihoti je narod poslušal svojega inetrepolita, ki je z jasno besedo kazal na Luč, h kateri naj se zateka narod v sili in potrebi.
Popoldne procesija. Kdor je videl to pestrost narodnih noš pelje in molitev, ne bo prizora nikdar pozabi Sloiiso; Ijud. je spremljalo po vseli večjih zagrebških ulicau Kralja, ki ga jf nosi. papežev legal. V sprevodu je šlo preko tisoč duhovnikov sredi stotin zastav, bander in križev. Društvo jo sledilo društvu, škofija škofiji, zdelo se jo, kakor da gledaš pred seboj vse vernike naše širne domovine.
gla izigrati niti z obljubami nili z ukrepi proti ma-cedonskim komitašem. Angleški vladi in ostalim silam je bilo na tem, da se odstrani vzrok nesoglasij med balkanskimi državami, ki jih izzivajo ilegalne organizacije, za katere je nedvoumno dokazano, da so v tuji službi.
Resnost koraka poslanika Waterlova Je tem večja, ker se ni zadovoljil samo s formalno demaršo pri bolgarskem zunanjem ministru, nego je takoj po tej demarši zaprosil za avdijenco pri kralju Borisu. Pri tem je ponovil vse listo, kar je najpreje povedal pri vladi. Kralja Borisa je opozoril na to, kar počenja macedonski revolucionarni odbor v Bolgariji, da s stalnim vršenjem zločinov na jugoslovanskem ozemlju čim bolj zaostruje odnošaje med Jugoslavijo in Bolgarijo. Poslednje pretnje macedonskih prekucuhov in njihove odkrite priprave v Sofiji in v obmejnih predelih Jugoslavije z vpadi niso mogle ostati neopažene pri zastopnikih velikih sil, in sicer tem bolj ne, ker jim je sledila kampanja proti Jugoslaviji po nam nenaklonjeni tuji sili in v zvezi z jesenskim zasedanjem Društva narodov v Ženevi,
Najnovejša angleška demarša, dokumentirana z dejstvi, potrju'e resnost položaja kakor tudi to, da se vsa zločinska revolucionarna akcija proli Jugoslaviji organizira na bolgarskem ozemlju in se vrši z vednostjo bolgarske vlade, ki vse to trpi. Diplomatski krogi pa tudi zelo dobra vedo za prizadevanje kraljevine Jugoslavije, da se odnošaji med njo in Bolgarijo izboljšajo in da se odstranijo vsi vzroki za napetost med obema sosednima državama.
Vsi diplomatski krogi, docela poučeni o namerah jugoslovanske vlade, z /.ahimanjein pričakujejo nadaljnjega zadržanja jugoslovanske vlade. Obstoja povsem jasen dokaz, da macedonski revolucionarji vodijo v Bolgariji priprave za novo akcijo proti naši državi. Ni izključeno, da za vse to ve vlada Ljapčeva. Vsi fiktivni ukrepi, ki jih podvzema preti macedonskim zločinskim krdelom, gredo za tem, tla varajo nepoučene. Edini izhod je, da bolgarska vlada definitivno razčisti svoje odnošaje do mekedonstvujuščih in da za vedno i onemogoči njihova izzivanja in zločine. Ver-jemo je, da so bo vprašanje jugoslovanako-bcdgar-skili odnosov obravnavalo ludi pred mednarodnim forumom.
Otvoritev zasedanja tarif. odbora
Belgrad, 18. avg. in. Danes je pričel z delom tarifni odbor v navzočnosti, velikega števila članov in zastopnikov gospodarskih organizacij iz vse države. V imenu ministra za železnice je sejo otvoril generalni ravnatelj drž. železnic ing. Šreplovič. Odbor je pozdravil s temle nagovorom:
»V imenu g. ministra za železnice mi je čast pozdraviti Vas zastopnike vsega našega narodnega gospodarstva, ki ste sprejeli nase nalogo, da v sporazumu z železniško upravo proučite ukrepe in smeri v naši tarifni politiki. Poslednjič je bil sklican tarifni odbor leta 1928. Pri tej priliki se je ugotovilo, da je konzultiranje za gospodarske kroge potrebno in koristno, ker je tarifni odbor kljub velikim gospodarskim potrebam priznal upravičenost železniških zahtev. Danes stojimo pred večjimi in pomembnejšimi nalogami. Gospodarske razmere s« se v teku let spremenile. Gospodarstvo stavlja vedno večje zahteve na železnico, ki jih ta zavoljo razvoja in napredka mora obvladati. Današnji tarifi so vzrok pogosti kritiki in pritožbam, ker niso vedno mogli iti korakoma z gospodarskim razvojem. Danes ne morejo več odgovarjati niti potrebam gospodarstva, niti potrebam železnice. Morajo se na novem temelju ozirati na vse činitelje, ki vplivajo na njihovo pravilnost in gospodarski pomen. Objektivno obravnavanje vseh vprašanj, brez posameznih vplivov in osebnih interesov, mora dovesti do zadovoljivih rezultatov tako za gospodarstvo kakor za že-
leznico. Imajoč pred očmi splošne skupne interese, ne smemo zaiti na stranpota. Prepričan sem, da bo tarifni odbor tudi pri tej priliki pokazal svojo sposobnost za objektivno strokovno delo in želim najlepših uspehov.«
V imenu odbora se je predsednik prve sekcije Jovanovič zahvalil ministru in generalnemu ravnatelju. Posebej je naglasil, da se gospodarski krogi globoko zavedajo važnosti sodelovanja med njimi in železnico, in da so voljni, da se do skrajnih meja odzovejo povabilu in da vložijo ves svoj trud, da pride do sklepov, ki bodo v obojestranskem interesu.
Nato so podali poročila zastopniki posameznih združenj, ki niso zastopana v tarifnem odboru. Dalje je govoril dr. Martinec, tajnik zveze lesnih industrijcev v Zagrebu, ki je podal celo vrsto želja in predlogov tc organizacije. V imenu združenja izvoznikov kraljevine Jugoslavije jc govoril Matejič Dragiša. V imenu združenja je izrazil pripravljenost, da sodeluje v odboru; stavil je konkretne predloge. Dr. Vinko Vrhunc, tajnik zveze rudarskih podjetnikov je razložil stanje, v katerem se nahaja rudarstvo in formuliral predloge za rešitev problema, ki je na dnevnem redu. V imenu zagrebške zveze industrijcev je govoril tajnik dr. M. Bauer, v imenu centralne zveze industrijskih korporacij pa tajnik dr. Cvelko Gregorič. Nato se je tarifni odbor razdelil na odseke, ki so nričeli delovati.
ELI D®
SHAMPOO
povečava priredili sijaj las
Kanada ustavil vsako nadaljno priseljevanje
Drastične odredbe nove kanadske vlade — Tudi jugoslovanski
emigranti prizadeti
Kraljeva zahvala
Zagreb, 18. avgusta, p. Osrednji odbor evharističnega kongresa ie prejel od Nj. Vel. kralja na Bledu lalr zahvalni brzojav kot odgovor na pozdrav, ki je bil kralju odposlan z evharisiičnega kongresa:
»Vsem katoličanom Jugoslavije, zbranim na velikem cvharističnem ko-nr.-.n t Zagrebu. izr.izam najtoplejšo zahvalo jii izraze vdanosti in zvestobe v prepričnju, da ho pod vodstvom katoliških škofov kongres »lodonosno delal zn razvoj verskega in narodnega življenja, belini m«> srečen uspeh. Aleksander.«.
Ta brzojav je bi! poslan z Bleda.
Ban Ser r e cs':? .'"jcito odsoten
Ljubljana. *«. avgusta. \A. Ban dravske banovine g. inž. Dr;- in !»'rrner je službeno odsoten, zato odpadejo v to-'k dne 19. avgusta sprejemi pri njeni.
lofed.ni listi
London, 18. avg. os. Iz Ottave poročajo, da je Mr. Wesley Gordou, minister za inozemsko priseljevanje, izdal nove naredibc, ki radikalno in brez izjeme, onemogočajo vsaj za enkrat vsako nadaljnjo priseljevanje iz vseh držav, razen iz Velike Britanije in Zedinjenih držav. Iniigracija iz Evropskih dežela, jc torej popolnoma prenehala.
Lani je prišlo v Kanado 164.000 novih naseljencev, ki so šli večinoma v poljedelske dis-trikte centralne in zapadne Kanade. Med njimi jc bilo 80.000 Angležev. Jugoslovanov je šlo v Kanado približno okrog 3000, a je ležko ugotoviti, če so vsi ostali v Kanadi, ker jih mnogo uide v Zediujenc države, kakor hitro so na ameriškem kontinentu.
Kanadska vlada je bila prisiljena nastopiti tako draikondčno, ker se je tudi že tam začel pojavljati problem brezposelnosti med industrijskimi delavci. Dovoljeno bo priseljevanje samo šc za angleške moške iu ženske oziroma neoženjene fante in dekletu, ki bodo smeli priti, če jih bodo posamezne države kanadskega dominijona izključno za poljedelska dela ali kot stalne farmerje ali kot začasne sc-zonarje, poklicale. Do sedaj je veljalo za angleške delavce, ki spadajo pod to kategorijo, da so dobili od kanadske vlade izredne ugodnosti za prevozne stroške, ki so včasih znašali samo eno desetino celotnih stroškov. Tc ugodnosti bodo za enkrat ukinjene.
Minister Gordon je izjavil, da veljajo njegovi ukrepi tako dolgo, dokler bo en sam
kanadski državljan brezposeln. Na ta način se pričakuje, da ho iniigracija v Kanado padla vsaj za polovico, če ne za več, ker iz Anglije ne pričakujejo več kot pa 40.000 imigrantov v enem letu. Tudi ta kontingent se zna še znižati. ker odpadejo olajševalne ugodnosti glede prevoznine.
Zagreb, 18. avg. \. I/ verodostojnih krogov izvem, da je naredba kanadske vlade, ki ustavlja vsako nadaljnjo imigracijo i/. Jugoslavije v Kanado, izzvala v izseljeniških krogih veliko skrb. zato ker se tako odločni ukrepi od strani imigrueijskih oblasti \ Ottuvi niso pričakovali. Sicer je za jugoslovanske emigrante bila |>ot v Kanado s trnjem obložena, ker so morali skozi celo vrsto zdravniških preiskav, kojih zadnje in končnoveljavne so e vršile šele v bližini vkrcalnih pristanišč, odkoder so kanadske oblasti veliko jugoslovanskih emigrantov, popolnoma opremljenih /i odhod, zavrnile in poslale nazaj \ domovino. Vendar je bilo dosti naSili državljanov. k> so še tekom tega leta računali na emigracijo v Kanado ter privolili v velike stroške oziroma v velike dolgove, dn so mogli dobiti vse potrebne dokumente za odpotovali je v Kanado, in ki bodo sedaj pnpolnomi zaman.
V izsel jeniških krogih, ima jo prijavljenih veliko število osobito hrvaških emigrantov v Kanado, ki bodo sedaj po vsej priliki morali iti nazaj domov ali pa sprejeti zaposlitev, seveda pod mnogo slabšimi |>ogoji, v Franciji, kjer se šc vedno zahtevajo inozemski delavci.
Zločini teroristov
na Poljskem
Varšava, 18. avg. as. Preteklo noč je bil Lvov štiri ure odrezan od zunanjega sveta. Neznani storilci so prerezali vse telefonske in brzojavne napeljave, tudi one, ki vodijo do železniških signalov. Dva brzovlaka sta morala voziti v postajo brez vsakega signala. Domneva se, da vršijo sabotažo Ukrajinci ali pa komunisti. K sreči sc ni pripetila nobena nesreča. Tudi nekatere požare na poljskih veleposestvih v zadnjem tednu pripisujejo tajni ukrajinski vojaški organizaciji.
Kronanje kralja Karo la se odgodi
Bukarešt, 18. avg. as. V tukajšnjih političnih krogih se trgovratno vzdržuje govorica, da se bo kronanje odgodilo do prihodnje pomladi. Dasi o tem Se ni bila izdana nobena uradna objava, so ▼est prinesli vsi listi in jo živahno komentirajo.
Poštni parnik se potopil
Nova Zelandija, 18. avg. AA. Poštni parnik »Tahitic, ki je vozil iz Wcllingtona na Novi Zelandiji v San Franoisco, sc je danes popoldne sredi Pacifika (»topil. Vsi potniki in . vsa posadka so rešeni. »Tahitic je imel dva jeklena vijaka in nosilnost 7898 ton. V soboto rano zjutraj je izgubil en vijak in skozi nastalo vrzel jc vdrla voda. Vsi napori posadke, da parnik reši, so bili zaman. Brezžične klice na pomoč, ki so jih nato začeli s parnika pošiljati v svet, jc prestregel mali norveški parnik »Penybryn«, ki jih je takoj oddal naprej v Wellington, med tem pa je krenil »Tahitiju« na pomoč. Prošlo noč je zagledal ponesrečeno ladjo, ki se je izdajala s svetlobnimi znaki. Med tem sta vjc^u klice tudi parnik »Tofuac, ki jc last iste družbe kakor »Tahitic in ameriški parnik ^ Ven tura«. Obe ladji ste takoj odpluli ponesrečeni ladji na pomoč. »Ventura« je priplula na kraj nesreče davi in rešila vse potnike in posadko z rešilnimi čolni. »Tahitic se je nekaj ur nato potopil Njegova posadka jc štela 14S mož, vozil pa je 128 potnikov.
Največja agrarna
transakcija v Evropi
Olomur, 18. avgusta, as. Z dogovorom med češkoslovaškim agrarnim uradom in veleposestvi knpza Lichtensteina ter nemškega viteškega reda se je izvršila danes največja transakcija, ki se je kdaj zgodila v Evropi glede ureditve agrarnega razmerja. Obe veleposestvi imata v Olomucu svoja generalna ravnateljstva. Dogovorila se je tako zva-na prostovoljna poravnava glede gozdne razlastitve. S tem odpade uradna razlastitev. Lirhtenstei-novo veleposestvo je odstopilo 110.000 ha zemlje in mu ostane, samo še 50.000 ha. Vrednost odstopljenega ozemlja se eeni na poldrugo milijardo Kč. Nemški viteški red pa je od 21.000 ha odstopil 9000 ha. Češki listi trdijo, da sta Lichtenstein in nemški viteški red s svojim prostovoljnim odstopom mnogo manj zgubila, kakor bi bila sicer. Na Lichtensteina je vplivala angleška vlada, na nemški viteški red pa Vatikan.
Afridski pokret zadušen
London, 18. avg. as. Ravnina pri Pešavarju in gorske kotline so popolnoma očiščene Afridov. V Vaziristanu in ozemlju Oraksajev je vse mirno. Neki vplivni voditelj v ozemlju Baratov ne pusti skozi tamkajšnje doline nobenih nap--V več proti Pešavarju.
Letalske vesti
Pariz. 18. avgusta. AA. Havas poroča iz SI. Louisa v ameriških Združenih državah, da sla letalca Jackon in 0'Brien pristala na tamkajšnjem letolišču. V zraku sta bila nepretrgoma 647 ur 28 minut in 50 sekund (skoro 27 dni).
Rim, 18. avgusta. AA. Agenzia Štefani podo-ča, da se 25. t. m. začno velike mednarodne zračne tekme turističnih aparatov prve kategorije. Do zdaj se je prijavilo 54 tekmovalcev, med njimi angleški, nemški, švicarski, francoski, egiptski in belgijski. Med prijavljenci je tudi angleška letalka Miss Spooner. Let bo dolg 3500 km in se bo vršil v štirih etapah: 1. 25. avgusta Rim-Rimini (1110 km). 2. 27. avgusta Rimini-Renetko (880 km). 3. 29. avgusta Benetke-Turin (684 km). 4. 31. avgusta Tu-rin-Rim (920 km). Pri ocenitvi prideta v poštev hitrost in tehnična stran aparatov. Pri odletu bo starter g. Mussolini na rimskem letališču Vittoriu. Nagrad bo za 700.000 lir, od teh prva v znesku 100.000 lir.
Zagrebška vren-enska napovud jasno. Zmerno toplo. Bolj stalno^

Prepi
Beljzrad. 18. avgusta. AA. S sklepom ministra notranjih zadev pod št. 1/24.770 je prepovedano širjenje in prodajanje v naši državi madjarskih li-: stov iz Budimpešte >Az Est<, »Pesti Naploc in »Magvar Orszag- .
Dopust učiteljstvu
Mi nistrstvo prosvete je odobrilo učiteljstvu, ki se udeleži skupščine U. .1. U. v Belgradu, dopust za čas od 15. do 25. avgusta 1930.
Dražba sadja
Okrajni cestni odbor v Mariboru razglaša, da bo v nedeljo 24. avgusta 1030 prodaja sadja na Podravski cesti. Prodaja se vrši od kilometra do kilometra, t. j. za vsak kilometer se bo sadje posebej dražilo. Dražba bo po naslednjem redu: Ob 8. uri zjutraj v gostilni župana Martina Hernalia v Selnici ob Dravi za km 14 do km 19; ob 11. uri v gostilni Urbas (Feldbaeher) v Slemenu za km 10 do km 14; ob 3. uri popoldne v gostilni Bruder-mann v Bresterniei za km 4 do km 9.
Samomor v Novem Sadu
Novi Sad, 18. avg. u. Danes dopoldne je v svoji pisarni izvršil samoumor Vladimir Rukner, tajnik novosadske finančne direkcijc.
j	Samomor učenjaka
j" Sarajevo, 18. avg. u. Nocoj je v poslopju sarajevskega muzeja napravil samoumor kustos sarajevskega muzeja znanstvenik dr. Stevan Bolkaj, ki jc dosedaj publiciral več kot sto svojih del. Izvršil je samoumor s strelom iz karabinke. Naj-preje je usta napolnil z vodo, nato se je pa ustrelil. Zapustil je pismo na svojo rodbino, ki se nahaja v Budimpešti. V njem pravi, da ni treba nikogar krivili za njegovo smrt. Pravi, da je bil zelo nervozen in da se je radi tega bal za svoje nadaljnje normalno psihično stanje.
Naši deHegati gredo v Varšavo
Bled, 18. avg, p. Naša vlada je sprejela poziv poljske vlade na konferenco v Varšavo, ki se bo ] vršila koncem tega meseca. Na tej konferenci se : bodo sestali kmetijski ministri agrarnih držav j srednje in vzhodne Evrope. Razpravljali bodo o ■ tem, kako bi se odvrnila kmetijska kriza. Naša vlada je sklenila, sprejeti poziv poljske vlade in j poslati v Varšavo komisijo strokovnjakov, ki |i i bo načeloval minister. Delegacija še ni določena.
Nervoznost na francosko italshi meji
Pariz, 18. avg. A A. Poročajo iz Niče: Osem izletnikov, med njimi šliri ž.enske, so šli v SI. Martin | de V6zuby, da obedujejo v tamkajšnjem hotelu, j ki stoji prav na francosko-italijanski meji. Izletniki J so bili mirni, ko se je naenkrat začulo streljanje z italijanskega ozemlja. Skrili so se za drevesa, medtem pa sta dva izmed njih stopila do karabi-nerjev, ki so ju odvedli do italijanske obmejne straže, kjer je prišlo do živega prerekanja. Straža se je prepričala, da imajo potniki svoje lh'!ine v ' redu in jih je nato pustila pri miru.
Ugodni rezultati | prekooceanskega poleta ,R 100'
London, 18. avgusta. A A. Zrakoplov R 100 je 1 rabil, za polet iz Kanade v Cardington na Angleškem 57 ur. Proga meri 3000 milj. Zrakoplov je letel s hitrostjo 58 milj na uro. Smer se je v glavnem strinjala s pravcem hitrih prekomorskih par-nikov. Brezhiben polet preko oceana je vzradostil letalske kroge in uradne letalske kroge, ki poudarjajo, da se je moral zrakoplov boriti na poti tudi proti raznim vremenskim nezgodam. Zrakoplov je ohranil na vsem poletu svojo stabilnost in je letel povsem mirno brez sunkov in obratov. To dejstvo je napravilo na potnike globok vtis. Pri odhodu je zrakoplov razpolagal s 9580 galonaml goriva, na cilju mu je preoslalo še 3200 galon. Za polet je porabil komaj dve Iretjini svoje zaloge kuriva. Zrakoplov bi bil |>otemtakeni lahko lelel 87 ur. Na vsem poletu je zrakoplov bil v stalni brezžični zvezi s prekomorskimi parniki in z brezžičnimi postajami na kopnem.
f Dunajska vremenska napoved. Lepo, toplejše
i vreme, ki pa ne bo popolnoma zanesljivo; posebno ua zauadu sc bo oblačilo.
Sovjeti streljajo špekulante
Moskva. 18. avgusta, as. Ker se s spekulativ nimi nameni zadržuje in skriva srebrni denar, I kar je povzročilo veliko vznemirjenje med prebi-i valslvoni, je začela GPU boj proti skrivačem in obsc:'i!a na smrt nekega blagajnika in tri branjevce. ki so bili ustreljeni. Našli so pri njih srebrne-. ga drobiža za 5000 rubljev. V Kijevu je GPU pri-j redila preiskave pri mestnih blagajnikih in našla | pri njih za 30.000 rubljev pridržanega srebra.
Francoska trgovinska bilanca
Pariz, 18. avg. AA. V prvih sedmih mesecih 1930 je znašal francoski uvoz 30 miljard 970 milijonov 612.000 frankov in 35 milijonov 354.655 Ion, 10 je za 3 miljarde 235 milijonov 950.000 frankov manj in za 1 milijon 715.657 Ion več kakor v istem času lela 1929. Izvoza je bila za 20 miljard 192 milijonov 875.000 frankov in 21 milijonov 616.222 ton, lo je za 2 miljardi 781 milijotiov .319.000 frankov manj in za 1 milijon 428.086 Ion manj kakor 1929.
Kralj Fuad hoče reformirati ustavo
London, 18. avg. AA. Po vesli »MorningposUu iz Kaira nameravala kralj Fuad in Sidki paša iz-premeniti egiptsko ustavo, lako da bi se število poslancev znižalo z 250 na 100, izmed katerih bi eno tretjino imenovala vlada. Kralj bo v teku tega tedna o leni izdal novo naredbo in splošno mislijo, da bo sedanji parlament razpustil.
Naklepi španskih republikancev
Pariz, 18. avgusta. AA. Havas poroča iz San Sebastiaua, da so se tam sesiali španski republikanski elementi in sklenili združiti vse svoje sile za kampanjo proti sedanjemu režimu na Španskem. Prihodnja skupščina republikanske stranke bo v Franciji.
Srsčen finančni minister
Pari/., 18. avg. AA. V juliju lega lela je bilo plačanih 5 miljard 502 milijonov 543.900 frankov davkov, to je 107 niilij :v 234.050 frankov več kakor je predvideval proračun in 14 milijonov 690.900 frankov več kakor v juliju 1929.
Važna seja Narodne banke
Belgrad, 18. avg. pp. 27. avgusta bo seja uprave Narodne banke, na kateri se bo izvolil generalni ravnatelj Narodne banke. Kandidata, ki se omenjata, sta Markovič in Gjurgjevič.
Nov parnik „Kvn1jica Marija"
Belgrad, 18. avg. p. Novokupljeni parnik Jugoslovanskega Lloyda bo z najvišjim dovoljenjem
; nosil v bodoče ime -..Kraljica Marija«.
i
Turistovsha nesreča
Chamonix, 18. avg. AA. Dva lurisla, ki sla se holela povzpeli na vrh Mont Blanca, sla zašla v hud metež. Eden je smiino ponesrečil, dočim so drugega komaj rešili in ga prepeljali v težkem slanju v bolnišnico.
Huda avtobusna nesreča
Praga, 18. avg. AA. Poročajo, da je na področju Labe v Krkonoših na severni češki meji neki 1 avlobus z mnogimi potniki podrl ograjo in strmoglavil v Labo. Osem osel) je izgubilo življenje, devet je ranjenih, med njimi ena hudo. Med mrtvimi je tudi žena nekega berlinskega zdravnika, on sam pa ie hudo ranjen.
Poštni rop
Karači (Indija), 18. avgusta. AA. Neznani vlomilci so vdrli v poštni urad, odprli scdein vreč in izpraznili 29 priporočenih pisem in pel priporočenih paketov. Policija jih zasleduje.
Spor/ne vesti
llologna, 18. avgusta. AA. Tu so bile te dni v stadionu l.iltoiio plavalne tekme za prvenstvo • države. Prvo meslo ie zavzel tržaški klub >Unione sportiva Triestina , na drugo mesto sc je plasirala j >Unione Sanpierdarenese , na tretjem mestu je ! športni klub iz Bologne, a četrto mesto je pripadlo i klubu »Rari nantes Florenlia .
Modeua, 18. avgusta. A A. Tu je bila na progi Milan-Modena tekma za kolesarsko prvenstvo pro-fesijonalistov. Prvo meslo je osvojil dirkač Ca. uazza, drugi in tretji sta bila istočasno Line -i in Piemontesi.
Razprava proti Milošu in lov.
Rim, IS. avg Fašistični uradni list javlja, da se bo razp.ava proli atentatorjem na fašistični »Popolo di Trieste« začela pred izrednim sodiščem v Trstu dne 1. septembra.
Izmed sodobnih književnih izdaj so
• • II
d!
priznano tako po vsebini kakor pr
opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60'—.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljan!.
Drugič pri biseromašniku Edvardu Janžehu
Sv. Marjeta pri Rim. Toplicah.
Črni Perun me ni pozdravil z laježem kol prvič, samo bistro me je gledal, ko sem se bližal vili. Zato pa me je čemerno premeril sam g. biserni, ko sem se mu poklonil.
Ali Vam nisem naročil, da nikomur ne pravite, kar sva se menila o mojem življenju, mi je odzdravil.
Trosim, niti besedice nisem golsnil o tem, saino — napisal sem v Slovenca .
Naj bo, se jo nasmehnil g. Edvard, nekaj literarnih spominov jc bilo vmes, morda so koga zajeli.
Dovolile, g. biserni, vprašanje kdaj v dolgem življenju sto bili najsrečnejši; če preidemo otroška leta.i
Večkrat. N. pr. ob svoji novi maši dne 2. avgusta 1808 v Trbovljah. Župni čil je takrat tam znani pesnik in pevec Ilašnik. Mnogotero sva vesela skupuo zapela. Ali, ko sem kot šestletni kaplan pri bolehuem župniku v Podsredi nabral denar in postavil dva kamnena altarja. Tam sem imel Smarnično pobožnost, menda prvi v škofiji. Iz nemščine sem si vsak večer prevedel berilo za drugi dan. Veselje jo bilo za me dalje, ko sem kot sevniški župnik postavil dva altarja. Prav tako, ko sem tukajšnjo šmnrjetsko cerkev razširil, zvišal, in ji nabavil dva marmorna altarja. Najbolj pa, ko je bila zgrajena in z vsem oskrbljena lurška podružnica. Veliko jo bilo skrbi, a tudi velika radost po dovršenem in — plačanem delu. Še zdaj rad prebiram dr. lAEhrlichovo polemiko »Dr. Aig-ner und Lourdes«,"! mi utrja zaupanje do Lurške.
Vi, g. Eduard. ste torej exstruc!or ecclesia-rum et altarium. Ali pa sle imeli kdaj v življenju dneve, o katerih pravi Pismo, da človeku ne ugajajo.
Tudi, tudi. Kdo pa jih ni imeli Vidi, da govorim s Pismom, calumnias et lacrimas innocen-tium et neininem consolatorem. Pa pustimo to! Bog je dopustil tudi Jobu.
Več izvodov "-Slov. Gospodarja« imate tu.
Da, za oddaljene, ki ne dobivajo pošte na dom. V nedeljo pridejo v cerkev in po list.
Kako pa sodite naše liste?
Vaše vprašanje je presplošno. Prijatelj sem jim zlasti Slovencu . od prvega počelka. Skraja jp imel ■Slovenec, hude tekmece v graških in dunajskih dnevnikih. A zdaj v Jugoslaviji je samozavesten možak, neodvisen, kar veliko pomeni. Meni. staremu, so samo športna poročila odveč; a vem, da mladi svet ne more brez njih.
In jezikovni razvoj v listih?
Glede slovenščine opažam, da mlajši pisci in dopisci ne znajo nemški. Le tako so mogoče spa-ke, glejte tu: Govor je držal (za rep?); namesto govor je imel ali govoril je. Ali: Škoda, povzročena po kobilicah, je zelo težka; pravilno velika ali huda. Zakaj nima o listi, odnosno tiskarne, jezikovnih korektorjev? Pastirji in dekle bodo lepše, pravilneje govorili in pisali kot inteligenti.
Tako sva z bisernim gospodom prerešeiala še to in ono. Pozna se mu, da živi z duhom časa in kritično loči dobro in zlo. Da še dolgo, izprosi mu Lurška in Marjeta ter vsi, katerim na čast je stavil altarje!
Mati našta od strele ubitega sina
Dobrepolje, 18. avgusta.
V soboto predpoldnem smo imeli nevihto. V fi?!eni času ,e hitel domov čevljarski pomočnik Janez Grm (Filipov) iz Malevasi. Delal je v Za-gradcu. a na sv. lloka dan se ie odpravil domov, ker so ta dan praznovali, nadalje pa je bilo tudi podgoriško žegnanje, katero so Filipovi, ki so bili nekdaj pod podgoriškim zvonom, po siari navadi praznovali.
Janeza je pač gnalo domov hrepenenje po domačih. a tudi nevihta je spešila njegove korake — toda domov ni prišel.
Kako uro po nevihti je šla Filipova na njivo, ki je prav blizu doma. Tam. niti slo metrov od hiše je dobila na stezi po tleh zleknjenega človeka. Kdo bi bil tako nespameten, da leži na mokrih tleli? Ali spi? — Stopila je bliže in si ga ogledala. Kajpada je lakoj spoznala sina Bil je inr te v, zadet od strele Strela ga je bila zadela v glavo in ga ožgala po levi strani života.
Nepopisno žalostno jc bilo srečanje Filipove matere s sinom.
Med nevihto je treščilo tudi v škodkovo hišo. Letos pri nas strela zelo gospdari. Zaradi nje smo imeli letos že par požarov.
72 leina starka pod kolesom
M. Sobota, 17. avgusta.
Slabolno, 72letno Serec Judito iz Rakičana je zadela zelo neprijetna nesreča.
Starka sp je v družbi drugih starih ženic vračala iz cerkve. Ženice so se razgovarjule in počasi korakale proti domu. Naenkrat je pridrvel za njimi neki rakičanski fant na kolesu. Ali jo pozvonil ali ne, se ne ve. Nepričakovano je bil za starkinim hrbtom in preden se je revica zavedla, kaj se je zgodilo, je že ležala na tleh. Ker jo je kolesar s precejšnjo silo zadel, je bil tudi padec močan. Ženica si jo strla roko. Razen tega je po obrazu dobila hudo praske, po ostalem telesu pa udarce. Spraviti so jo morali takoj k zdravniku.
Ker postajajo kolesarji sploh zelo brezobzirni. bi bilo morda dobro, dn bi oblast tudi v tem oziru kaj ukrenila. Kolesarskih nesreč je vedno več in jih zakrivi večinoma divja vožnja.
- ceoi: -
odstrani tukui in brez Blodil „Creme Orixo!" Kohlvii so v lekarnah, droifc.rijnh in pnrfnmerijah. Zalomi- »Cosmochemin. /.tiKrcIi. SiniPiklasovu '»:t. Telefon 4U-9H
Minister dr.
pri nadškofu dr. Jegliču
Minister za šume in rude dr. Anton Korošec je v nedeljo 17. t. m. ob povratku z Mrzlega Studenca obiskal prevzvišenogu nadškofa g. dr. Antona Bonaventuro Jegliča v Gornjem gradu.
Prevzvišeni stanuje v gornjegrajski graščini v II. nadstropju. Dvorane in sobe so še iz dobe, ko jo škof grof Attems dal zgraditi ta knežji dvor. Freske na stropu glavne dvorane so, kakor bi bile danes nove. Dvorana ni opremljena. Le dva mogočna kamnita kamina samevata ob stenah. Druge sobe, ki so bile tudi vse brez pohištva jp opremil za časa svojega škofovanja dr. Anton Jeglič. Opra-
va je resnobno preprosta, toda ne moti, dasi stilno različna, mojstrske ubranosti te slovite zgradbe. Tik stanovanja je prelepa kapelica, ki je umet-lina zase.
Presvetli je ves živahen razkazal g. ministru in njegovima spremljevalcema graščino, tolmačil njeno zgodovino in zgodovino gornjegrajsko katedrale. Za popoldne je povabil prevzvišeni nadškof g. ministra in spremljevalce na malico, ob kateri se je z mladeniško svežostjo zanimal za vse tekoče kulturne, državne in osebne zadeve v domovini.
Po prisrčnem slovesu sc je g. minister vrnil v Ljubljano.
Jubilej plemenitega moža
Trbovlje.
Vedno, kadar se v družbi pogovarjamo o šoli ali o učiteljstvu, se z veseljem spominjamo tudi našega dobrega, ljubeznjivega bivšega naduč.itelja na vodenski šoli v Trbovljah, g. Kerna. Govo-
Izseljenci iz Francije prihajajo na obisk
Merlebacli, 15. avg.
Naš dan se bliža. Že se nas loteva potovalna mrzlica. V ponedeljek 25. avgusta zjutraj ob 9.50 nas odpelje posebni brzovlak iz Metza. Preko Al-zacije, Švice, Avstrije, na Jesenice, kamor prispemo drugi dan zjutraj ob 9.50. Točno v 24 urah! Na Otočah smo ob 10.48. Tu počaka vlak 5 ur, da gremo na Brezje počastit Marijo Pomočnico. V Ljubljani smo ob 10.52.
Vsepovsod slišiš tu le poinenke o obisku domovine iu svojih dragih. Oni, ki jim razmere ne pustijo domov, postajajo vedno otožnejši, in marsikateri fant so kesa, da ni bolj štedil, da b1 mogel z nami. Gotovo pojde pa drugo leto.
Pa ta ženska nečimeraost I Kakor da mora domov vsaka vsa židana in v širni čeveljčkih! In brez spominkov seveda ne smemo priti in tudi ne bomo! Materi nov bluzo, očeiu srajco, sestri noga-
a w e
vicetiu poleni pa še sestricam iu bratcem! Vsakemu vsaj malenkost. Potem pa še drugi žlnhti! Moj Rog! Koliko ima človek žlahte. Treba je napisati, koliko je je, da se kdo ne pozabi. Vse bo Irpba obiskati in vsakemu dati vsaj malpnkost. Staro obleko in perilo vzamemo tudi s seboj. Doma se bo rado ponosilo.
»Vzemite, denar s seboj in lam kupite spominke; nekateri predmeti so doma še cenejši!«
»Ne, tu mora bili vse kupljeno; ako je le iz Francije, je že vse trikrat več vredno.«
Vseh skup nas pride 387 odraslih in 45 otrok s polovično vožnjo. Malčki v naročju so pa še povrhu.
Vse pristojne oblasli nam gredo jako na roko: francoske in jugoslovanske.
Da ne bo treba pisati vsem posebej, ki se zanimajo za naš obisk, priobčujemo te vrstice javno v časopisu. — Na veselo svidenje!
ca - srečna družinica
Kako je sedaj v Z ulica vi vasi?
Ljubljana, 18. avgusta.
Čudovito hitro so jc prijelo nove naselbine na Galjeviei ime, ki ga ji jc dal lani »Slovenec«, namreč -Žuljeva vas«. Seveda to ime ni ofičielno, kadar pa sc njeni prebivalci spominjajo trudov. znoja in skrbi, s katerimi jo bila zgrajena, ali kadar govore z nekim avtosar-ka/inom o svojii naselbini, ne pravi nihče drugače, kakor Žuljovu vas«. Sicer so nekateri predlagali, naj vas krstijo po zaslužnem borcu za odpravo stanovanjske zaščite, pa predlog jc propadel.
Žuljuva vas sama pa sc v življenju Ljubljane vedno bolj uveljavlja. Vedno več jili je. ki odgovore na vprašanje kje stanuješ«: »Na Galjeviei!« in s ponosom pristavi: »Tam imam lastno hišico!« še pred kratkim n.i imel noben Žuljavovaščan takega ponosa. Tam je stalo le nekaj barak in v barakah stanovati tudi še zdaj ni nobel. Ali te prve barake, majhne in zelo skromne, so se prelevile počasi v lične hišice. skoro vse so lepo prebeljene.
Na za padli i strani naselbine pu so z ras tle resniieuc in prave hišice. Nekatere imajo celo podstrešna stanovanja, so torej »enonu-tlsrop-ne«, niti ena pa ni slabša orl hiš, ki jih vidimo |w> naših vaseh. Vsa naselbina ima zelo lično in prijetno zunanjost. Vmes so vrtički, na njih zelenjava in cvetje, celo perutnino goje nekatere družine. Pa tudi notranjost hiš je čedna. »Boljše« družine imajo prav lepe kuhinje in sobe. celo stene, obložene z gluzirano opeko, vidiš tu pa tam. Hiše so seveda do malega vse lesene in ouietane, Ic v zadnjem času so nekateri pričeli zidati vso hišo iz opeke.
Žulja va vas ixi še vedno raste, število teh hišic se naglo bliža številu "00 in samo v času enega meseca jih je nu novo vzrustlih okoli 15. Pomaga si pač vsakdo, kakor zna in more. Nekateri si izposodijo z dobrimi zvezami zneske, recimo rio 50.000 Din. potem pa naroee delavce in zidarje, drugi seveda tega nc morejo in nadomestijo denar pruv dosti z lastnim delotn. — Materijal. ki pride pri tem v poštev, je zelo raznovrsten. Opeka, kamen je, zelo mnogo lesa, šib jo. beton itd. Niti dve hiši menda nista na enak način zidani. Vsaka hiša mora sta ti na betonski podlagi, precej dvignjeni od tal. zakaj tla so nekoliko močvirna. Prostor med betonsko podlago pa zasipajo ljudje s čimerkoli, z gramozom, kamenjem ali zemljo, kdor jo ima vidiš pa tudi pridno ženo, družinsko mater, ki zasipa prostor med betonskim okvirom s pepelom železniških lokomotiv.
Že danes je nova naselbina večjn, kakor marsikatero manjše slovensko mesto. Saj že sedaj prebiva tam okoli 1200 prebivalcev, torej več, kakor v Višnji gori ali v Ložu ali v obeh teli dveh najmanjših slovenskih mestih skupaj.
Žuljuva vas je tudi najposrečenejša stano-
ura s točo
Št. Jernej na Dol.. 15. avg.
Kar dvakrat, v sredo ponoči in na praznik Vnebovzetja Marijinega, smo bili v velikih skrbeh za naša polja iu vinograde. V sredo ponoči smo bili sicer obvarovani toče, pač pa je celo noč razsajal velik vihar, grmelo, treskalo in bliskalo se je pa kar v enomer. Tudi potoki so močno narasli, v Slari vasi lako, da je bilo celo z vozom težko priti v Volčkovo vas. Naenkrat pa so se zgrnili oblaki v petek, na praznik Marijinega Vnebovzetja. Zjutraj jp. kazalo, da bo prav lep dan, pa sino ne temeljilo zmotili. Komaj je minila deseta maša, so se ljudje naenkrat razpršili na vse strani, kar sicer ni navada. Pripravljajo se je namreč za nevihto. Dn bomo dobili pa tudi točo, nismo mislili. Trikrat je letos že silila, enkrat ie po Tol-ateiri vrhu že ludi nekoliko potolkla, to pot pa liani ni prizanesla. Okrog pol dvanajstih — večina ljudi, ki so šli od desete maše, še ni dospelo domov — pa je med silnim nalivom usula toča, po nekaterih krajih pa kar sama brez dežja. Precej škode je prizadejala v.inogradom v Novi gori, na Kiri in Vinjeni vrhu, kjer malo kalero leto prizanese. Sodijo, da je skoro polovica pridelka uničenega. Tolstega vrha kjer je že lani in letos točn naredila precej škode, to pot ni dosegla, pač pa jp poljem Oreliovice, Gor. Stare vasi, <ior. Vrhpolja, Maha-rovca in Dobravice precej škodovala, tako, da je Ipžko verjetno, da se bo pozna ajda še obrasla. Na koreninah v Gorjancih pa smo še ob 3 popoldne
vaujsku akcija, ki jo je pdaj uvedla mestna občina. Tu je obveljalo načelo: »Pomagaj si sam in mestna občina ti bo pomagala!« I.c primerjajmo: Rdeča hiša na Poljanah je stala mestno občino 15 milijonov dinarjev in v njej je dobilo stanovanja — nota bone zelo draga — komaj nad 115 družin! Za Galjevico pa je mestna občina dala komaj okoli pol milijonu brezobrestnega posojilu in pu nekoliko močvirnega sveta — iu nad 500 družinam je preskrbela svetle, lične lastne hišice. Mestna občina bi morala in mogla tem pridnim kolonistom še bolj seči pod pazduho, saj posojila posameznikom so, le priznajmo si, pruv malenkostna, komaj nekaj tisoč. Čc se mestna občina odloči, da nadaljuje stanovanjsko akcijo v tam posrečenem načinu, naj pomaga kolonistom ne samo z brezobrestnim posojilom in cenenimi zemljišči, ampak tudi s skupno dobavo gramoza, lesa, opeke, apnu, cementa proti gotovini ali proli dolgoročnemu kreditu. To bi prišlo mnogo cenejše, kakor pa da morajo kolonisti ta inater.ijal kupovati drago pri zasebnih trgovcih in plačevati vsak zase zelo drag dovoz. Moj predlog bi bil tale: Mestna občina naj pri prihodnjih stanovanjskih kolonijah uredi zaloge stavbnega materijala in ga naseljencem oddaja kolikor mogoče poceni in po ugodnih plačilnih pogojih. To ne bi veljalo tako mnogo, posebno, čc pomislimo, tla so te naselbine najboljše zdravilo proti stanovanjski beda. Tu, v takih naselbinah bo živelo razmeroma največ konzumentov, torej resničnih davkoplačevalcev, od katerih ima mostna občina največjo korist.
Konzumentov? Da, mnogo konzunientov! Zakaj tu nu Galjeviei ni družine brez otrok. Otroški blagoslov, smehlja joči, rajajoči, igrajoči se številni otroci dajejo tej naselbini poseben čar. Tu je peska, zelenja in trave, tu ni nobenih prasnili avtomobilskih cest, kratko — pravi otroški paradiž.
In tu ni nobenih znanih prizorov, da bi se liiišnu gospodinja jezila: »Kolikokrat sem va m že povedala? Otrok mi nimate puščati na dvorišče?« Tu nobena mati ne odgovarja: »Kam f« naj jih dam za božjo voljo. Na cesto ne smejo, nu dvorišče tudi ne, kaj bodo večno čepeli v tesni sobi?« Ne, na Galjeviei je vse orugače.
So slučaji, ko je vladal poprej v družinah večen krog in prepir, tu na Galjeviei pa se je vse ublažilo. Mati je zado volj nej šu, bolj skrbi za red in čistoto doma, oče ne pije žganja ali pa vsaj manj, pač pa se rajše bavii z vrtom. Koliko občutka sigurnosti v življenju, koliko več radosti iu optimizma, več samozavesti in koleno koliko več ljubezni do doma in družinskega življenja daje človeku lastna domačija, to zgovorno dopoveduje nova naselbina na Galjeviei.	C. K.
videli belo kakor pozimi, znamenje, da jc tam morala bili še vse drugačna vihra.
Smlednik, 15 avg.
Na Veliki Šmaren smo imeli silno nesrečen dan, pobila nam je loča vse, kar se je nahajalo še na prostem kmetijskih pridelkov.
Po še precej lepem in solnčnem dopoldnevu se je okrog dveh popoldne začelo nebo oblačiti, vendar ni kazalo na prav kaj hudega. Začele so padati velike, napol zmrzle kaplje dežja, ki so se pa pomalem spreminjale v točo, ki je nato padala nepretrgoma 35 minut. Po poljih je bilo videti, kakor bi pobelil sneg. Toča je uničila popolnoma ajdo, tako da se sploh ne pozna, kaj je bilo na njivah vsejano. Slrašno je zbila proso, ki je ravno tik pred zorenjem, uničila je koruzo, peso, repo, ludi sadje je zelo poškodovano, kar ga ni zbila' toča na tla.
Občinska komisija je takoj po neurju pregledala in precenila prizadeta polja v vaseh Smlednik, Sv. Valburga, Zbaše, Zapoge in Dragočajni in precenila, da znaša škoda povprečno 1.000.000 Din.
Kamniško posodo
aluminijasto, etnajlirano, modro, sivo, rujnvo, prvovrstnih znamk, ima v največji izberi vedno na zalogi tvrdka z železnino
SUM® F LOkjANCIC
Ljubljana	Sv. Petra cesta 35
rimo največ o njegovih vrlinah, njegovi ljubezni do nas bivših šolarjev in obratno. In če se je pri takih pogovorih kdo kesal, da je svojemu dobremu učitelju napravil kakšno težko urico, želel si je obenem gledati še enkrat prijazni obraz svojega priljubljenega učitelja, katerega nismo samo mi radi imeli, ampak vse Trbovlje. To se je posebno pokazalo ob slovesu, ko je, radi mizernih stanovanjskih razmer po 40 letnem bivanju in delu moral pred petimi leti zapustiti Trbovlje in se preseliti v Vojnik med tuje ljudi. Tedaj se je ne samo njemu, ampak ludi nam Irgalo srce od žalosti.
Danes obhaja Ivan K e r n 75 letnico rojstva. Veseli, da še čil in v polnem zdravju obhaja ta jubilej, si dovoljujemo očitali njegovo življensko pot, ki je bila dostikrat trnjeva.
Rojen je bil pod kmečko streho v Žejah, kamniški okraj, dne 19. avgušta 1855. Talentiranega dečka je vzel k sebi njegov stric v Ljubljano, kjer je bil pri uršulinkah za ministranta, ga dal v ljubljansko osnovno šolo, nalo pa na gimnazijo, kjer je dokončal 7 razredov. Tedaj je zelo manjkalo učiteljev, zato je vlada ustanovila v Ljubljani enoletni učiteljski tečaj, kamor so lahko prestopili gimnazijci iz višjih razredov, kar je storil tudi naš jubilant. Po maturi je odšel k vojakom v Trst, od tu zaprosil za učiteljsko mesto na vojaški sirotišnici v Fischau pri Dunajskem novem mestu in je tudi dobil 1. 1877. Leta 1880. je zaprosil, hrepeneč po domačih krajih, za učiteljsko mesto na privatni dvorazredni mešani rudniški osnovni šoli v Trbovljah (Vode). Prošnja je bila uslišana, kakor ludi ona v letu 1883., ko je postala ta šola javna in se pretvorila v štirirazrednico. Tedaj je prosil za nadučiteljsko mesto na tej šoli in bil tudi imenovan.
Pod njegovim spretnim vodstvom se je šola hitro razvijala. Že v slari »Glažutk, kjer se je pouk vršil, je bila pretvorjena v Sestrazrednico. Ko je bilo 1. 1894. dogotovljeno novo šolsko poslopje na Vodah, je bila pretvorjena v osemrazred-nico, deljeno za dečke in deklice. Pod njegovim vodstvom je dobila šola mnogo priznanj in diplom za vzoren šolski pouk.
Najrajši se je ob prostem času ukvarjal z vrtnarstvom in sadjarstvom. Njegova drevesca so romala križem po okraju. Tako si je hitro pridobil med prebivalstvom ugled in spoštovanje. Pri vsej priljubljenosti je bil pa med vsemi učitelji najskromnejsi.
Posebno ga je veselilo, če je šel njegov učenec na srednje šole, ali če je kdo izmed njegovih učencev, posvetivši se rudarski stroki, dosegel kakšno boljše meslo. In take prilike nam je v šoli s ponosom razlagal, pri leni smo pa spoznali, kako nas on ljubi in nam želi v življenju najboljše.
Njegovih vrlin svetu, v katerem se ni hotel sam uveljaviti, pač ne moremo dostojno in primerno popisati, bilo bi ludi preobširno, posebno če mu piše k jubileju njegov nekdanji učenec, kateri ga, spoznavši svet, čedalje bolj čisla in spoštuje. Gotovo je pa, da ugodimo vsem, če zakli-čenio v imenu vseh njegovih učencev — treh generacij — kakor tudi v imenu vseh Trboveljčanov :vše na mnoga leta!«
Slovenija uči
Učitelji drinske in zetske banovine, ki so končali zadružno poljedelski tečaj v Butmiru pri Sarajevu, so prišli v Slovenijo, da spoznajo razmere poljedelstva in zadružništva med Slovenci.
Najprej so obiskali vinarsko sadjarsko šolo v Mariboru in kmetijsko šolo v št. Juriju ob juž. žel., kjer so si ogledali šolske zavode in kmetijska posestva. Direktorji zavodov so bili udeležencem v vsakem oziru naklonjeni in jim šli na roko s hrano in stanovanjem. Obiskovalcem je posebno imponiral vzoreH red na obeh šolali. Izjavili so, da so šole lahko vzor ne samo za Jugoslavijo, ampak za ves kulturni svet in bi bilo treba, da država napravi te kraje za kulturno središče vse države. Ne bi bilo polrebno, da gredo učenci v inozemstvo, ki jim ne more nuditi nič več.
V Ljubljano so dospeli včeraj ob pol 11. Na kolodvoru jih je sprejel tajnik Zadružne zveze g. Anion Kralj, ki jih je potem vodil v Osrednje mlekarne. Tam jih je prijazno sprejel ravnatelj gosp. Obersnel in jim dal pojasnila o obratu, predelavi mleka in poslovanju zadruge. Dal jim je tudi tnalo pokušnjo odličnih izdelkov zadruge. Potem so si še ogledali poslovne prostore Zadružne zveze, kjer je g. tajnik Kralj imel kratko predavanje o razvoju in sedanjem stanju sloveuskegu zadružništva.
Popoldne so pod vodsivom g. ravnatelja dr. Basaja šli na ljubljanski Grad, od tam pa v Centralno vinarno, kjer je goste prijazno sprejel iti pogostil s pokušnjami originalnih slovenskih vin g. ravnatelj Levičar. Pri leni so udeleženci izrekli prisrčne napitnice. Od kurzistov so se zahvalili g. Ba-kovič v imenu junaške šumadije, g. Nad v imenu divnega Srema in g. Kažič v imenu učiteljev zetske banovine. Gostom je odgovoril g. dr. Basaj v imenu Zadružne zveze. Po leli napilnicnh so odpeli z največjim navdušenjem in v bratskem razpoloženju narodne himne.
Danes gredo gosljc v škofjo Loko, da si ogledajo mlekarsko in slrarsko šolo kakor Ittdi okoliške kmetije in zadruge. Jutri bodo obiskali kmetijsko šolo na Grmu.
Na polu spremlja goste g. inž. Skttbic, referent za kmetijsko šolstvo, po nalogu šefa oddelka za kmetijstvo pri banski upravi g. inž. Poduornika. Dne 21. t. m. odidejo goslje preko Karlovca v Zagreb.
ftaj pravite ?
Gospod urednik, sedaj se razgovarjale v tem stolpcu večkrat o tujskem prometu, pn bom ie jaz povedal, kar sem doživel ob evhmriiličmm kongresu v Zagrebu. Saj veste, du sv ob lakih prilikah obnavljajo stara prijateljstva in ustvarjajo nova, pa sem se tudi jaz sešel z znancem Hrvatom iz dijaških let, k> ga nisem videl 23 let. Bil je diuhovnik v bliiini slovenske meje in govoril je — kur me je presenetilo — skoro gladko slovenski; lud.i na .Slovenca« je naročen. .»Vi sle gotovo ie potovali po Sloveniji?« sem ga, vprašal. >0, ie večkrat. 2v kol dijak sem jo mahnil peš na Bled. Sv. Jošt mi je ludi znan. Tudi po vojni sem bil ic večkrat pri vas, toda ie trikrat so ne mi kur po vrsti pripetile v Sloveniji tako neprijetne stvari, da sem rekel, da ne pojdem nikoli več med Slovence.Ali smem vprašali, kaj Vas je med nami lalco nemilo dirnilo?•>. Takole je bilo. Lela 1024. sem sv — bilo je baš ob pričetku Davidovič-Koroščeve vlade — vozil po dolenjski železnici proli Ljubljani. Sedel sem ob oknu v vlaku in bral sem brevir. Kur opazim okoli sebe druibo, ki se smeje in gleda proti meni. Obenem čajem besede: , Vidiš farja'. Jaz lega niti razumel nisem in sem mislil, da gledajo morebiti le skozi okno in da vidijo kako — /aro. Da bi lujca kdo v vlaku ilenkarit s farjem, to mi prvi hip niti na misel ni prišlo. Saj sc mi kaj takega vse življenje ni primerilo, pa sem obrnil ie precej sveta. Zalo sem ludi jaz pogledal skozi okno in iskal, katero faro misli omenjena družba. Pa je ni bilo nikjer. Družba je, med ton. izstopila (menda je bila postaja Stična, a tega se ne spominjam natanko) in šele sedaj mi je bilo jasno, da niso mislili fare, ampafe farja. Pozneje se mi jc ob drugem potovanju nekaj stičnega primerilo na Gorenjskem. Preprosto oblečen človek me je v vlaku nahrulil iu poskušal tudi dejansko napasti, pa so se sopotniki zavzeli zame in siroveiu pošteno izprašali vesl. Lansko leto sla me pa pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani dva mlada fanta počastila s farjem. Rečem I am, ludi v Macedoniji bi se človeku nc pripetilo kaj takega. Veste, Hrvatje nismo navajeni na lake stvari.«:
Jaz sem mu zagotavljal, da so se v lem oziru pri nas razmere ie sila izboljšale in da so taki prostaški izbruhi res ie velika redkost, lako da se čudim, da je še leta 1921), doživel kaj takega. Povabil sem ga, naj se pride čimprej o točnosti mojih besedi prepričat, in sem mu v lolaibo povedal tole zgodbo:
Leta 1920. je bila velika orlovska prireditev v Mariboru, ki. šo se je udeležiti ludi gosije is inozemstvu, med njimi Francozi in Čehi. Po izletu, so naši Orli šli s svojimi gosli na Bled. Tu so jih nekateri ljudje — menda pijani belega kruha — polivali z gnojnico, izivižgarali in insultirali, tako da smo Slovenci doživeli nečuoeno sramoto, da so se Francozi pritožili pri francoskem konzulu radi žalitve na Bledu. Jaz takrat nisem bil na Bledu; razjezila me je pa ta blczva sirovost tako, da- sem sklenit, da za toliko časa, dokler sc razmere v tem oziru no spremene, ne grem več na Bled. Saj je v Sloveniji in drugod dovolj prelepili krajev, koder še nikoli ni ni kdo gostov sprejemal s gnojnico. In res, devet let nisem šel na Bled; sem kot turist ali popotnik potoval po Gorenjskem, sem šel mimo Bleda, nc da bi se ustavil. Med tem so se pa razmere v lem oziru pri nas toliko spremenile, da sem ludi jaz pozabil proslašivo iz lela 1920. in sem luni. in letos zopet šel na Bled. Le pridite še Vi v Slovenijo, pa boste videli, da se res poboljtujemo. To pa, kar ste mi povedali, bom s Vašim dovoljenjem objavit e >Slovencuslovenskemu ljudstvu v pouk in ne v zabavo,
Pa sva se končno pogodila, da bo zopet, prišel k nam.
Radarji romajo na Brezje
Trbovlje, iS. avgusta.
V soboto pojdejo rudarji ali njih družine (okoli 1000 oseb po številu) iz Hrastniku, Trbovelj in Zagorja k Mariji Pomagaj na Brezje. Vlak bo odhajal .v soboto ob pol 13 iz Hrastnika in bo vstop samo na teh treh postajah, ter vozi nato direktno na Gorenjsko do Otoč. Po dohodu na Brezie se zvečer opravijo tu razne pobožnosti, v nedeljo zjutraj je sv. maša in ob pol 10 odhod iz Otoč proti Bledu. Večina bo potovala, izstopivši na Dobravi skozi Vintgar. Rudarskega romanja se udeleži tudi naš presvitli pomožni Škot dr. Ivan Josip Tomažič, ki bo v nedeljo zjutraj imel pridigo in sv. mašo na Brezjah. V soboto zvečer bo pridigal g. p. dr. Ilugo Bren iz Ljubljane.
štrukelj Tomo:
Gašper Porenia - proiesor
Res? Profesor!' Ne, saj ou ni bil nikdar in do nikogar profesor, niti do prvošolcev prvo uro pouka, ko si jo skrbno zapisoval njihova imena. Kot duh, kot posrednik med nami in onim, kar nam je podajal z vso vestnostjo in v skrbi silne odgovornosti za sleherno besedo ali potezo, je prišel med nas, bival in kot takega smo ga tudi za,pustili.
In kakor je bil le duh kot risar med nami, tak je bil tudi ko't človek po postavi in zuivauj-ščini. Skromna, rahlo sklonjena postava, tiha, a hitra in odločna hoj«. Včasih sem ga opazoval, ko je risal. Njegova hoja in njegova poteza sta bili čudovito sorodni, kot je bil korak odločen, prerafunjen, nekaj, kur je samo n« sebi že samostojno, vestno izvršeno delo, taka jc bila tudi vsaka poteza. Ju s na, rekel bi lahka, odkrita in premišljena. Radirati ni znal. Le redkokdaj se jc primerilo, da b.i bil zbrisal, kar je naredil. Zdi sc mi, du bi bil pri tem trpel. ne. ker bi ga bilo sram pred dijakom, amj>ak, ker bi bil skoro kot laž občutil to napram samemu sebi, svoji čisti duši, kot nekaj, kar sc ne sklada z notranjostjo. Zato varati v risbi ni mogel in ne. znal. kar je videl, to jc dosledno podal. Gledal in videl pa je vse jasno ln čisto.
Bil jc bolan. A v risalnici nikdar. Z zlomljeno roko jc hodil med nami več let, a ml tega nismo opazili. Z levico jc risal in njegova levica je bita resnicoljubna in odločna kot desnica, l;i je |Ktčiv«l« v pove/.i. Ni prizanese! preMaJcnemn grlu, nc premrlim prstom jk>-llml. Kadar je bil v risalnici, je bil vedno
O nesreči v Zagrebu
Poročali smo že o nesreči, ki se jc v soboto zvečer zgodiila v Zagrebu. Kakor jc strašna ta nesreča, kjer je hilo pet ljudi mrtvih, več pa ranjenih, in moramo te uboge žrtve le pomi-lovati in jih ponvilovatii, prav tako je obžalovan ja vreden način, kako je takozvano .napredno« časopisje Slovencev senirulo ta žalostni dogodek. »Jutro« in »Ponedeljek« sta se o tem obširno razpisala. Da tako daleč je šlo to časopisje, da je pisalo o »100 mrtvili in ranjenih«; kar je ponekod vzbudilo veliko grozo, ker je bilo tedaj na tisoče Slovencev že v Zagrebu. Tak način poročanja je pač na vsak način odločno obsoditi, ker jc nekaterim ta žalostni dogodek prišel prav, da bi s tem omalovaževali evharistični kongres sam. Prav odločno je treba zavrniti tudj trditev, češ da so namreč krivi reditelji prireditve. Reditelji so pač odgovorni za ograjen prostor, kjer se prireditev vrši. Abotno bi pn bilo n. pr. zahtevati od rediteljev ljubljanskih gasilcev, kj so priredili zadnjič v Ljubljani ognjemet nu prostoru Ilirije, du bi bili odgovorni za nezgode v Tivolskem hribu, odkoder je tisoče Ljubljančanov gledalo ognjemet. Dn dela red zunaj jc poklicana policij«, nc pa zasebniki. Isto velja tudi za Zagreb! Tudi železniškega osobja, posebno pa strojevodje ne zadene nobena krivda.
Da pojusuiino nesrečo in njene vzroke, smo naprosili očividca za uaslednje poročilo, ki je priobčujemo:
Pred prostorom zagrebškega S. K. Con-cordija« v;>/v nekako po deset metrov visokem nasipu želi /ilica, ki je speljana tod od zagrebškega savskega kolodvora v suieri proti Splitu. Cesta, ki vodi do prostora »Concordije«, je speljana pod tem nasipom, ki tvori na p ve Umu nval železniški mostiček. N« t« uiostiček in po \sej p ro gu na dolžini sto metrov se je tisti večer zgnetlo na stotine ljudi, ki niso mogli bliže k prostoru, koder so začeli spuščati krasne, raketo v zrak. Največ je bilo med njimi kmečkega ljudstva. Nihče se ni zmenil z« to, da stoji na železniški progi. Večina je mislil«, da jc tod promet železnišk; ustavljen, nekateri pa so mislili, da je to pomožen tir, ker je nedaleč od njega speljana druga železnica, ki pelje od zagrebškega glavnega kolodvora ua savski.
Bilo je dvajset minut čra devet. Oči vseh, ki so stali na progi, so bile uprte v krasno ognjemete, ki so razsvetljevali temno noč. Vse tc množice so stale tedaj izven ograjenega prostora, kjer ni bilo nobenega oblastnega organa, ki bi bil ljudi m velel, naj ne sloje na železniški progi.
V hipu je bilo čuti ropota nje v laka, ki je drsel od (lesne strani. Množica, ki jc bila natrpana na ozkem prostorčku se za to njjti zmenila ni. Vlak pa je prihajal bliže in bliže. Stroj je začel piskatii* iu dajati signale, šole tedaj so prvi, ki so stali l>olj redko, u zato dalje od ino-sttčka. začeli skakat} čez progo navzdol in kričati, da sc bliža vlak. Kričanja teh ljudi pa sredi pokanja raket skoraj ni bilo čuti. Množica je bila v gledanje ognjemetov tako zamaknjena, da se ni zmenila niti za vlak, k j je drsel če/.dalje bliže in bliže.
Tako sc je zgodilo, da jc vlak zavozil narav nost v sredo množice. Kolesa stroja so začela voziiti preko človeških teles, jih trgati in mečkati. To je prišlo tako nenadoma in tako grozno, da ljudje, ki .so stali tik poleg vlaka niti krik »iti niso mogli. Strah, ki je šel skozi mozeg in kostii, jim je zaprl sleherni glas. Vlak je drsel naprej jn naprej. Pori kolesi so se zvijali ljudje kol črvički. V hipu. par sekund kasneje, pn je nastala med množico silna panika. Nekateri, ki so stali bolj oddaljeni od tira, so začeli kričati na množico, ki je stala pod progo in šele ti so z glasnim vipitjem in kričanjem opozorili vso maso ljudi, ki je stala na tiru in ki se vsa liitii zavedla ni, za kaj gre. .Med splošnim piska n jenu lokomotive, kričanjem množice, bolestnim vpitjem ranjencev, so besneli ljudje kot brez umu. V trenutku so bile zvite vse ■ železniško ograje, ljudje so gazili drug po drugem, skakali preko ograje na cesto, suvali drug drugegu. grizli in vpili. Strojevodja je vstavljal z nadčloveškim naporom vlak, kar pa je bilo nadvse težko, ker proga ravno ua tistem mestu močno visi in sc mu jc to posrečilo šele, ko je prevozil most in je stroj napravil strašno krvavo nesrečo.
Iz tega jo jasno razvidno, d« je nesreča nastala zato, ker ni ljudi nihče odstranil in opozoril, da ne smejo stati na tiru. Pa seveda napredno« časopisje je sedaj vnovič dokazalo, kako mu vsaka nesreča pride prav, če more ž njo skušati za temniti katoliške prireditve.
Koledar
Torek, 10. avgusta: l udovik T. škof. Julij-uiučeuec; Sebald, spoznavavec.
Mala kroniha
-k (", Jsupmk Karel škulj v Dolenji vasi pri Ribnici, bivši državni poslanec, je bil 9. avgusta t. 1. od okrajnega načelstva v Kočevju na podlagi bivšega avstrijskega državnega zakonika /. dne 20. uprila 1851 obsojen na 520 Din globe, ker je, kakor se glasi dekret z dne 25. julija št. 1255, vdne 22, 0. 1980 vzel iz občinske pisarne obrtni list Oražma 1. ter mu ga izročil v župnišču, pri kateri priliki mu je rekel: -Morale z nami držati«, in spraševal, je-li sin Franc pri Sokolu in s tem hotel indirektno vplivati, naj sin ne bo pri Sokolu, s čemer je omalovaževal Zakon o Sokolu kraljevine Jugoslavije, in je s tem, da je 15. 0. 1930 zaprl v župnišču šolarje Zbiišuika L, Bojca 1. in Mrharja Rudolfa, ker so v slabem društvu, s čimer je mislil društvo S. K. J. v Dolenji vasi, omalovaževal zakon o Sokolu kraljevine Jugoslavije.;' — Kakor izvemo, je radi sličnih pregreškov obtoženih še več oseb duhovskega stanu, nekateri tudi po zakonu o zaščiti države.
■k Slika f Gašperja Porente ja Krekove Izbrane spise. Gašper Porenta je objavil zelo malo svojih del. Tu hočemo opozoriti na eno izmed njegovih risb, ki jo marsikdo pozna, samo da ne ve, da je Porentova. Podpis G. P. je namreč tako nečitljiv na njej, da ga razvozlja samo tisti, ki avtorja —- že jioznu. To ja namreč naslovna stran za Krekove Izbrane spise, ki je objavljena v 1. zvezku Krekovih Izbranih spisov na str. 83 (tam, kjer se neha uvod in pričenjajo Krekovi izbrani spisi). Risba nam kaže Kreka kot sejalca, ki z mogočnim korakom in silnim zamahom roke koraka preko slovenske zemlje. V ozadju so bežno označeni kraji, ki so navdali Kreka v njegovih »Mladih letih , pa so mu bili nadvse dragi tudi pozne jo: Selca, gora Sv. Miklavža, za njo Ratitovec in za njim Triglav. Sejalec je narisan ekspresionistlčno: sami koti, med katerimi tako prevladujejo pravi koti, da bi lahko rekli, da je Krek sestavljen iz samih pravih kolov. Vsaka druga črta se mi je zdela za Kreka premalo,- je razlagal pokojni gospod Gašper sam to sliko. Oglej si jo, pa boš rekel, da je bil mož, ki je na ta način označil Krekovo delo — umetnik!
-^-Pozor lovcil Slišimo, da kroži med lovci vest, da je odstreh prepelic in jerebic dovoljen letos že s 15. avgustom. To pa ne odgovarja resnici. Mi smo res na pristojnem mestu predlagali, naj bi se lovopusti v celi banovini izenačili; stvar je pa naletela na formelne težkoče. Vsled tega mora ostati za enkrat ie vse pri starem, kakor lani, torej v ljubljanski oblasti uredba od 4. junija 1929 št. 22 (Samouprava št. 5 od 13. junija 1929), v bivši mariborski oblasti pa uredba od 22 julija 1922 (Samouprava št. 7 od 23. avgusta 1929). Za Čabranski srez pa veljajo lovski predpisi Savske banovine. — Slovensko lovsko društvo v Ljubljani.
ir Vsem lovarišem-abilurijenlom mariborskega učiteljišča iz 1. 1910. Zaradi praznovanja 20 letnice naše mature se .snidemo v ponedeljek, dne 25. avgusta ob 9 dopoldne v Mariboru v hotelu >Pri orlu (Zemljič) na Grajskem trgu, kjer sestavimo skupno nadaljnji program tega slavja. Ostali smo brez proslave 10 letnice, zato vsi k proslavi 20letnice dne 25. t. m. Tovariške pozdrave I — M. V.
ir Povodnji v pesniški dolini in regulacija Pesnice. Zaradi trajnih deževnih nalivov zadnjih dni je Pesnica s svojimi dotoki zopet pre-slopila svoja obrožja v vsej Šmarješki dolini, ki sliči, kakor vsako leto po večkrat, spet jezeru. Uničena je zopet vsa olava, ki je ravno samo v dolini boijše kazala, malo vise pa je itak nič ni. Voda pa stoji- tudi na niže ležečih njivah, kjer dela tudi ogromno škodo. Občutno so prizadete ludi po nižini vodeče občinske ceste in poti, kar je tem hujši udarec sedaj, ko bi radi kmetje spravili svoj itak komaj srednje uspeli sadni pridelek na trg in železnico. Reči moramo, da ne le obupavamo ob tem večnem čakanju na regulacijo Pesnice, marveč boli nas ravno zdaj, ko naše kraje obiskujejo številni inozemski kupci sadja ter vidijo, kako ginemo v teh nepotrebnih povodnih. Vendar nas navdaja upanje, da bo kr. banska uprava, ki kaže z dejstvi toliko zanimanja za obmejne kraje, rešilu ludi ta problem, šmarječani jo nujno in udano prosimo za rešitev!
ir Veterani ameriške armade iz svetovne vojne se morejo pod gotovimi pogoji pri Veteran-! skem uradu Zjedinjenih držav v \Vashingtonu ugodno zavarovati za življenje ali delanezmožnosti in do zneska 10.000 dolarjev. — Podrobnosti so razvidne iz opozorila, ki je javno nabito »a ljubljanskem magistratu.
ir Občinstvu in trafikantom v vednost. Vedno bolj pogosto se dogajajo slučaji, da kupujoče ob-
činstvo večjih množin kolkov in postnih vredno-stuic, zahteva od razpečevalcev polovično provizijo, v časih celo več kot nagrado. Ce dotični odklanja tako kupčijo, kratkomalo zavrnejo nakup, in romajo dalje, dokler ne naletijo na razpečevalca, ki je voljan ugoditi njihovim željam. Odbor Združenja tobačnih trafikantov resno svari vse take kupce, da v bodoče opustijo te zahteve po proviziji, ki zapeljujejo raipečevalce k nezakonitem dejaniu iu se sami radi tega pregrešijo proti obstoječim zakonom. Razpečevalca pa zadene po ino-nopolskeni zakonu člen 135 kazen, da se mu odvzame dovoljenje za razpečavanje monopolskih predmetov, in po zakonu o nelojalni konkurenci člen 32, globa do 15.000 Din, v težkih slučajih celo zaporna kazen do ene<>a meseca, spojena i omenjeno globo. — Odbor je odločen proti vsakemu krivcu v splošnem interesu brezobzirno nastopiti in vsakega naznaniti pristojnim oblastim. Nekaj posebno izrazitih slučajev je bil primoran, že sedaj naznaniti, ker so bili že ogroženi eksistenčni po-goji posameznih razpečevalcev. Stvar je sedaj v teku. — Odbor Združenja tobačnih trafikantov.
ir Važno naznanilo! Z ozirom na vedno rastoči narodno gospodarski pomen reje perutnine pri nas bi bilo želeti, da bi se ta stroka čim bolj razmahnila. Že danes je pomemben faktor našega izvoza, a umnejša goja ter večji razmah utegneta dvigniti dobičkanosnost perutninarstva do izrednih višin. Pogoj je seveda temeljilo poznanje predmeta i u strokovna i z -vež. ba nosi. Prava zakladnica za vsakega rejca perutnino jc A. Slivnikova knjiga Perutni-narstvo. Ne le posebnosti vsake pasme, marveč tudi velepomombna poglavja o vnanjih in notranjih kurjih boleznih, porodništvu in razvadah najde v tej dragoceni knjigi, ki je vsakemu resnemu rejcu perutnine neobhodno potrebna. Koliko nevolje, razočaranj in izpuli si prihraniš, če se daš podučiti od strokovnjaka — ni Ireba na dolgo razkladali, to vsak moderen gospodar že sam ve. Zatorej si naroči brez odlega v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani čodno opremljeno, bogato ilustrirano, 174 strani obsegajočo knjigo P e r u t n i n a r s t v o. Cena Din 40.—, v celo platno vezana Din (K).—.
piea. umv. Ur. logar fraiicč
specijalist za zobozdravništvo in ustne bolezni LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 15/1 zopet ordinira
Celje
& Iz Gledališke družine KPD. Ta teden
se razen sredo vnšijo zopet redne gledališke ■vaje vsak večer točno ob 8 v telovadni dvorani Doma v Samostanski ulici. Nujno prosim vse sodelujoče ter vse članstvo Gledališke družine in novince, du sc teh vaj redno in točno udeležujejo. — Režiser.
■0r Hmeljarjem! Pod tem naslovom smo prejeli od hineljskcga trgovca i/. Savinjske doline sledeče opozorilo: Ker je te dni nekdo v nekaterih krajih Savinjske doline begal že itak zbegane hmeljarje / neosnovaiio govorico, da so nekateri domači Itmcljski trgovci ponujali za letošn ji hmelj po I )jn 1 za I kg, bodi n« tem mestu ugotovljeno, da je taka vest čislo prosta-ška zlobnost. ki izhaja i/, gole nevednosti ali pa iz gotovih nečednih namenov. — Prizadeti trgovci bodo enake in podobne govorice sodnij-sko zasledovali.
& Obratovalni čas v celjskih trgovinah. Kakor je javnosti že znano, je bilo mesto Celje s svojo okolico v naredbi g. bana Dravske banovine od dne fi maja t. I. izpuščena 'i/ vrste mest. ki imajo popolni nedeljski |>očitek. Nekoliko časa mi bile trgovine v smislu te naredbe res tudi ob nedeljah odprte. Slednjič pa je trgovski gremij vsled enodušnega odpora trgovskih nameščencev, na željo večine trgovcev samih in rudi soglasnega mnenja javnosti na svojem izrednem občnem zboru sklenil, naj ostanejo trgovine tudi v naprej <ib nedeljah in praznikih ves dan zaprte. — Na omen jenem občnem zboru pn so bili sprejeti še razni predlogi, po katerih nuj bi sc nedeljski počitek uvedel tudi v bližnji okolici celjskega mesta, v mestu samem pa sc uvedel stari obratovalni čas ob delavnikih. Gremij trgovcev je zaprosil kr. ban-sko upravo, da le predloge sankcijonjru. nakar bi šc ie mogli ti drugi predlogi biti uveljavljeni. Predlog greniija so podprli tudii nameščenci s svojo spomenico. Ako bo banska uprava ugodila željam celjskih trgovskih krogov in tudi željam širše javnosti, se bodo že za jesenski čas trgovine v Celju zopet po starem iu najpri-kUuluejšeni obratovalnem redu zapirale in odpirale. Popolnoma pravilna in uprav i urna je tudi zahteva, da sc mestni obratovalni red uvede tudi za bližnjo celjsko okolico, ker so pro-inotne zveze, danes že tal;o izpopolnjene, da teli krajev ni mogoče več uvrščati v isto vrsto / od vsakega večjega središča oddaljenimi podeželskimi kraji. — Prcpir.čaui smo, dn lx> kr. banska uprava to perečo zadevo z ugoditvijo celjskim trgovcem čimpreje spravila t dnevnega reda.
& Din 150 nagrade dobi v podružnici Slovenca« v Celju oni, ki prinese na/.aj ali pn naznani najditelju v sredo 15. t. in. oh hudem nočnem nalivu na cesti od mestnega kina na Cankarjevo cesto izgubl jene kožuhov inaste rjave boe.
Novi grobov:. Na Glavnem trgu štev. T jc izdihnili včeraj doitoldnc ob 10. ga. Ne/a Skutnik, rodom i/ Nove cerkve. Pokojnica je tašča uglednega in spoštovanega pekovskega mojstra g. Khčh na Glavnem trgu. I dosegla je lepo starost 76 let. Pogreb bo jutri JO. avgusta ob l(>. uri i/ Glavnega trga. — V st. Petru v Savinjski dolini je umrla 72 letna vdova po posestniku ga. Antonija Lenko. Pogreli bo dames ob 17. mi i/ lliše žalosti v št. Petru 19. Naj počivata v miru, preostalim pu naše iskreno sožalje
& Vendar ga dobimo, težko pričakovani rešilni avtobus namreč. Pred dnevi jo colj.sko gasilno društvo sklenilo s podjetjem »Talrac pogodbo, po kaleri mera podjetje tekom nadaljnih 8 mescev dobaviti društvu moderno urejeni rešilni avtobus na šeslih kolosih. Zal pa avtobus ne bo mogel stopili takoj v samaritansko službo, ker bo mogočo z rednim rešilnim delom pričeti šele, ko bodo do-, gotovljeni v te svrhe določeni prostori v novem dvoriščnem traktu na mestnem magistratu. Vsekakor si je celjsko gasilno društvo 7. nabavo tega propo-Irnbnega vozila, ki bo nadomestilo ie kar v srednji vek spadajoči sedanji dvokolesni rešilni voziček, pridobilo trajnih zaslug, ki naj bi jih meščani tudi primerno priznali. Tako je sedaj zlasti potrebno, da '. vplačajo svoje deleže oni, ki so »e svpjčas udoležiii subekripciju jiripevkov. Ker pa tudi lo še ne bo zadostovalo za krftje nabavnih stroškov, naj bi »e oglasili novi dobrotniki. Nabava avtobusa je obenem najufikovitejši odgovor onim časopisnim vesiem, ki so izzvenele tako, kot da hi društvu 1 nabranim denarjem gospodarilo v neke druge svrho kot 1» je rešilni avto.
zdrav, zdrav kot človek in kot umetnik. Iu mogočo je bilo raviio to ono glavno, kar je zrušilo njegovega profesor ju« v naših očeh, da smo bili čisto njegov i, kot jc bil on popolnoma naš. Redko, redko se je kdo spozabil, da bi ga bil poklical: »Gospod profesor!« Mogoče tedaj samo. ko sc je hotel opravičiti zu neslanost ali nerediMst, ki jih pni njegovih urah ni manjkalo in katere jc. on odpuščal na debelo. Kdor pa jc imel pri lijem čisto vest, to so pravi, kdor je hodil risat z voljo in ljubeznijo, ta ga pa ni nikdar poklical s »profesorjem«. Ker temu tudi sam to ni hotel in ne znal biti. Tadvu sta si bila le sočloveka in prijatelja brc/ vsega zunanjega, le dva, ki ljubita in iščeta isto. lepoto, ki sta jo razumela kot umetnost na eni, in kot iskanje resnice in čistosti v sebi na drugi strani.
To jc. bil on in to nuč,in njegovega podajanja. Na eni strani najmanj vsiljiv, 110 drugi pa globok in močan dovolj, dn sam nisi vedel, kdaj si brez orožja, ln tako sta bila sama, 011 in ti, sama s svojim hrepenenjem, ljubeznijo in voljo in še eno: z jasno zarisano smerjo in ciljem. Hodila sta po tej poti, le če si ti to hotel, naprej in naprej in sc ustavila šele, ko si m u 1 nuna ga 1 pri razstavi ob komu osme. Tedaj si bil gotovo žalosten vsak, kdor si bil pri njem. Morda nisi ločil solza, h duša jc pla-knl« gotovo u\ njim, za duhom, ki je bil velik dovolj, da na: je objel razume.1 i\ vodi;'. skupaj Ir. vsakega posebej p« tej poti ofliSče-vanja. Da, k njemu nismo hodili samo risat, k njemu smo se hodili očuščevat in zato smo bili bolni in žalostni, ko smo morali zapusivti njegovo rrsalnico.
Risal niča nam je vsem, kar nas jc bilo pri
njem. nekako sveta, nekako on sani, njegov simbol, njegova duša. Urejena jc bilu po njegovem zdravem, glede dekor« th nos tj gotovo idealnem okusu. Vsako uro jo jc premeril Bog ve kolikokrat zdaj po sredi za zavesami, kjer jc nemalokrat odkril stvari, ki niso spadale direktno k njegovemu predmetu. Ob takih prilikah se je po navadi celo pošalil, o, to je ou dobro znal, a v duši je trpel. Ljubil jc risanje iu vse, ki so hoteli risati, znto jc bil žalosten, če kdaj nismo risali. Bil |>a je prcnieltek, predober, preveč vljuden, du bi to izrazil v besedi. Le pogleda) jc žalostno, ket njegove oči, milini kot duša, ki jc sijala i/, njih, niso lagale v vsem življenju nikdar in nikomur. Zato nas jc žalosten (»gledal.
Tak je bil. Človek brc/, laži, umetnik brc/ bolezni, avtoriteta brez naslova, ln zdaj nas je zapustil. Ne bo več čist očiščevul, ne bo več drsel njegov kornk po hodniku in nc bo ga več pričakovalo toliko mladih duš. ki so bile njegove in je bil 011 njihov. Nikdar \eč no bo ob koncu ure stal tam ob katedru, mirno, smehljajoč sc, človek, ki jc vztrajni do koncu, človek /, usmerjenim in preračunanim korakom.' štel učencem klopi, kako naj jk> redu (nihajajo, štel. dokler ni' prišel do zadnje klopi, tudi če ni bilo toliko učenccv. da bi bile zadnje klopi zasedene, štel do zadnje klopi, četudn' so bili vsi učenci žc zunaj, ko je 011 koma' nnšte tri klopi »1'rvr klop druga klop, tretja klop, ...zadnja klop.« O, on ni štel iz pedantnosti. on jc štel, ker jc Ml vtelešenu voljo in dtrh
Iu zdaj je Sel... Neslišno in mirno kot vedno, duh, a njegovi vedo, kaj so izgubili in ne bodo pohabili, da jc bil nekoč njihov !
Ljubljana
Ljubljana je letos gradila
Ljubljana, 18 avgusta.
^ Ob priSetku toga lota smo napovedali, da bo letošnja stavbna sezona v Ljubljani izredno živahna, da pa bo lo predvsem in izključno le zasluga zasebnikov, med tem, ko bodo javne oblasti, kakor na primer mestna občina in druge ter kor-poracije, lo malo ali nič gradile.
Naša napoved se je do pičicc uresničila in še več: živahnost letošnje stavbne sezone je bila večja in je še, kakor so bila najsmelejša pričakovanja. Kes pa je tudi, da mestna občina letos ni zidala ničesar, če izvzamemo dva kioska za trafiko. Stanovanjska akcija mestne občine je popolnoma prenehala, dokaz, da jo bila zgrešena in da mestu ni bilo nikoli treba graditi velikih palač, temveč, da bi morala graditi male hišice. Prišlo bi cenejše in ve? družin bi dobilo stanovanja. Tako pa .-> finančna sredstvu mestne občine izčrpana in vsa stanovanjska politika mestne občine se je morala omejiti — na dajanje malenkostnih posojil naseljencem na Galjevici.
Edina javna korporacija, ki še vedno investira kapital v stanovanjska poslopja, je Pokojninski zavod. Ta institucija, ki je obogatila Ljubljano že z dvema lepima palačama, zida sedaj v Gajevi ulici tretjo, petnadstropno in osemnadstropno visoko stavbo na oglu. Nova stavba, o kateri smo svoj čas že obširno poročali, bo imela poleg pisarniških in trgovskih lokalov 17 stanovanj. Stavba bo obsegala: v kleti eno stanovanje z dvema sobama in 2 sobi s kuhinjo; v pritličju bo šest trgovskih lokalov in štirje pisarniški, v I. nadstropju bodo sami trgovski lokali in pisarne; v II., III., IV. in V. nadstropju |>a bosta po dve stanovanji s tremi sobami, kuhinjo in kopalnico, poleg teh stanovanj pa bodo seveda še povsod pisarne. V VI., VII. in VIII. nadstropju -nebotičnika« pa bosta |>o dve stanovanji s 3 sobami, kuhinjo in kopalnico.
i)ruga največja stavba, ki sc letos gradi, je kakor znano, |>alača »Dunava na oglu Aleksandrove ceste in Beethovnove ulice. Ta palača bo petnadstropna. V pritličju bo šest trgovskih lokalov in eno stanovanje s sobo in kuhinjo. V I. nadstropju bodo prostori zavarovalnico, v IL, III.. IV. in V. nadstropju pa bosta po dve stanovanji
Žična umetnost v beli Ljubljani
Senzacije ni konca. — Uadodarnost Ljubljančanov.
Ljubljana, 17. avgusta.
Junak dneva je za Ljubljančane še vedno mojster na žici — profesor Strohschneider. V nedeljo so se njegove produkcije odlikovale po posebni drznosti in podjetnosti. Vsaka točka njegovega programa je bila kakor izzivalen porog smrti, ki je z razpetimi rokami prežala nanj v globini... Akrobat je priredil na žici pravi pristni solo-ples po taktu godbe. Plesal je s sigurnostjo in razigranostjo mladca na trdih tleh vse najmodernejše plese in je žel za svojo žično umetnost viharno priznanje navdušene publike. Višek njegovih izvajanj pa je bila točka, ko je vzel štuporamo svojo hčerko in se izprehajal z njo po žici — v divjem teku. Publiki je ledenela kri ob tem prizoru in srce ji je zastajalo v tesnobnem pričakovanju nečesa groznega. neizbežnega... Pa je šlo vse po sreči — morda v veliko razočaranje nekaterih, ki bi radi videli, da bi ta ljubljanska senzacija končala s tragedijo ...
In je še omembe vredno, da so Ljubljančani pri teh predstavah z vsakim dnem manj radodarni in da bo profesor Strohschneider odnesel s seboj iz Ljubljane najbrž dokaj žalostne spomine. Seveda, kaj takega vedno vleče: senzacija, pri kateri si lahko tudi zastonj napaseš lačne oči. In ker je vrh tega del jtrostovoljnih prispevkov določen invalidom, imajo senzacij željni Ljubljančani tem več vzroka, da sc krčevito branijo vreči svoj dinarček
v votlo doneče skrinjice ...
*
0 Konlorcnca ljubljanskih duhovnih pastirjev danes ob 17.
0 Smrtno se je ponesrečil v Splitu ljublj. trgovec Jean S t a c u 1. Pri kopanju je skočil^ v morje, z glavo zadel na plitvino in si zlomil tilnik. Pogreb bo v sredo ob 4 popoldne izpred glavnega kolodvora k Sv. Križu. Družini naše sožalje!
0 Gremij trgovcev, sekcija trgovcev s špecerijskim in kolonijalnim blagom v Ljubljani sporoča tužno vest, da je njen odbornik Ivan S t a c u 1 nenadoma umrl. Načelstvo sekcije naproša vse gg. ?lane, da se polnoštevilno udeleže pogreba nepozabnega in neumornega odbornika pok. Ivana Stacula. — Načelstvo.
0 Članom Jugosloianskc-Čcškoslovaške Lige in Československe Obce. Svečanosti 30 letnice Češke koče pod Grintavcem se udeležita tudi liga in obec. Umestno bi bilo, ako bi se slavnosti udeležilo čim več članov obeh društev. Ako se jih priglasi Radostno število, to je 120, bo odbor lige naročil poseben avtobus, ki odide iz Ljubljane v nedeljo zjutraj ob 5 na Jezersko in se vrne zvečer v Ljubljano. Prijave sprejema J- č. liga v Ljubljani v roke podpredsednika Rasta Pustoslemška v Narodni tiskarni do srede, 20. t m. ob 17.
o Jugoslovansko društvo za proučavanje angleškega jezika v Ljubljani poziva svoje p. n. člane, da se udeleže sprejema angleških pevcev na glavnem kolodvoru v sredo ob tričert na 11 dopoldne in da se polnoštevilno udeleže njihovega koncerta istega dne ob pol 9 zvečer v Filharmonični dvorani (kino Matica). — Odbor.
© Člani sedmih angleikih pevskih zborov potujejo te dni po Jugoslaviji. Po celi Evropi vlada za našo domovino velik interes. Naše naravne lepote in naše morje, pa tudi naše običaje in našo narodno glasbo občudujejo pripadniki največjih narodov. To zanimanje je združilo londonske pevce v en zbor, ki koncertira te dni v Jugoslaviji in iicer so bili 15. avgusta v Dubrovniku, 17. avgusta v Splitu, 19. avgusta v Zagrebu, v sredo 20. avgusta bodo v Ljubljani, naslednji dan na Bledu in 23. avgusta zvečer v Belgradu, nakar se vrnejo preko Ljubljane zopet v London. Ta pevska grupa nam bo podala na svojem ljubljanskem koncertu v sredo v širokih obrisih sliko glasbe Angležev. Program je izredno pester, zbor šteje okrog 40 pevcev, nastopata pa ludi dva solista in sicer so-pranistka Ida Kuper, ki zelo pogosto nastopa na največjih londonskih koncertih in pa baritonist Friderik Voothouse, član kr. opere v Londonu. Vabimo na obisk koncerta, ki se vrši v sredo, dne 20. t. m. zvečer v filharmončni dvorani ob pol 21, Vstopnice v MaliSni knjigarni.
© Iz sodne dvorane. Na zatožni klopi pred sodnikom poedincem deželnega sodišča so v soboto sedeli: P. Franc, preužitkar, ker je 10. maja zmerjal orožniško patruljo, s čemer je zakrivil prestopek zoper čast po § 802. kaz. zakonika. Obsojen je bil na 7 dni zapora. — F. Matija je 30. marca očital neresnične stvari B. Matiji in ga žalil. S tem
s 3 sobami, kuhinjo in kopalnico in z enim stanovanjem po 4 sobe, kuhinjo in kopalnico. Skupno bo torej nova palača obsegala 13 novih stanovanj.
Tretja največja stavba, ki se je letos zgradila, je konvikt frančiškanskih misijonark na Mir-ju. Obsega več sob, celic in učnih prostorov.
Trinadstropno hišo je letos zgradila v Ljubljani samo ena institucija —■ prizidek k hiralnici sv. Jožefa.
Dvonadstropnih hiš so pričeli graditi letos pet zasebnikov.
Največ hiš pa je bilo letos zidanih, oziroma so jih pričeli zidati enonadstropnih, 50.
Visokopritličnih hiš je bilo sezidauih 10, navadnih pritličnih hiš pa 17.
V	lo statistiko pa zopet niso vštete hiše na Galjevici, kjer je bilo letos zgrajenih ali pa jih še bo, najmanj okrog 100 stanovanj.
Delavnic, gospodarskih poslopij, garaž, drvarnic itd, je bilo letos zgrajenih 28.
Raznih adaptacij, večjih popravil, prizidkov, nadzidkov, adaptiranih stanovanj, izložb Itd. je bilo leto.-. 013, hišne kanalizacije pa so bile izvršene 4.
Žal se opaža pri adaptacijah tendenca, da se čim več pritličnih stanovanj spreminja v trgovske lokale.
Če računamo na navadne pritlične hiše po eno stanovanje, na visokoprillične po dve, na eno-nadstropne po štiri in na dvenadstropni po šest, dalje če računamo, da je bilo z raznimi prizidki pridobljenih še približno 10 stanovanj, in zraven računamo še ostale večje stavbe, potem moremo mirno zakrožiti, da bo Ljubljana ietos pridobila približno 440 novih stanovanj, z Galjevico vred 540.
V	ta račun pa niso vštete stavbe in hiše, ki so jih lani pričeli graditi in letos dovršili, tako n. pr. ni všteta palača Vzajemne zavarovalnice.
Stiska za stanovanja pa v Ljubljani s tem še ui odpravljena, čeprav že ni več tako zelo težko dobiti stanovanja, kakor pred dvemi, tremi leti. še dosti nalog čaka Ljubljano v tem oziru in je treba zlasti podpirati zasebno iniciativo. Pa tudi javna gradbena akcija se mora zganiti. Predvsem čaka Ljubljano na zgradbo carinarnice, trgovske akademije, univerzitetne knjižnice in drugih javnih poslopij.
je zakrivil prestopek zoper čast po S '-97. in 301. kaz. zakonika. Obsojen je bil na 7 dni zapora iu na (jO Din denarne kazni. — O. Jakob, posestnik in gostilničar je 25. marca na javnem prostoru v veži gostilne žalil O. Antona in zakrivil s tem prestopek zoper čast po § 297. odst 2. Obsojen je bil na 300 Din denarne kazni, pogojno na 1 leto. — J-Peter, preužitkar, je 22. aprila zmerjal M. Josipino in ji žugal, da ji bo vrgel pisker v glavo. S tem je zakrivil prestopek klevete po $ 301. odsl. 2 in prestopek žalitve po § 297. odst. 2 k. z. Obsojen je bil na 8 dni zajiora in 120 Din denarne kazni. — T. Anton je 21. aprila železniškega krelničarja N. Ivana ob priliki uradnega poslovanja razžalil in mu grozil, zgrabil za stol, da bi ga udaril in zamahnil proti njemu z roko, da bi ga klofutnil in mu pri tem zbil službeno kapo z glave. S tem je zakrivil prestopek zoper čast po § 302., 31. in 127. kaz. zakonika. K razpravi ni prišel in je bil obsojen v odsotnosti na 8 dni zapora in 00 Din denarne kazni. — Dve dekleti, izmed katerih je bila ena starejša maloletnica, zaradi česar je bila razprava tajna, sta se zaradi žalitve časti raje poravnali.
© Vse ljubljanske pevce poživljamo, da se
udeleže v sredo, dne 20. avgusta t. 1., ob dopoldne sprejema angleških pevcev na glavnem kolodvoru ter se polnoštevilno udeleže koncerta zvečer ob pol 21 v Filharmoniji. Pokažimo izrednim pevskim gostom ob njihovem prvem posetu v Ljubljani največjo pozornost. Sprejema na kolodvoru se udeleži ludi muzika dravske divizijske oblasti. — Uprava Hubadove župe J. P. S.
0 Ljubljansko občinstvo vljudno vabimo, da se udeleži sprejema angleških pevcev, ki pridejo v Ljubljano v sredo, dne 20. t. m. ob Kil dopoldne. Sprejem bo na glavnem kolodvoru po prihodu zagrebškega vlaka. Zvečer ob pol 21 se vrši v uni-onski dvorani izredno zanimiv koncert, na katerem bo imela naša publika prvokrat priliko slišati angleške zborovske skladbe v originalnem jeziku in v originalnem podavanju. Zbor nastopi pod vodstvom dirigenta Fagax Arturja, ki je eden najslavnejših angleških dirigentov. Vstopnice za koncert se dobijo v Matični knjigarni.
0 Lahka nesreča. Včerajšnji »Slovenski list« je poročal o nesreči na Vodnikovi cesti, kjer je Čarmanov avtobus butnil na tla upokojenega železniškega uradnika Karla Bitenca. Bitenc je dobil večjo rano na desni strani glave, vendar pa mu je bila presekana samo koža. Kakor je »Slovenski list« napovedal, je bil Bitenc res že včeraj odpuščen iz bolnišnice.
O Lekarne: Nočno službo imajo: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in Mr. Bakarčič, Sv Jakoba trg 9.
© V informacijo! Podpisana nisem istovetna z osebo, ki je podala neko izjavo v petkovem Slovencu«-. — Pristov \ngela, mag. uradnica.
■k Dr. Perko od 23. do vključno 31. I, m. ne ordinira.
Trbovlje
Gosp. Jakob Klenovšek, elektroinstalater v Trbovljah jc otvoril prodajalno električnega materiala, radio-aparatov vseh svetovnih znamk v vili gosp. dr. Baumgartena na Vodah.
Novost bo vpeljal gosp. Klenovšek, da priredi vsak teden (dan priobčimo) dvakrat promenadni radio-koncerl. Podjetnega obrtnika priporočamo.
Jesenice
0 težki nesreči motociklista gosp. Janka Kli-narja je poročal obširneje »Slovenski lisk.
Gobo in »gobarji*. Baje že mnogo let ni bilo toliko gob, kakor letos. Zato pa >gobarjic porabijo vsak prosti čas, da gredo ponje. Ni pa še vsakdo »gobar«, kdor hodi po gobe. Marsikdo ne loči pravih od škodljivih. Neki tak »negobar«, doma iz Murove, je pred par dnevi drago plačal svoje neznanje, ker se je najedel strupenih gob in so ga morali prepeljati v bolnišnico, da so mu rešili življenje.
Po dolgem času krasno vreme pretekle nedelje, brez kaplje dežja, je izvabilo Jeseničane venkaj v naravo. Maline, borovnice, gobe, vse je imelo obilo pridnih nabiralcev. Nikakor pa ni v redu, da mnogi radi teh naravnih dobrin opuščajo nedeljsko mašo. In teh je veliko, celo takih, ki pravijo, da so krščanski.
Nogometna tekma se je vršila popoldne na igrišču pod Možakljo in sicer med Bratstvom Jesenice in Rapidom Celovec. Izpadla je 4 : 1 v prid Bratstva. Tekmi ie orisostvovalo velika množica ljudstva.
□Vpisovanje v tukajšnjo obrtno nadaljevalno šolo za šolsko leto 1930.-31. se začne jutri, dne 20. 1. m. in traja do nedelje, dne 14. septembra t. 1. Vrši se v mestni posvetovalnici vsak delavnik od 10—12 in vsako nedeljo oziroma praznik od 9—11. Vodstvo naproša delodajalce in delodajalke, da v tem roku gotovo pošljejo svoje vajence in vajenke k vpisovanju. Zamudnike bo moralo šot sko vodstvo prijaviti obrtni oblasti. Vajenci in vajenke morajo predložiti zadnje šolsko izpričevalo oziroma izkaz obrtne nadaljevalne šole ter plačati običajno šolnino. Kovinarski vajenci in šiviljske vajenke, ki so dovršili drugi letnik obrtne nadaljevalne šole, se morajo priglasiti za sprejem v tretji letnik. Če bo mogoče tudi za druge obrti otvoriti tretji letnik, se bo naknadno naznanilo.
□	Nujno potrebna ie regulacija Pesnice. Pokazalo se je to ob poslednjem deževju. Pesnica je prestopita svoje, bregove ter spremenila šmarješko dolino v pravo jezero; otava je uničena. Prav tako poljski pridelki. Iz leta v leto se ponavljajo katastrofe. Zalo je čas, da se čimpreje izvede predvidena regulacija Pesnice, kar si že dolgo vrsto let prizadeva tudi mariborski okrajni cestni odbor.
□	Menda prvi inserat ie vrste smo čitali v nedeljski številki »Mariborčanke« peni št. 11.083: ;\Vcr leiht einem Delogierten eine grosse wasser-dichte PlackeV« — Z gradnjo barake za kolonijo deložirancev pod oboki drž. mostu so že pričeli; samo da bi deževno vreme nc nagajalo; sicer bodo slični inserati še naprej kazali na našo mariborske, sramoto...
□	Razvanjski občinski kmetijski odboi si je izvolil za predsednika g. Ivana Čebeja, •/:■ njegovega namestnika jia Franca Černeta.
□	Posledice brezposelnosti. Včeraj dopoldne okrog pol 10 se je zbralo na prostoru, kjer gradijo palačo OUZD, okrog 150 delavcev, večinoma iz mariborske okolice, ki so čakali na delo. Med njimi je bilo več fantov in delavcev od Sv. Petra pri Mariboru. Med njimi Alojzij Purgar, delavec in vini-čarski sin iz Kadvanja. V veliki gneči so se pričeli
j med seboj najpreje prerivati in zbadati, nato pa , suvali. Med lem je prišel v bližino omenjenih fan-I tov Štefan Horvat, delavec, ki mu je omenjeni Pur-I gar Alojzij prisolil dve zaušnici. V tem času je prišel na ulico 22 letui delavec Anton Horvat iz Vinice, ki je zaposlen pri gradnji omenjene palače,, v namenu, da bi šel po voz, da sc s pomočjo drugih delavcev pelje do stavbišča. Tedaj je prišel k njemu Purgar in ga vprašal: >Odkod si?« Ko mu je Horvat Anton odgovoril, da je Hrvat, je baje Purgar dejal: »Prekleti Hrvatje, kaj hodite k nam žret kruh, ko ga pa še sami nimamo,« in mu nato prisolil dve zaušnici. Tedaj pa je Horvat zgrabil za nož in porinil njegovo ostrino Purgarju v levo lo-liatico s tako silo, da se je kos rezila odlomil. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico, kjer so mu takoj nudili prvo pomoč. Anton Horvat pa je bil aretiran.
□	Rapid v Celju zmagal. K izčrpnemu poročilu »Slovenskega lista«: o mariborskem športu še dodajamo, da je v Celju zmagal tukajšnji Rapid proti SK Celje s 0:1.
□	V smrt je hotel 22 letni Ivan K., zaposlen pri neki tukajšnji tvornici v Mclju. Včeraj popoldne je popil večjo količino ocelne kisline. Sosedje so pravočasno opazili njegovo namero ter obvestili tukajšnjo rešilno postajo, ki je fanta prepeljala v splošno bolnišnico, kjer so mu sprali želodec, tako da je njegovo stanje trenutno izven nevarnosti.
□	Pri razkladanju železniških pragov se je ponesrečil železniški pomožni delavec Konrad Breznik, Tezno 14. Zgrmelo je nanj nekaj pragov, tako da je prišel ob levo roko. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico.
□	Tržne cene. Na mesnem trgu veljajo v smislu tozadevnega polmesečnega sporočila mestnega načelstva sledeče cene za kg: goveje meso I. 18—20; II. 14—16; III. 10—14; svež jezik 20—25; vampi 7; pljuča 5—8; ledvice 18—20; možgani 18 dn 20; parklji 4—5; vimena 8—10. Teletina 24—35 oz. 16—20; jetra 25; pljuča 20. Svinjina 15—18; črevna mast 12—14; pljuča 10—12; jetra 10—14; ledvice 20—25; glava 10—12; noge 8—10; sveža slanina 18—24; papricirana 25—30; prekajena 25 do 30; mast 22—26; prekajeno meso 18—27; gnjat 30—40; prekajene noge 8—10; prekajen jezik 30 do 36; prekajena glava 10—12. Drobniea. 1 kg ovčjega mesa 12.
□	Da je imel smolo, je poročal včerajšnji »Slovenski list« o uradniku, ki je bil izgubil aktovko z vsoto 18.792 Din. Po dolgotrajnem iskanju se je vendarle posrečilo najti aktovko z neokrnjeno vsebino v tukajšnjem hotelu »Halbvvidk, kjer jo je omenjeni uradnik pozabil.
□	Na delovnem trgu. Zaposlitev dobi preko tukajšnje j)osredovalnice dela: 30 viničarjev in ma-jarjev, 0 pastirjev, 10 hlapcev, 2 kovača, 2 mizarja,
2	sodarja, 10 kamnosekov, 4 slikarji in pleskarji, 1 mesar, 1 slaščičar, 1 šofer, 1 fotograf, 1 krojač, več vajencev (sodarske, čevljarske, krojaške, mizarske, pekovske, kolarske in slikarske obrti ter stroke), 13 kuharic, 28 služkinj, 4 sobarice, 1 varuška,
3	potrežnice, 1 bolniška strežnica, 1 dobra gospodinja, 1 perica, 1 plačilna natakarica, 1 podnataka-rica, 1 poslužnica, 40 šivilj za perilo, 4 delavke za oblikovanje ovratnikov, 3 šiviljske vajenke in 2 vzgojiteljici.
□	Z otoka. 12 letni dijak Pavel Filipič iz Strme ulice 11 je prišel tako nesrečno z levo nogo med prijemno železo ob robu bazena, da si je pri tem zlomil levo nogo uad gležnjem. Ponesrečenca je moštvo reševalnega oddellta prepeljalo v tukajšnjo splošno bolnišnico.
□	Drobiž. V keho so romali Franc R. zaradi nedovoljnega povratka, Josip S. zaradi razgrajanja in vlačugarstva ter Marko ?. zaradi nedostojnega vedenja in pa ker je grozil z nožem. -— Prijav 22.
—	S policijo bo imela posla 53 letna Frančiška M., ker je odnesla šivilji za perilo Frančiški Malek perila za približno 2000 Din ler ga nato — zastavila.
—	Redovu Bojanu Tošiču v vojašnici Kralja Petra je iz kovčega v spalni sobi izginilo 700J)in. — Pek Ivan D. in še nekdo drugi se bosta zagovarjala, ker sta premikastila 28 letnega kočijaža Josipa Tram-šeka. Zgodilo se je to na kamniškem klancu, in sicer zaradi tega, ker se je strla — os prednjega desnega kolesa.
□	2779 brezposelnim je oskrbela službo tukajšnja Borza dela v času od 1. januarja do 18. avgusta t. 1. V času od 10. do 18. avgusta je iskalo zaposlitve 171 brezposelnih; 133 službenih mest je bilo prostih; delo je dobilo 79 brezposelnih, in sicer 46 moških in 33 ženskih. V evidenci je ostalo koncem tedna še 663 brezposelnih.
Novo mesto
Zrelo grozdje. V Trški gori v vinogradih Kmetijske šole na Grmu je žc dozorelo nekaj grozdja. G. banu ing. Dušanu Sernecu, ki sc je službeno mudil pretekli teden v No-vem mestu, ter ob tej priliki obiskal tudi Kmetijsko šolo na Grmu, so pri obedu žc postregli z letošnjim grozdjem iz Trške gorice.
Požar. V noči od srede na četrtek je divjala nad Črmošnjicami in okolico nevihta s tre-skanjem in grmenjem. V vasi Mašel pri Črmoš-
njicah jc treš6ilo \ hišo g. Thelliana, ki ie po-. polnoma pogorela. Nevihta jc tisto noč tudi mo-I čno divjala nad Novim mestom. Treskalo in grmelo jc, da so sc tresle šipe v oknih. Mnogo ljudi ni spalo, ker skoro vsak je pričakoval, da se bo kje posvetilo. A hvala bogu, ni bilo nič hudega. V petek na praznik pa je dopoldne padalo jx> Trški gori nekaj toče, ki pa ni napravita |k)sebno škode.
Kranj
Sprejem v dijaški zavod, šolsko leto se bliža z naglimi koraki. Enega ali drugega dijaka bo mogoče obteževala skrb, kje bo. našel primerno stanovanje in oskrbo. V odlični meri je lo vprašanje rešil »Dijaški zavod«-, kamor se letos sprejemajo na novo le prvo- iu drugošolci Zato se zlasti onim dijakom, ki prvič stopajo v gimnazijo, nudi zelo ugodna prilika, da si zi.siguiajo v »Dijaškem zavodu stanovanje in oskrbo, kar oboje je v vsakem pogledu prvovrstno in ustreza vsem pogojeni skupnega dijaškega vzgajališča, obenem pu se starši razbremenijo skrbi za svoje fante, ker so v zavodu dijaki pod strogim nadzorstvom. Enkrat že, in to ob zaključku preteklega šolskega leta smo na tem prostoru poudarili namen, značaj in prevažno funkcijo v zvezi z ugodnostmi, ki jih zavod nudi. zato danes dodajamo le kratek iskren nasvet staršem, da pravočasno oskrbijo fantom bivanje v ^Dijaškem zavodu . Prošnje za sprejem se vlagajo vsak dan v župni pisarni ob uradnih urah, kjer se dobe vse nadaljne in podrobnejše informacije.
Priprave za otvoritev tekstilne šole se uada-1'ujejo. Sicer je po znanem sklepu, da se otvori .'•ila 1. septembra 1. 1. izneslo mnenje, naj se otvo-ilev jtreloži za eno leto, toda spričo dejstva, da se v tem slučaju lahko črtajo že odobreni krediti od strani banske uprave, bo ostalo sedaj pri prvem sklepu. Pouk se bo začasno vršil popoldne v gimnazijskih prostorih in v lokalih bivše puškarske šole v Narodnem domu, pričakuje pa se, da bodo prostori v hiši Mestne hranilnice dovršeni do I i. novembra t. 1 V načrtu je, da se bo pozneje I nižja tekstilna šola pretvorila v višjo, ako bo novi j zavod dobro prosperiral.
Podružnica borze dela v Kranju nudi zapo-| slitev: 1 kovaču, 2 hlapcema, 4 služkinjam in , 4 šiviljam
i	Adaptacija občinskih prostorov. Mestna obči-
! na si je nadela v letošnjem poletju nalogo, da pre-; uredi in renovira prostore v občinski hiši. V to | preureditev predvsem spadata dvorana za seje ob-i činskih svetovalcev in pa soba, ki je določena za j župana, obenem pa bo služila za sprejem odličnih tujih gostov in obiskovalcev. Kot smo imeli pri-! liko, prepričati se na licu mesta, na podlagi vpo-i gleda v načrte, in po prijaznih izjavah in informacijah gosp. župana samega, smemo trditi, da bo I la res velikopotezna zamisel preureditve prosto-! rov v popolnem odgovarjajočem in zelo posrečenem stilu, ki se izvaja po načrtu prof. gosp. Gre-■ benca, svojevrstna posebnost, obenem pa drago-, cena ohranitev starih umetnin.
Domžale
Dva karambola. V ponedeljek popoldne je privozil v hitrem tempu iz gostilniškega dvorišča vinskega trgovca Antona Miillerja v Stobu posestnik Grčar iz Trzina na cesto. V istem trenutku pa je pridrvel po cesti iz Ljubljane nek dunajski avtomobil ter treščil z vso silo v Grčarjev voz, razbil prednji del voza, odtrgal konjsko priprego, konj sam pa je dirjal dalje proti Trzinu, kjer so ga ujeli. Grčar in njegov sinček sta odletela z voza, pa k sreči nista dobila hudih poškodb, razen par prask. Lastnik avtomobila nek dunajski trgovec je takoj poravnal nastalo škodo, akoravno ni bil kriv to nesreče.
Drugi karambol se je prigodil v sredo zvečer. Nek italijanski avtomobil je pridrvel po cesti v precej hitrem lempu od Doba sein. Vsled blatne ceste pa je avto na ovinku pri Sokolskem domu zdrsnil s ceste, zadel v brzojavni drog ter ga gladko odbjl. Avtomobil se je nekoliko pokvaril na prednjem delu, potnikom se pa razen strahu ni ničesar pripetilo.
Napredujemo. Novo elektrotehnično podjetje je otvoril v Cerarjevi hiši nasproti pošte g. F. Per-cinlič iz Ljubljane. V drevoredu, ki pelje h kolodvoru, je otvorjena elegantna in higienična briv-nica, fKtleg nje pa nov fotograf. P>aje pride v Domžale tudi drogerija.
Hud naliv z viharjem smo imeli v noči od srede na četrtek. Bliskalo in grmelo je kakor bi bil sodnji dan, vmes pa tulil vihar, ki je na sadnem drevju povzročil precej škode. Sploh jia letošnje neprestano deževje škoduje poljskim pridelkom, posebno krompirju, ki vsled prevelike moče že gnije.
Dev. Marija v Polju
Stavbno gibanje. Občinski dom, kakor tudi šolsko poslopje imata pokrite strehe, šolska stavba je sploh največja ter edino dvonadstropno poslopje v fari. Tudi povečanje župne cerkve, ozir. prizidava kapelic dobro napreduje, ter bo v par tednih izgotovljeno. Še nobeno leto se ni tako zidalo pri nas kot letos. Predvsem vasi Polje in Zalog. Zidajo se nove, v modernem slogu zidane eno-ali dvodružinske hišice ozir. vile. Zidajo predvsem delavci. Tudi obrtniki popravljajo svoja poslopja, kakor sta lepo renovirala in vzdignila svoja poslopja gg. trgovca Hladnik in Rant, gosp. Benčina pa je uredil v svoji hiši lokal za brivca, katerega je Polje tudi potrebovalo.
Oprostitev državnega davka od novih stavb. Mnogi posestniki novih hiš, ne prosijo davčno oblast za oprostitev državnega davka ali pa prosijo, ko so že dalj časa vseljeni, ter imajo težkoče, ali pa so jim prošnje odbite. Za oprostitev vsega državnega davka je treba predvsem pravočasno zaprosili, to je predno se vseli oziroma v 14 dneh po vselitvi. Prošnjo treba kolkovati z 5 in 20 Din. Stavbno dovoljenje (od županstva) z 20 Din. — Uporabno dovoljenje oziroma od županstva naznanilo, kdaj se je pričela zidati in kdaj se stranka vseli ali želi vseliti, z 20 Din. Načrt odobren po županstvu z 5 Din.
Restavracijo pri kolodvoru je gosp. Demšar oddal v najem ter je bila preteklo nedeljo otvorjena. Ker je ta nova gostilna tik postaje, nastaja tam okolu nova vas, bo sicer res potrebna okrepčevalnica. Drugače pa je pri nas že itak dosti pi-jančevalnic.
Pokopališče. Naše pokopališče je ludi tujcem daleč naokolu znano kot eno najlepših podeželskih, radi lepe lege, krasnih spomenikov, veliko družinskih grobov ozir. kapel, čistoče, vzornega reda. Od občine pooblaščeni odbori so pokopališče vzorno uredili in vodili. Zadnje leto pa se opaža zastoj, da ne rečemo popustljivost. Kje so očiščene in posute stezice, obrezano zelenje ob polih in grobovih itd. Naj se to popravi sedaj, ne čakati do vseh svetih.
Pilšlanj.
Prostovoljno gasilno društvo priredi v nedeljo, dne 7. septembra ob 3 po|>oIdne na občinskem pašniku v Lcsičncm veliko tombolo z nad 400 krasnimi dobitki.
Bohinj
Nov zdravnik. Kakor čujcmo, dobimo s 1. septembrom na Boli. Bistrit« Se enega zdravnika. Saj pa je res potreben, zakaj za vso bohinjsko okolico, za 7000 ljudi je pač eden premalo. Želimo le, da bi novi g. zdravnik otvoril tudi lekarno, da ne bi bilo treba hoditi za vsak prašek na Bled uli Jesenice.
Prekopavanje grobov. Zu Kranjsko goro je prišel na vrsto Bohinj. Zadnji teden so izkopali grobove bivših ital. vojakov-vjetnikov: v Ukanci 54, na Boh. Bistrici 24 in v Boh. Beli 1. Ostanke trupel so dali v lesene, rakve in jih prepeljali v Ljubljano, kjer bodo vse položili na skupnem prostoru na pokopališču pri Svetem Križu k večnemu počitku.
Regulacija Belce. Prihodnji teden prično z regulacijo potoka Belce, ki ob deževju dela ogromno škodo na Boh. Bistrici, zlasti stavbam pod kolodvorom. Jeseni pa prično z utrdivtijo dn razširitvijo nove ccste na kolodvor. Kredit v znesku 600.000 Din iz knklrmiinskega fonda je že odobren. Samo, da ne bi šlo delo tako počasi, kot na cesti proti jezeru, kjer raili pokvarjenega valjarji. delo že počiva več kot teden dni
Smrt je obiskala na Veliki šmaren družino ! našega župana g. Jožeta A lica. Ko jc bela žena j odhajala iz hiše, jc vzela seboj njihovo triletno j hčerko Miciko, ljubljenko očetovo. Zajokala sta mlada oče in mati zu svojim ljubim otrokom, za solzilo pa se je oko tudi vsem, ki po- i znajo Mmrnovo družino in so imeli kdaj priliko od blizu s|>oznuti izredno živo, veselo in pri-kupljivo punčko. Nekaj izrednega je bila njena žiivahnost kakor tudi njena brihtnost in nenavadne so tudi okoliščine njene smrti. Kakor dve veverici stu bila zdrava \iicika in njen eno leto starejši bratec,- rdečelični Jožek. Pa sta v četrtek pred Marijinim praznikom pojedla nekaj strupenega in se zastrupila. Kaj sta jedla, se ne ve. Jožek, starejši in krepkejsi, jc strmp zmagal in okreval, mala sestrica psi se je lioslovilu od žalujočih domačih in odletela med ungelce. Menda zato, da Ikj ta.m prepevala sc lepše pesmice kakor jih znamo mi revni Zemljani Pevka je bila namreč misu mala Miciko. ■pa še kakšna. Komaj 2 leti staro dete je ze znalo:
Petelinček lep:> poje <hI veselja nebeškega, ker bo jutri velika maSu, bo Marija v nebesa šla. Za seboj bo pu peljala vse ta pridne deklice, da ji bodo tam spletale vse ta lepe venčike.
To pesmico jc rajnka Micika skoraj vsak dan prepevala. Dete, ali si slutilo, da bo Marija prišla pote ravno na Velike mase dan? -Ugledni županovi rodbini naše iskreno sozaljc:
Št Jernej na Dolenjskem
Modrasa, 85 cm dolgega je vjel v četrtek popoldne, dne 14. avgusta v precep g. Jozc Mraz S svojim svakom, čevljarjem Vrevcein je hotel iti nekoliko na sprehod v gozd pn Dol. Mo-ikrc-nnpol j u. Prav malo je manjkalo, da ni s op na kačo. Modrasu je dal n špirit m velikan jc imel toliko moči. da se je še po v.cc urah mv prostovoljnega bivanja v špiritu premetaval v
steklenici^	...	,, . .„
Udomačenega kragulja nna g. V reve Andrej iz Dol. Mokrega polja. Ujel ga je se v gnezdu kot mladiča. Že več tednov se sprehaja »*> podstrešju, kamor mu donasajo hrano. Na prostost v gozd menda sploh ne misli vcc. kei bi bil že davno lahko odletel, pa mu menda zc liolj ugaja, da nvu drugi nosijo hrano, kakor da bi si jo moral sam iskati.	...
Konji so sc splašili pn SajetoM usi v M. lerneju. Zadnja polovica voza je odletela nekam v graben. s prvo polovico pa so konji v največjem diru drveli proti domu. Vzrok: vajeti so se strgali. Človeške nesreče druge m Mo, razen te, da je voznik zadobil nekoliko poškodb
lažieea značaja.	,	,
Umrla je na Vel. Banu užitkanca Ana Pni.mc Pred tedni jo je zadel« kap. Skoro en teden'ni mogla govoriti, zadnje dneve pa ni mogla uživati nobene hrane.
St Jurij pod Kumom
Pošiljam nekaj drobnih novic, ki naj pokažejo, da pri nas po malem vendar napredujemo.
Podružnica »v. Jakoba v Padežu je dobila nov bronast zven. ki so ga vlile Strojne tovarne in livarne v Ljubljani. Zvon tehla 190 kg.
Tudi domača župna cerkev se imenitno postavi s prenovljenimi orglami. Dela je izvršil g. Jenko
iz Št. Vida.	_ .	., , .
Ma južni strani župmšča je napravil gospod župnik kaj ličen vrt v terasah ki bo kraju res
v okras.	., ,
Podjelni trgovec Josip Knez je.postavil poleg svoje trgovine novo stanovanjsko poslopje, ki bo obdano
z nasadom pritličnega drevja.
Na Čatežu pri Št. Jurju je otvoril Ivuez Leopold novo trgovino v Bostičevi — Vojetovi — hiši.
Šolska oblast je odredila za 29. avgusi ob pol 13 v Št. Jurju kmnisijonelni ogled Šolskega poslopja, kako bi se dobili novi prostori za učilnice in preureditev slranišč. Drugi dan, 30. avgusta, pa bo ob 9 sličen ogled na Dobovcu pod Kumom, kjer 96 sedanja enorazrednica razširi.
Ob Šklendrovcu, ki se pri Zagorju Izliva v Savo, je Šmarčan Ignac Fincinger kupil Drnovškov mlin in ga preuredil v fužino, kjer bo na vodni pogon izdeloval v prvi vrsti sekire in molike.
Oni dan so na šentjurskem pokopališču položili k večnemu počitku 97 letno vdovo Jero Penko iz Srednjega Osredka. Do zadnjega je šivala in či-tala brez cčal. Je pač trden »a kumljanskl rodi
1
lz društvenega življenje
Oblastna zadruga slaščičarjev, mcdi.čar-ev, vošče ni na rje v in izdelovalcev kandii v i,juhljani bo imela svoj redni letni občni zbor dne 27 avgusta 1930 v salonu hotela Miklič, na-Sproti glavnega kolodvora v Ljubljani. Udeležba je za vse člane dolžnost.
Pcrski zbor Glasbene Matico bublianskc ima danes v torek, 19., ob 20 važno pevsko vajo.
ič Pri Ijmleli. ki so pobiti, utrujeni, nespo-nobni za delo, pov/roči naravna »Franz-Joscf« grenčlca prosto kroženje krvi in zviiSto zmožno-t za misli in delo. Vodilni kliniki dokazujejo, da je »Frnnz-Josef« votla odlične vrednosti kot sredstvo za odprtje črev tiri duševnih delavcih, slabožlvfniiili in ženskah. »Frnnz-Josef« grenile« sc dolilva v lekarnah, drogerljah in špecerijskih trgovinah.
Nedeljski spori
V Ljubljani ni bilo nobene pomembnejše prireditve, temveč je bilo zanimanje vseh športnikov za izid pokalne tekme v Mariboru. Prvak Slovenije Ilirija se je srečala z prvakom mariborskega okrožja Mariborom v borbi za pokal J. N. Z. Maribor je našim vodilnim klubom nevaren tekmec, posebno še, če igra na lastnih tleh. Radi tega tudi nihče ni pričakoval uspeha Ilirije. Zmaga nad Mariborom z 2 : 0 je presenetila. Bila pa jc zaslužena zmaga boljšega borbenejšega moštva. S prvim startom prvaka smo lahko zadovoljni, pričakujemo pa, da se bo tudi v nadaljnih borbah obnesel, kajti priznati moramo, da razven Sanda iz Subotice ne sodeluje noben pomembnejši klub iz države. Sicer ni podcenjevali klubov iz province zagrebške pod-zveze, nc morejo pa resno konkurirati Iliriji. Izgledi za zmago v teh pokalnih tekmah niso ravno majhni. Tudi juniorji Ilirije so se dobro obnesli in odločili že prvi finale proti Železničarjem s 3 : 2 v svojo korist.
S. K. Maribor je priredil tudi v tenisu lep turnir za prvenstvo Dravske banovine. Po številu soodločujočih je bila to ena največjih prireditev te vrste. Turnir jc pokazal, da je tenis v Mariboru danes na taki višini, da v Sloveniji nima konkurence. V vseh točkah so zmagali Mariborčani.
Državno prvenstvo v vvaterpolo si je priboril zopet premočni »Jug«, V trajno last je dobil dragoceni pokal »Politike«. Vse tri dni je prisostvovalo tekmam lepo število gledalcev, tako da so prireditelji prišli »boljše skoz« kakor v Ljubljani, Je pač v Dalmaciji večje zanimanje za plavanje.
V	Zagrebu in Belgradu so imeli mednarodne nogometne tekme. Dunajska Vienna je po lepi igri premagala Jugoslavijo s 4 : 3. Vienna je pokazala dovršen kombinacijski nogomet, ki je pa danes nekoristen. V Zagrebu je Gradjanski dosti slabo moštvo Wackerja iz Miinchena odpravil s 4 : 1. Isti rezultat je dosegel Kispešti proti Slaviji iz Osijeka.
Zagrebški tenis igralci nastopajo v Kapoš-varu proti mestni reprezentanci Budimpešte. Stanje po prvem srečanju je 1 : 1, kar jc lep uspeh. Ni pa izključeno, da bodo Zagrebčani zmagali in izšli s 3 : 2 zmagovalci iz tega turnirja.
Zelo uspela je bila tudi kolesarska dirka, ki sc je vršila iz raznih smeri proti Celju.
V	Dubrovniku se je pa v nedeljo končal drugi del državnega prvenstva v plavanju. Ne samo pri juniorskem, temveč tudi pri seniorskem prvenstvu je reden potek tekmovanj zelo oviral močen dež. Po rezultatih samih bi sodili, da ni posebnega napredka. Vsaj pa ludi od senicrjev ni pričakovati dosti boljših rezultatov, kot so že sedanji, Tudi udeležba tekmujočih ni bila tako velika kot pri juniorskem v Ljubljani. Zveza to pot ni podprla niti enega kluba in je vsakdo na svoje stroške bival v Dubrovniku.
Jadran jc zopet zasedel prvo mesto, obenem pa si priboril loiiko število točk, da velja za najboljši klub v državi. Ponovno si je priboril dragoceni Petrimovičev pokal. Ilirija je v seniorskem tekmovanju zasedla šele četrto mesto s 23 in pol točke. Tudi lo je uspeh, kajti kakor smo že omenili, se je letos tekmovalo ločeno. Po skupni klasifikaciji vseh točk ima pa Ilirija drugo mesto. Primorje, ki je nastopilo samo z eno tekmovalko, Prekuhovo, je zasedlo šesto mesto. Ponovno po-vdarimo, da je škoda, da so naši plavači ločeni na dva kluba.
Tafflošnji slovenski kolesarski kiub je praznoval 30lelnico svojega obstoja. Le Skoda, da je zadnje deževje ceste zmehčalo; radi tega so bili doseženi dosti slabejši časi. V splošnem je bila pa prošla nedelja lep kolesarski praznik.
Šport v tajim
NOGOMET.
Spanci v Pragi. Pred 7000 gledalci sc je vršila nogometna tekma med španskim klubom Europa iz Barcelone ter Bohmians. Gostje pa niso pokazali kake posebne igre, temveč je vsa njih znanost bila v akcijah posameznikov, t. j. v prodorih, iz katerih sta tudi rezullirala dva gola. Bohemians se je sicer žilavo borila, toda izvrstni španski golman je znal preprečiti vsak uspeh. Tekma je končala s špansko zmago v razmerju 2 : 0.
Tudi na Koročkem so že začeli, K predstoječi prvenstveni sezoni je treba priprave, tako je uvi-del tudi letošnji koroški prvak Austria (Celovec). Ta je otvoril jesensko tekmovanje z igro proti Villacher Sportvereinom. Austria je podlegla Be-ljačanom z 3 : 2. Poraz ni bil toliko zaslužen, toda ostra igra Villacher Sportvereina je zmedla igrav-ce koroškega prvaka.
Angleška nogometna sezona. V soboto, 30. avgusta bodo tudi Angleži začeli s prevenstvenimi tekmami. Treba je vedeti več stvari. V prvi angleški ligi bosta letos nastopala dva nova tekmoval-j ca, t. j. Chelsea in Blackpool, ki sta si po težavni ! borbi v drugi ligi izvojevala to častno napredova-! nje. — Sheffield Wadtiesday, ki si je že dve leti zapored osvojil angleško nogometno prvenstvo, si je »nabavil« več novih moči, da bo mogel tudi tretjič ostati na prvem mestu nogometne tabele.
RAZNO.
Kdo se je najboljše odrezal v Darmstadtu. Akademske svetovne igre, ki so se vršile od 1. do 10. avgusta v Darmstadtu, so se končale v znamenju visoke zmage Nemčije. Čeprav je sodelovalo 33 narodov in so mnogi od teh pokazali krasen napredek, n, pr. Japonci, ni bilo mogoče Nemcem iztrgati lavorjevega venca zmage. Če zložimo uspehe posameznih sodelujočih držav v plavanju, lahki atletiki, borenju, tenisu in veslanju skupaj, potem bi bil vrstni red končanega tekmovanja sledeči: 1. Nemčija, 2. Italija, 3. Ogrska, 4. Japonska, 5. Francija, 6. Finska, 7. Nemška Avstrija, 8, Anglija, 9. Češkoslovaška; 10. Švedska itd.
Kari Koželuh, svetovni prvak profesijonalov v tenisu, je na potu v Ameriko, kjer bo sodeloval
Jiri letošnjem svetovnem tekmovanju v tenisu pro-esionalov. Turnir se bo vršil v sredi septembra in sicer v mestu Boston,
Nemiki lahkoatleti, ki bodo 31. avgusta nastopili pri mednarodnem lahkoatletskem srečanju s Francijo in Švico, so že določeni. Kakor je potrebno omeniti, da se med njimi ne nahaja ime najboljšega nemškega metalca krogle Hirschfelda. Ta namreč vsled pravkar prestane bolezni še ni dosegel svoje prejšnje forme. Pričakovati je nemške zmage nad Švico, čeprav so Nemci postavili nasproti svoje B moštvo. Resnejšega značaja pa bo borba s Francozi, kajti ti so v lahki atletiki dosegli že nadpovprečno višino. Nemci So pripravili zanje svoje najboljše atlete, kar je znamenje velike previdnosti, ki se bo gotovo splačala. Omenimo naj le nekatere pomembnejše šampijone! Kor-nig,! Joaath, Biichner, Wichmann, Helber, Kficher-mann, Hoifmeisieri vveimann ter Faulus. Francozi ne bodo mogli resno konkurirati Nemcem v tekih na kratke proge, dočim bo v ostalih panogah precej izravnano tekmovanje.
Gospodarstvo
Promet z dolarskimi papirji. Z uvedbo dolarskih papirjev se je zopet razvil efektni promet na naših borzah, ko igra vojna škoda vedno manjšo vlogo. Po podatkih zagrebških »Novosti« je znašal v Zagrebu meseca januarja promet 70.000 dol., februarja 60.000, marca 100.000. V juliju je celo dosegel 400.000 dol. in presegel promet vseh drugih drž. papirjev. Ta veliki narast prometa je pripisovali intervenciji Poštne hranilnice, ki ie nakupila v juliju t. 1. 300.000 dol. tega papirja. Skupno cenijo, da je bilo doslej v Zagrebu prometa v dolarskih papirjih nad 1 milj. dolarjev, v Belgradu 6C0 do 700.000, v Ljubljani pa par tisoč. Računajo, da je dolarskih papirjev v naši državi že 4—5 miljonov dolarjev od celokupne vsote 57 inilj.
Razstava jugoslovanskih vin v Rotterdainu. Po prizadevanju našega generalnega konzulata v Rotterdamu (Holandija) se bo vršila začetkom oktobra t. 1. v Rotterdamu razstava jugoslovanskih vin. Konzulat hoče s to razstavo seznaniti holand-ska tržišča z našimi vini, koja tam še ne poznajo. Holandija uvaža velike množine francoskih in grških vin, pa je naš konzulat prepričan, da bi se inoglo tam tudi naša vina prodati z dobičkom. Razstavila se bodo specialna vina, pa tudi druga navadna. Podrobnejše informacije glede količin iti kvalitete, prevoza razstavnega blaga itd., daje vsem interesentom Zbornica za IOI v Ljubljani. Udeleženci se morajo prijaviti najkasneje do 30. t. m. |
Predlagane likvidacije. Za- 25. t. in. je sklican | redni glavni občni zbor »Industrije mesnih proiz- i voda« v Zagrebu (Zaprešič). Ker zaključuje bilanca 7. izgubo 2 milj. pri glavnici 2.25 milj. Din, je na dnevnem redu tudi razprava o likvidaciji. Sedaj ima tvornico v zakupu izvestna skupina, ki jo bo najbrže sploh prevzela. — Nadalje sklicuje za 25. t. m. svoj redni občni zbor »Metallum«, d. d. za promet železa, kovin in tehničnih proizvodov v Zagrebu. Bilanca namreč izkazuje pri glavnici (i inilj. Din 2.3 milj. izgube v letu 1929 in 1.9 milj. Din prenosa izgube iz 1928.
Dobave. Gradbeni oddelek ljubij. žel. ravn. sprejema do 22. t. m. ponudbe za dobavo raznega kovinastega materiala. — Ravn. drž. rudnika v Ka-kanju sprejema do 27. t. m. ponudbe za dobavo jeklenih vrvi. — Ravn. drž. rudnika v Brezi sprejema do 23. t. m. ponudbe za dobavo medene pločevine in medenih zakovic. — Ravn. drž. rudnika, Senj, sprejema do 1. sept. ponudbe za dobavo lopat ter za dobavo štedilnikov, kopalnih banj in kotlov za pranje. — Vršile se bedo naslednje ofert. licitacije: Pri ministrstvu za zgradbe v Belgradu 3. sept. glede dobave telegrafskih in telefonskih aparatov; pri ravn. drž. žel. v Subotici 8. sept. glede dobave gramoza, 9. seot. pa glede dobave krp in bombaža za čiščenje; pri upravi držav, monopolov v Belgradu o. sept. glede dobave zabojev ter blaga (platna in jute) za "embalažo; pri ravn. drž. rudarskih podjetij v Sarajevu 9. sept. glede dobave skrctnic. tračnic in podložnih plošč.
B&rzm
Ljubljana, 18. avg. 1930.
DENAR
Devizni tečaji so danes v primeri z zaključkom preteklega tedna ostali skoro neizpremenjeni. Promet ni bil znaten. Narodna banka je intervenirala v vseh zaključnih devizah z izjemo Trsla, kjer ;je bilo zaključeno privatno, blago. !> Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2270 bi. Berlin 1344.50-1347.50 (1346). Bruselj 787.63 bi. Budimp. 988.40 bi. Curih 1094.10 —1007.40 <1095.90). Dunaj 796.18 bi. London 274.44 bi. Nevvvork 56.13-56.33 (56.23). Pariz 220.59 do 222.59 (221.59). Praga 167.13 bi. Trst 294—296 (295).
Zagreb. Amsterdam 2270 bi. Berlin 1344.50— 1347.50. Bruselj 787.63 bi. Budimp. 986.90-939.90. Curih 1094.40—1097.40. Dunaj 794.08—797.68. London 274.04—274.84. Newyork 56.13—56.33. Pariz 220.59—222.59. Praga 166.67—167.47. Trst 294.045 do 296.045. — Skupni promet brez kompenzacij jc znašal 8.91 mili. Din.
Belgrad. Amrierd. 2267-2273, Berlin 1344.50 do 1347.50, Bruselj 786.13—789.13, Budimp. 986.13 do 989.13, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 794.68— 797.68, London 274.04—274.84, Newyork 56.13 do 56.33, Pariz 220.59—222.59, Praga 166.73 167.53, Milan 293.90-295.90, Bukarest 33.47—33.97.
Curih. Belgrad 9.125, Amsterdam 207.125, Atene 6.67, Berlin 122.80, Bruselj 71.90, Budimpešta 90.19, Bukarest 3.0625, Carigrad 2.44, Dunaj 72.64, London 25.0425, Madrid 54, Newyork 514.075, Pariz 20.2175. Praga 15.2475, Sotija 3.725. Trst 26.935, Varšava 57.70, Kooenhag. 137.85, Stockholm 138.20, Oslo 137.85, Heisingfors 12.95.
Dinar notira na Dunaju (deviza) 12.565, (valuta) 12.58.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Državni papirji so danes ostali v Zagrebu v glavnem neizpremenjeni, le 8% Blerovo posojilo je bilo čvrstejše. Prometa v državnih papirjih ni bilo; zaključene so bile le oblgiacije Drž. hip. banke. Med bančnimi papirji je bila danes zaključena po čvrstejših tečajih Praštediona, nadalje po neizpre-menjenih tečajih Jugo in Zemaljska. Industrijske delnice so beležile promet v Slaveksu. Med paro-plovnimi družbami je bila zaključena po višjem tečaju Dubrovačka.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 98 bi. 1% Bler. pos. 87.25 bi. Celjska pos. 160 den. Ljubij. kred. 122 den. Praštediona 905 den. Kred. zavod 170 den. Vevče 124 den. Stavbna 40 den. šešir 105 den. Ruše 280 do 230.
Zagreb. Drž. pap.: 1% in«', pos. 88—89; arrra-ri 55—55.75; vojna škoda ar. 438—438;7'5, kasa 438 do 438.75, 8. 437.50 438.75, 9. 437.50 - 438.50, 10. 437.50-438.50. 12. 437.50-438.50 ; 8% Bler. pos. 97.25-97.75, 1% Bler. pos. 86.50-86.75, 1% pos. DHB 85.75-86 (85.50, 85.75), 6% beri.' obv. 77.50 do 80. Bančne delnice: Ravna gora 75 d. Hrvalska 50 d. Katoličkn 38 b. Polio 56—57. Kreditna 96 d. Union 191 — 192. fugo 77.50—78.50 (77, 78). Lj. kred. 122 d. Medjunarodna 65 d. Narodna 7.700 7.800. Obrtna 36 d. Praštediona 910-915 (0151. Etno 155—156. Srbska 186 d. Zematiška 133 -135 (135). Industrijske delnice: Nar. šum. 25 d. Gutl-| niann 145—150. Slaveks 60.50-61 (61. 60). Slavoniia 200-202. Našice 1.100—1.175. Danica 105- 100. Pivara Sar. 170 d. Drava 230 d. Šeč?rana Osje!;
ftefrrana Brčtcerek o<50 1050. Nar. ml. 20 H. Osi. b'ev. 180 d. Prod. va<?. 110 d. Union 120 d. Vevče d. Isis 33 d. Pftfiisca 370 37250 '370). Oceania 210 - 225. Trboveljska 399 4C6. Split cc-ment 490 bi.
Belirrad. Narodna banka 7600 7700. 1": inv-. ro«. 01.50. aorari 56 56.75. volna *koda 453, i">. JM—462.50. Tob. srečke 35. Srečk"	križa 55,
1% Bler. no?. 89.25, 1% nos. DHPS9.25.
Dunaj. Don. sav. iadr. 90. Wiener Bankvereln 18, Creditnnstalt 47.50. Esoomplegcs, 159.75. Union 23!s0. Ruše 35.50, Alpine 23.60, Trboveljska 49.10, Kranj. ind. 41. Prager Eisen 314.50, Leykam 4, Rima Murany 32.96.
Žitni trg
Položaj ua našem žitnem irgu je kljub nazadovanju in slabi tendenci v Budimpešti ostal ne-izpretnenjen; pa tudi cene so ostale neizpremenjene. Pač pa je nekaj več zanimanja za pšenico iz naših krajev.
Ljubljana. (Vse samo ponudbe, slov. postaja, plač. 30 dni, dob. promptna.) Pšenica bč. 80—81 kg \% 242.50—245, 79—80 kg 2% 232.50—235, koruza
' %
bč. 185—187.50, ječmen sporni, pivov. 69—70 kg 220—222.50, oz. 66—67 kg 185- 187.50, oves bar. 210—215, rž. bč. 72 kg 2% 170—172.50, moka Og vag. bi. 395-400.
Novi Sad. 18. 8. 1930. Oves: bč., sr. 140—145. Koruza: bč., sr. 127.5—132.5, ladja Dunav 132.5-137.5, ban. 120—125, ladja Dunav, Bega 132.5 do 137.5. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 57, moka 11, otrobi 6 vagonov. Tendenca komaj stalna.
Budimpešta. Tendenca mlačna. Promet živahen. Pšenica: okt. 17.50-17.68, zaklj. 17.51-17.52; marc 19.18—19.37, zaklj. 19.20—19.21; maj 19.68-19.69, zakij. 19.68-19.69. — Rž: okt. 11.50-11.72. zaklj. 11.50—11.53; marc 12.76—12.95, zaklj. 1Z75 do 12.77. Koruza: 16.10—16.25, zaklj. 16-16.05; sept. 16, zaklj. 16-16.05; maj 15.85—16.05, zaklj. 15.85—15.87, transit ma 14.13—14.20. zakij. 14.15— 14.20.
f .OS
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 9 vagonov hrastovih drv rezanih in I vagon bukovih okroglic; nadalje jc bilo eksekuitvno prodano 10 vag. hrastovih polsuhih drv fko vag. nakl. post. po 13.50 Din za 100 kg. Tendenca mlačna. ,
Živina
Dunajski goveji sejem. (Poročilo Ivrdke Ed. Saboisky B: Co., Dunaj.) Na prosti trg je bilo pripeljanih'2185 goved, iz Jugoslavije 104. Na kontu-inačnem trgu pa je bilo 42 poljskih goved. Cene: Voli najboljši 2-2.05, I. 1.75-1.85, II. 1.60-1.70, krave 1. 1.40—160, II. 1.20—1.30, biki 1.30—150, klavr.a živina 0.70—1. Tendenca zelo živahna. Najboljše blago se je podražilo za 5 do 10 grosev, druge kvalitete pa za 5 grošev. Cena za bike je ostala neizpremenjena.
Hmelj
Obiranje hmelja v Žatcu (CSR) se je začelo splošno med 17. in 20. avgustom. Vendar vreme ni ugodno, ker je preveč spremenljivo in deževno. Dne 15. avg je bila halirana prva bala žateškega hmelja, lz Tettnanga v Nemčiji poročajo, da so bile prve bale letošnjega blaga prodane po 100—150 mark. Pri kakovosti se poznajo posledice peronospore, ker je blago postalo rjavo. Zlasti bo s tem prizadet poznejši hmelj. Nadalje je bil na iiilrnberškem trgu trgovali letošnji hmelj po 120 mark.
Iz Vojvodine poročajo, da cenijo letošnji pridelek na katastralni oral na 350—400 kg. Blago je lepo zeleno in iina razmeroma dosti lupulina. Trg ji. popolnoma brez prometa.
!z službenih ohfav
Družbeni oklic. Dne 19. septembra 1930 dopoldne, ob enajstih bo pri sodišču v sobi št. 5 družba polovice nepremičnin, zenil.jiišku knjiga Dolsko. — Okrajno sodišče v Sevnici.
Dne 25. septembra 1930 dopoldne ob 9. uri bo v sobi št. 3 dražb« nepremičnin, zemljiška knjiga Zagrad. Okrajno sodišče v Mokronogu.
Dne 26. septembra 19"M> ob deveti uri bo pri sodišču \ sobi št. 2" družba polovice nepremičnine. zemljiška knjiga k. o. Prepolje. — Okrajno sodišče v Mariboru.
Dne 29. septembra l')3(> ob deveta' uri 1k> pri sodišču \ sobi št. 24 družba nepremičnin, zemljiška knjiga Zajčji vrh. Okrajno sodišče Novo mesto, odd. II.
Dne 6. oktobru 1930 dopoldne ob deseti uri bo pri sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga k. o. Sv. Magdalena. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX.
Dne 6. oktobra 1950 dopoldne ob enajsti uri bo pri sodišču v sobi št. 27 dražba nepremični u. zemljiška knjigo I, o. Slemen. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX.
Dne S. oktobru 1939 dopoldne ob 9. uri bo uri sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pristava. — Okrajno sodišč' Šmarje p. Jelšnli.
Razglasi sodišč in sodnih oblaste v.
Vpisi v trgovinski register. I. Vpisala se je firma: • Ma lina«, družba z. o. z., Ljubljana, 20.000 Din. Poslovodje: Sclnveiger Klorijan iu Močnik t rane.
Določitev naroka za prisilno poravnavo. Prezadolžefflika: Trauii Pavlu. Irgovka v Mariboru. Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnal i, ki jo predlaga prezadol/cnec, se določa narok na dan 28. avgusta 1930 ob II. uri pri tem sodišču, solni št. 84. Prezadolženec mora pri (i k naroku osebno. Okrožno sodišče v Mariboru. odd. III.
Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani jc vložila prošnjo, opremljeno s potrebnimi projekti, za izrabo rile Save Dolinke na odseku med nekdanjim mostom pri Juvor-liiku-Dobravi in parcelo št. 818-2 d. o. Moste
Vodna naprava je projektirana lako. da bi stala hidrocentrala na parceli št. 818-4 d. o. Moste z odtokom na pare. 818-2 iste davčne občine. dočim bi se jez s potrebnimi objekti /.gradil v soteski nad izlivom Završnice v Savo. Vpliv izajezene vode [K) tem projektu bi segal na obeh straneh Save približno do nekdanjega mostu Javoi uik-DobravH.
Prav tako pa želi i/,rabiti tudi Kranjska industrijska družba na Jesenicah padec na Savi Dolinki od ustja Rudovne do soteske pri Mostah. nadalje s približno 1.300 m dolgo zajezitvi,jo navzdol do km 183.720 in združiti razpoložljivo obratno vodo Save / ono vodo iz Radovne, ki je pod odločnim kanalom njene žo obstoječe fiidrocentrale pri Dobravi na razpolago. Hidrocentrala bi stala na desnem bregu Radovne ob izlivu v Savo.
Ker sla lo objekta, ki bi deloma izrabljala isto vodno silo. razpisujem v smislu $ 60. in 71. lit b) vodoravnega zakona bivše dežele Kranj vke vodopruvno razpravo na dan 18. septembra t. I. s sestankom ob 10. uri v pisarni Kranjskih deželnih elektruren v /irovntri.
Licitacije. Mestna občin« Ljutomer razpisuje na osnovi direkcije drža vinih železnic Ljubljana, štev. 5836-1—111—29 z dne 6. di-cem-bru 1920. napravo načrta in tehničnega poročilu in proračuna zu zgradilo propivsln na železniški progi Ormo/—Murska Sobota km 19.5—19.6
Mestne občina Ljutomer razpisuje na osnovi sklepa občinskega od1>ora z dno 13. avgusta 1930 oddajo zidarskih, tesarskih, mizarskih. ključavničarskih in kleparskih del pri adaptaciji prejšnje elektrarne v k I« t n ion. Podrobni podatki so razvidni uri uradu ob u/adjui urah.
Zakladi egiptovskih grobov
Pc> bridkih neuspehih, ko sem kopal na lastno pest — piše Arthur Weigall v »The World's Work« — sem imel srečo, da me je egiptovska vlada imenovala za generalnega nadzornika starin s sedežem v Luxorju, starih Thebah. Moja naloga je bila, da sem nadzoroval vsako važno odkritje. Kopali smo v Dolini kraljevih grobov, kjer so kasneje našli Tu-tankamonov grob, ob vsaki hladni dobi. Dela je denarno vzdrževal in vodil Američan The-odor Daviš
Odkritja v tej dolini so se dogajala vedno čisto slučajno. Tako so tudi prve dni mojega imenovanja nenadoma odkrili dohod v neki grob. V skalo vsekane stopnice so vodile niz-dol do vrat, ki jili je zapiral kamentt nasip. V nasipu se je nahajala zgoraj luknja, ki jc bila dovolj velika, da se je moglo skoznjo videti v hodnik, ki je vodil nizdol v temo- Mogli smo ravno še opaziti druga, s kamenjem zaprta vrata, in ko smo dospeli do teh, smo našli tudi v njih odprtino, skozi katero smo s pomočjo naših električnih svetiljk videli v majhen prostor, ki je bil do stropa napolnjen s krasnim, zlato okovanim pohištvom.
Tisto noč sem stal s puško v roki na straži ob vhodu v grob. Bil sem takrat še zelo mlad in odgovornost mc je silno težila.
Ko se je naslednje jutro polnoštevilno zbrala naša kolona, smo odstranili kamene, ki so zapirali- vhod v grob. Najprej smo pogledali napise na katafalku, da bi videli, čegav grob smo odkrili, in fu smo čitali imeni kneza Yuaa in njegove žene princezinje Tuiu —v zgodovini dobro znani osebnosti: roditelja velike kraljice Teje, soproge Amenophisa III. (1406. do 1370. pr. Kr.). Takoj smo opazili, da so bili pred nami žc tatovi v grobu, kajti pokrova sta bla dvignjena s krst in z glav obeh mrličev so bile odstranjene obveze — seveda zato, da so tatovi prišli do zlatih vratnih verižic. Okoliščine so dokazovale, da se je izvršilo groboskrunstvo neposredno po pogrebu — najbrže so bili roparji grobarji sami.
Kljub prekrasnemu pohištvu nisem mogel umakniti pogleda od knezovega obraza. Starec je ležal pred nami, kakor bi spal, z naguban-
ki je segal čez tisočletja. Neverjetno je bila podobna osebi iz kroga mojih znancev.
V enem kotu izbe je stal knežev voz, poleg njega dve udobni posteči s prožnimi blazinami na mrežah iz vrvi. Potem so stali tam še štirje stoli z ročnimi nasloni. Dalje je bilo v izbi na-gomilenih vse polno omar, zabojev, miz, mehkih blazin, vaz, orodja, sandal. Na neki mizi je stala vaza iz alabastra, v kateri je bila gosta tekočina kakor med; izkazalo se je pa, da je bilo ricinovo olje.
kaymond 1'oincare, ki je kot ponovni ministrski predsednik odnosno zunanji minister skoraj dvajset let vodil usodo Francije, praznuje 20. t. m. 70-lelnieo svojega rojstva.
čenlm čelom, beli lasje so bili gladko nazaj počesani, oči zaprte, mogočen nos se je dvigal nad lahno smehljajočimi se ustnicami, kakor bi bil še dih v pljučah, in kocine na bradi so pričale, da zadnji dan življenja ni bil obrit, najbrže jc bil že preveč bolan.
Dvignil sem svetiljko nad njegov lepi stari obraz; ker se mi je roka tresla, je blisnila senca čez njegove veke, a jaz sem odskočil, ker sc mi je zazdelo, da odpira oči... Nemogoče si je bilo predstavljati, da je umrl v času, ko o Grčiji in Rimu še nihče nič vedel ni, preje celo, nego je Mozes Izraclovc otroke odvede! iz Egipta.
Obraz kneginje ni bil tako izrazit, toda tudi ona je bila dobro ohranjena in njeni zmešani sivi lasje in izraz skrbi, ki ji je ležal v potezah, sta dajala tudi njej videz življenja,
Marijin kip z Detetom, ki so ga te dni blagoslovili v gorovju blizu Lourda.
Prihodnje leto smo odkrili podoben grob, v katerem je bila pokopana kraljica Teja sama; njeno truplo so bili pa kasneje odstranili in ga nadomestili s truplom njenega sina, faraona Echnatona. Razkošna krsta je bila okovana z zlatom in okrašena s poludragulji. Mumija je bila zavita v zlato pločevino.
Dve sezoni kasneje smo našli krasni grob faraona Haremheba, lci je bil pa že v davni dobi oplenjen. Tako so napredovala naša raz-iskavanja od zime do zime; slednjič je Daviš umrl. Kasneje je zavzel njegovo mesto lord Carnarvon, ki je poveril izkopavanja izkušenemu strokovnjaku Horvvardu Carterju; ta je po letih brezuspešnega truda nenadoma odkril dohod v grob Tutankamona, ki je vseboval najbogatejšo zbirko starin, ki sc je kdaj našla v Egiptu. Tutankamonov grob je bil pač edini, ki ga tatovi v stari dobi niso bili našli.
Muzej v Kairu ima zbirko starin, ki so naravnost bajne vrednosti.
Moj poklic me je večkrat dovedel v stik z obema oxfordskima znanstvenikoma dr. Gren-j fellom in dr. Huntom, katerih znanstveno delo | po pravici uživa svetovno slavo. Dognala sta ; bila, da so bile krste grške dobe narejene iz | neke vrste lepenke, iz ostankov papirja Vzela sta krste narazen in sestavila papirne kose skupaj. Tako sta odkrila svetu cele zvezke zaseb-j nih pisem, listin in književnih odlomkov izredne zanimivosti. Med drugim sta našla sedem Kristusovih rekov — odlomkov iz izgubljenega evangelija.
Velika sovjetska lovska ekspedicija
Sovjetska državna trgovska organizacija — Dostorg — je odposlala v predele Karskega morja, Nansenove dežele, Spitzbergov in Nove zemlje veliko lovsko ekspedicijo, katere se vde-ležujejo nove, na Norveškem zgrajene ladje: »Smoljin«, »Ljeningrajski sovjet«, »Murmansk« in »Lengostorog«.
DIŠAVE SLON
Tomsk - naučno središče Sibirije
Na tehničnem zavodu v Tomsku otvorijo s prihodnjim letom šest novih fakultet: gradbeno, prometno, kemično-tehnološko, za črne in ostale rude ter za premog. Na vseh fakultetah bo mesta za približno 10.000 dijakov.
Spomenik Nansenu v Moskvi
V Moskvi postavijo na Sadovo=Samoteč-nem trgu spomenik slavnemu raziskovalcu severa in človekoljubu Fridjofu Nansenu spomenik. To bo izraz hvaležnosti ruskega naroda za pomoč v dobi strašne lakote.
Baster Keaton o šali
Znani filmski igralec Buster Keaton, ki nastopa pod psevdonim Frigo in mu je občinstvo nadelo priimek »Človek brez smeha , se te dni mudi v Londonu. Časnikarji so ga med drugim vprašali, če se zna sploh smejati. Ko mik je na to odgovoril z gromkim smehom Keaton se sploh vsemu smeje — samo v filmu ostaja njegov obraz negiben in mračen, ker je humor po njegovem mnenju zelo resna stvar. Po njegovem mnenju učinkujejo komično in morejo med občinstvom vzbuditi gromovit smeh samo ljudje nizke rasti. Dejansko so vsi komiki majhni. Chaflie Chaplin je visok 166 cm, za 21/., cm višji nego Keaton; Harold L!oyd samo za centimeter višji od Chaplina. Keaton je v poteku pogovora povedal, da dobiva polno pisem, v katerih ga ljudje vprašujejo, če se zna sploh smejati. Nekateri domnevajo, da se morda zato ne smeje, ker nima zob? Keaton se pa še prerad smeje in marsikdaj morajo uničiti cele dele filma, ker se Keaton ni mogel premagati, da se ne bi smejal, kar seveda kvari vtis komičnega prizora.
„AH imate vžigalice?"
Načelnik osebnega oddelka neke znane ve-letvrdke v Ne\vyorku se poslužuje pri zasliša-vanju oseb, ki se oglašajo za kako službo, zelo enostavnega sredstva, da preizkusi njih inteligenco. Sredi običajnih vprašanj o naobrazbi, dosedanjemu delu itd., ga nenadoma vpraša: »Ali imate vžigalice?« — kakor češ da ->i hoče prižgati cigareto. Če kandidat vprašanje enostavno zanika ali pa mirno seže v določen žep in vzame iz njega vžigalice, potem je skušnjo dobro p'eslal. Če pa išče no vseh ž?uih — kakor dela pač večina moških — potem je propadel. Teorija tega personalnega načelnika je naslednja: mož, ki stvari, katere redno nosi s seboj, nima spravljenih vedno v enem in istem žepu, ne more imeti tistih sistematičnih navad, ki odlikujejo dobro delovno moč.
Iz Floride v Atene se je v tej orehovi lupini napotil ameriški Grk Gongapolos.
Radio
Programi Radio-Ljablfana t
Torek, 19. avgusta: 12.30 Plošče. 13.00 Časovna napoved, borza, plošče. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 18.30 Samospevi g. Andr. Zega. — 19.00 Na citre igra g. Loeske. — 19.30 Dr. Pavel Breznik: New Orleans: ameriški Pariz — 20.00 Prenos iz Zagreba. — 22.00 Časovna napoved in poročila. — 22 15 Prenos z Bleda (Erich Herse).
Sreda, 20 avg.: Opoldanski program odpade. 18.30 Klavirski koncert g. Marjana Lipovška. 19.30 Ura dobre knjige. 20.00 »Gospod Lamberthier«, drama, igrata g. A. Danilova in g. V. Bratina. 21.00 Prenos z Bleda (Erich Herse). 22.00 Časovna napoved in poročila.
Drugi programi t
Sreda, 20. avgusta:
Beograd: 12.45 Koncert orkestra. 19.30 Koncert na citre. 20.30 Saint Saensov večer. 21.30 Pesmi na kitaro. 22.45 Večerni koncert radio kvarteta. — Budapest: 9.00 Procesija, nato koncert opernega orkestra. 14.00 Plošče. 15.15 Mladinska ura. 16.15 Koncert orkestra. 18.00 Koncert ciganskega orkestra. 19.C0 Koncert vojaške godbe. 20.35 Drama iz studia. 22.35 Koncert opernega orkestra. — Dunaj: 15.20 Popoldanski koncert. 18.20 Tura na Veliki Venediger. 19.00 »Iphigenia v Avlidi«, opera. 21.00 Večerni koncert. — Milan: 16.35 Mladinska ura. 17.00 Plošče. 19.30 Večerni koncert. 20.40 Veliki koncert operetne glasbe. — Praga: 19.00 Prenos slavnostnih iger v Salzburgu: »Ifigenija v Avlidi«, opera. — Langcnberg: 17.30 Večerni koncert. 19.00 »Iphigenija v Avlidi«, opera. 22.30 Koncert ciganske glasbe. — Rim: 17.30 Koncert orkestra. 21.02 Pevski simfonični koncert. — Berlin: 19.00 »Ifigenija v Avlidi«. 22.35 Koncert ciganskega orkestra. M. Ostrava: 17.00 Koncert orkestra. 19.00 »Ifigenija v Avlidi«, opera. 21.45 Plošče.
Promenada na Antillali. Obleke niso ravno najnovejšega kroja Pariz ie le nekoliko precej od rok — drugače se pa večerna promenada po črnskih mestih ne razlikuje dosti od katerekoli v Evropi.
Ameriška sodniška modrost
Neki šofer v Newyorku je zavozil s svojim vozilom v izložbo neke trgovine in tamkaj obstal. Prihitelemu redarju je rekel, da se je zgodila nesreča, ker mu je odpovedala zavora. Redar je brž spoznal, da je šofer namesto zavori preveč skrbel za mažo svojemu grlu. Šofer je moral zato s svojim vozilom nemudoma pred brzega sodnika. Le-ta je spoznal v njem poklicnega znanca in mu na mestu napokal pet dni zapora. Sedaj je bil šofer hitro trezen. Pet dni v zapor — a njegovo delo? Njegova služba? — Vse izgubljeno! — Sodnik jc imel srce, in ker ni hotel kaznovati tudi njegove žene in otrok, je sklenil z njim naslednji dogovor: vsako izmed prihodnjih peterih zaporednih nedelj bo obsojenec odsedel po 24 ur! S to razsodbo je bilo vsenj pomagano: sodnik je sodil po zakonu in srcu obenem, žena in otroci so ohranili svojega tednika, obsojenec sam je pa za prihodnjih pet nedelj vedel, kako jih bo koristno porabil in počival.
Veliki gospodje
Neapoljsko pristanišče. Za potresom je prišel nad Neapolj te dni strašen vihar z nalivom; podirale so se hiše, a ulice je za meter visoko poplavila voda. Bilo je nad sto ljudi ranjenih, štirje pa mrtvi.
To so bili v minulih časih vele vozni k i in poštarji, ln povsem naravno, saj &o imeli ves promet v svojih rokah. Njih slan je bil zelo ugleden in prihajali so v stike z najvišjimi in najvplivnejšimi osebnostmi, celo s kralji in cesarji, in bili v položaju, da jim izkazujejo važne usluge. To se jim je seveda obilo po-vračalo v obliki daril in dragocenih spominkov, pa tudi s povišanjem v plemiški stan. Tako so slovela na bivšem Kranjskem imena velevoznikov: Dietrich, Jelovšek in Kalister, ter poštarjev: Fodran (Vedran) v. Fodrans-perg, Dolenc (Dollenz) in mnogo drugih. Die-trichi v Tržiču so bili pobaronjeni, vrhniški Jelovški so jiostali vitezi s pridevkom »pl. Fichtenau«, enako Vedrani s pridevkom »pl. F6dransperg«. Ena izmed hčera barona Die-tricha je poročila poljskega kneza Selkowske-ga. — Ustanovitelj in organizator celokupnega poštnega prometa v bivšem rimsko-nemškem cesarstvu je bil eden izmed grofov v. Thurn in Taxis, ki je bil zato povišan v knežji stan. Poplemeniteni poštarji so vedno dobili v svoj grb kot simbol poštni rog.	Š.
Brez posebnega naznanila.
ANTON STACUL, trgovec v Ljubljani, naznanja v svojem in v imenu ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njegov preljubljeni sin oz. brat, stric in svak, gospod
Jean Staeu!
trgovec
"^"JEGOV sestcilindrski motor je ono.
kar usposablja Chevrolet za vožnje celo na najslabših cestnh! Tam, Kjer mora štiricilindrshi voz premenjati prestavo, Ja s težavo zvozi, plane Chevrolet mogočno naprej, a se ni izrabil vseh sil — za knr gre hvala njegovemu Sesteilindrskcmu motorju.
Nc samo da je Chevrolet bos »c slabim cestam — zaradi njegovih vzmeti in slabilcev sunkov je vožnja v njem udobna kakor v nobenem vozu njegove cene.
Clievrolet — PontiAc — 01<l'mo-kil. - Onklan-1 - V.uxUll — Buick — Marquette»-LaSalle Cadillnt — CKcvrolct tovorni vos — G. M. C. tovorni voz 1'uherjevc karoserije«
PROIZVODI GENERAL MOTORSA
CHEVROLET
Kongres jugoslovanskih lutkarjev
Zborovanje na Taboru, — Smernice za ustanovitev jugoslovanske lutkovne zveze. — Izvolitev prve pripravljalne uprave. — Lutkovna razstava na Taboru.
Ljubljana, 17. avgusta.
Skrivnost igrajočih lutk: utelešenje najbuj. neisili otroških sanj in hrepenenj, mavričen žaro-iret iz osrčja bajeslovnih dežel, s ptičje perspektive v groteskno ponazoritev zgoščen lik vseh naših begotnih stremljenj in dejanj... Vsak človek naide v tej ali oni lutki del svoje bitnosti, otrok pa najde v igri lutk vse: najbridkejšo realnost in najslajšo iluzijo življenja.
igra lutk — ta najlepša, najčistejša in mladim srcem najdostopnejša umetnost — doslej pri nas še ni našla ugodnih tal za plodovit razmah. Pogrešala je idejnega utemeljitelja, človeka, ki bi ji začrtal jasno pot in z mogočnimi gestami in besedami pokazal na njen pomen. Lutkovne igre so važno vzgojno sredstvo, so neizčrpna zakladnica lepote in fantazije za mlada srca.
Pa se je zbrala peščica idealnih ljudi, ki je začutila zevajočo vrzel in sta si stavila za nalogo, da z vsemi silami pospeši velikopotezen razmah lutkovne umetnosti. Osnovan je oil pripravljalni odbor, ki je v stremljenju za ustanovitvijo jugoslovanske lutkarske zveze sklical kongres lutkarjev iz vse države. Kongres se je vršil v nedeljo 17. t. in. na Taboru.
Kongresa so se udeležili zastopniki Udruženja jugoslovanskih učiteljev, Krščanske ženske zveze, TKD »Atene«, raznih sokolskih društev, Salezijanskega zavoda na Rakovniku, Vodnikove družbe, Kola jugosl. sester, »Zvončka«, Češke obeci in samostojnih podeželskih marijonetnih gledališč. Razen navedenih je bilo prisotnih tudi več zasebnih ljubiteljev in prijateljev lutkarske umet-nosti.
Zborovanje je otvoril predsednik pripravl)al-nega odbora Joso Zidane, ki je uvodoma pozdravil prisotne in prečital vdanosine brzojavke Nj. Vel., predsedniku vlade generalu Živkoviču in ministru prosvete. Nato je sporočil pozdrave novinarja Žike Kovačeviča, predsednika belgrajskega lutkovnega gledališča, dr. Božidara Širole iz Zagreba ter dr, Jindricha Veselega, ^predsednika mednarodne lutkarske zveze »Unim^« v Pragi. V nadaljnjem je predsednik pripravljalnega odbora podal par smernic, po katerih naj bi hodila zveza. Po-vdarjal je, da je naloga zveze zainteresirati mero-dajne faktorje pri oblastih, v prvi vrsti ministrstvo prosvete, ki naj uvrsti lutkovna gledališča v vrsto umetniških ustanov in jim prizna moralno in vzgojno moč v kulturnem napredku naroda zlasti na deželi, da ne bomo v bodoče doživeli primerov, da bi se smatralo to ustanovo za vrsto kabaretov in šantanov. K sklepu je apeliral na zastopnike oblasti, da podpro stremljenje zveze kar največ mogoče. Kajti le na ta način bo možno razširiti — kakor so storili bratie Čehi — to ustanovo do sleherne točke naše zemlje.
Referat Borisa Orla.
Referent pripravljalnega odbora g. Boris Orel je nato podal obširen referat, v katerem je
nanizanega toliko dragocenega gradiva, da bi zaslužil celoten ponatis v kakem strokovnem lutkovnem listu. Orisal nam je najprej splošno zgodovino lutkovnega gledališča in nato zgodovino jugoslovanskega lutkarstva. Posebno zanimiva je bila referentova ugotovitev, da ima Češkoslovaška danes že okrog 3200 lutkovnih gledališč: Ta gledališča uprizarjajo letno nad 24,000 predstav, katerim prisostvuje 2,300.000 otrok. Druga država, ki se zaveda važnosti in velepomembnosti lutkovnega gledališča je sodobna Rusija. Smatrajoč ga za glavno vzgojno sredstvo, ga je uvedla v vse šole. Ruska lutkovna igra je danes izmed vseli najbolj sveža. Prosta je namreč vsake tradicije. Rusija in Češkoslovaška sta danes edini slovanski državi, ki s svojimi šolskimi zakoni priznavata poslanstvo lutk in lutkovnega gledališča.
V nadaljnjem je g. Boris Orel poudarjal zasluge Milana Kleinenčiča za nastanek slovenskega lutkovnega gledališča, ter prof. Ljube Babiča, Mladena Širole in dr, Velemira Deželiča za razvoj hrvatskega lutkovnega gledališča. V tem času šteje Ljubljana tri agilna marijonelna gledališča: Češke -obeci, Sokola I. in Krščanskega ženskega društva. Slednje gledališče v sceni in fasadi nosi odseve sodobne upodabljajoče umetnosti.
»Kaj hočemo z Jugoslovansko lutkovno zvezo? — Ona naj bo matica vseh lutkovnih gledališč, ona naj krije v sebi inicijativo za ustvaritev naše lutkovne igre, ki naj bo odsev našega humorja, naše narodne pesmi, pravljic in bajk in ki naj izraža vse posebnosti našega nacijonalnega karakterja. Dalje: zveza naj prireja lutkovne razstave, predavanja, tečaje in domačo literaturo.«
Volitev.
Po prečitanju in odobritvi pravil JLZ je bila izvoljena sledeča pripravljalna uprava: predsednik Mladeu Šircla, podpredsedniki Joso Zidarik Josip Ribičič in Žika Kovačič; tajnik Boris Orel, zapisnikar Trtnik Ivan, blagajničarka Slavica Ven-cajz, scenograf Vaclav Skružny, tehnični vodja Lojze Počivavnik, literarni vodja Miran Jarc, statistik Mirko Kunčič, voditeljica propugandnega odseka ga. Minka Krofta, glasbena referenta Slavko Osterc in Emil Adamič; odborniki dr. Burian, Špicar, Eisenstndter, Trošt, Švigelj, dr. Karlin, Ema Schottova in Mica Grošelj.
Lutkarska razstava.
Nato je bila otvorjena I. lutkarska razstava, ki se odlikuje po svoji petrosti in preglednosti. Krščanska ženska zveza je razstavila te malo, vendar pa so njene lutke delo akad kiparja Pen-gova — umetnine najvišje kvalitete. Tako izrazitih realističnih sodobnih tipov iščeš zaman pri vseh drugih razstavljalcih.
Kongres jugoslovanskih lutkarjev je potekel v vsestransko zadovoljstvo, in so se prireditelji razšli z volikim optimizmom in močno vero v bodočnost jugoslovanske lutkovne umetnosti.
Podpisani se tem potom prav iskreno zahvaljujem naši domači Jugoslovanski zavarovalni banki »Slaviji« v Ljubljani, ki je mojo požarno škodo, ki sem jo utrpel dne 31. julija 1930 takoj ocenila zelo kiiTantno ter ini odškodninski znesek tudi takoj nakazala, dobro upoštevajoč staro prislovico »Kdor hitro pomaga, dvakrat pomaga«.
Zato je vsem našim posestnikom najtopleje priporočam.
V Ljubljani, dne 18. avgusta 1930.
Franc Pleško, Vič št. 9.
^BHainOMaMHmMMMBM
Prostovoljna prodala zemljišč!
Berglez Alojzij, posestnik v Blatni Brezovici Stev. 6, proda iz proste roke pod ugodnimi pogoji »voje v katastralni občini Karlovsko predmestje tik ob Dolenjski in Peručevi cesti in poleg Dolenjskega kolodvora ležeče stavbne parcele in travnike, ki so bile last rajnkega g. Antona Berglez. Stavbne par-eele so z ozirom na njih lego posebno pripravne ca kako večje tovarniško podjetje. — Natančnejše pogoje se poizve pri Notarju Mate Hafnerju v Ljubljani in pri lastniku.
Alt ste že poravnati naročnino?
Mariborsko gledališče v novi sezoni
(Iz razgovora z režiserjem V, Skrbinškoni.)
»Torej ste že pričeli, gospod režiser.
»Pričeli.«'
»Kakšen je v splošnem položaj pri drami?«
»Mislim, da prav malo drugačen kakor lansko leto/-
»ln vendar .., privlekli so od nekod besedo o konkurenci..
iZvočui film menite; v tem pogledu je moje najtrdnejše prepričanje, da ne more biti govora o luiltšni konkurenci,
Ali ste čitali moj razgovor z g. upravnikom dr. Brenči če m?
Vijem.*
Torej jo bilo vendarle Ireba pariratl; z nov-vinii angažmani in razširjenjem glasbenega gledališkega programa.«
/Za dramo ne more predstavljati zvočni film niti izdaleka kakšne konkurence. Ravno sedaj je dana možnost, da pritegne gledališču dramsko publiko še bolj nase ler jo še bolj zainteresira za dramo. Po mojem mišljenju bi kazalo, da so sestava ter izvedba dramskega repertoarja postavi na strogo umetniško podlago; pogoj tenm pa je razširjenje ter selekcija ansambla, ki bo omogočala uprizoritev najtežjih ter najpomembnejših del svetovne dramske literature. Na tem torišču ne bo od strani zvočnega filma nikdar nobene konkurence.< »Kaj pa pripravljate za prihodnjo sezono?« Dramski repertoar sta sestavila g. upravnik dr. Brenčič jn režiser J. Kovič. Gotovo vas bo zanimalo, če vam omenim, da sem preko počitnic predelal izvirno dramo mariborskega književnika; upam, da jo v nejkrajšeni času ali vsaj sredi sezone spravim nu oder.
»In glede razmerja med dramo in opereto?: Moje stališče v tem oziru vam je itak znano; drami so očita, du ne prinese tega. kar se žrtvuje, No izdam vam pač nobene skrivnosti, če vam povem, da je tudi opereta oziroma opera zelo, zelo draga. Mislite samo na orkester.
»Na kritike se bojda hudujete. Jaz? Niti najmanj; priznati je treba, da je kritika, ki se nanaša na mariborske uprizoritve, zlasti v poslednjem času stvarna in objektivna. Nekaj mi vsekakor ne gre v glavo: kako more pisati v nekem tukajšnjem popoldnevniku gledališke kritike nekdo, ki sploh slovenščine ne razume, ln oder je vendarle veliko razodetje jezika; baš zato ne morem tega razumeti. Čudim so molku z vaše strani; v tem oziru bi bila predvsem stvar vas kritikov, da spregovorite odločno in jasno besedo.-- In o naši gledališki publiki, kaj menite?^ Lahko rečemo, da imamo stalen kader gledališkega občinstva, ki Ima visoko razvit umetniški čut in ki z umevanjem ter smislom spremlja razvoj našega gledališča. Tej publiki ustreči ter s posrečenim repertoarniin izborom ta kader povečali, jo ena med najaktualnejšimi in najvažnejšimi nalogami naše' gledališke politike, če se smem tako izraziti.:
»
(lz razgovora z novim režiserjem II. Tornašičem.)
»V mariborske razmere se bote morali uživ-ljati, gospod režiser,«
»Deloval sem, kakor vam je gotovo znano, na mariborskem odru že leta 1922. do 1924. in 1926. do 1927.; zato so mi mariborske razmere še v prav živem spominu. Takoj |x>jdeiii na deLo.f
»Kaj pripravljate za prihodnjo sezono?« '-Najprej bomo dali Škorpijona«; predvsem pa bom skušal spraviti na oder dela literarne vrednosti. Raznih lagodnih šlugerjev se bom izogibal, kolikor mi bo mogoče. Naloga gledališča je, da oblikuje in razvija v občinstvu smisel za pravo, neokrnjeno ter neizpačepo umetnost.
:.Zdi se mi, du je prav dobro, da ste 'zopet prišli v Maribor. Nečesa smo pogrešali namreč že nekaj tet sein v našem dramskem repertoarju: del iz srbske in hrvatske literature. Z vašim prihodom je la občutna vrzel v našem dramskem repertoarju odstranjena..
No ja; sicer p,a morate bili z mariborskim repertoarjem zadovoljni. Čisto iskreno govorim, če pravim, (ia nimajo uiti v Osjeku, Skoplju, Sarajevu ali kje drugod lako skrbno in posrečeno izbranega repertoarja kakor v Mariboru. O Ljubljani pač ne govorim, ker je tamkaj tudi ansambi precej drugačen. Nimam v mislili toliko kvalitete kakor število. Kar se pa tiče umetnosti, ji dajale v Mariboru toliko tributa kakor morda nialokje. Vi ste morda preblizu mariborskemu odru in predaleč drugim odrom; zato tega morda ne opazite lako kakor ti. pr. jaz, ki sem deloval tudi drugod in ki spremljani ločno razvoj naših odrov sirom države.«
Naš ansambi ste omenili; kaj pravite o
njeni?
Nekaj izrazitih gledaliških talentov šteje; sicer itak sami vidite in veste. Niti najmanj pa ne pretiravam, če trdim, da dela ta ansnmblček prava čuda. In razen tega še naporna gostovanja v Celju in Ptuju. Mislim, da jih je malo, ki vedo pravilno ceniti to veliko kulturno delo.
»Dovolite še nekaj: letos imamo pri drami tri režiserje. Medsebojno razmerje in delitev njih umetniškega programa me zanima.•
Glede poslednjega vam zaenkrat ne moreni postreči; glede prvega pa naj vam zadošča okol-nost, tla me vežejo z obema dosedanjima dramskima režiserjema J. Kovičem in V. Skrbinškom vezi tesnega ter iskrenega prijateljstva. V tem oziru se bo pač uveljavljalo načelo: troje režiserjev, trojo oseb in troje torišč opredeljenega umotniškegH oderskega ustvarjanja — toda ena sama konstruktivna, harmonično povezana in k napredku mariborskega gledališča tožeča »ila.<
[J.Maček1
*
Ljubljana, Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih najcenejši.
Wiener fflesse
od 7. do 13. sept. 1930 (Rotunda do 14. sept.)
POSEBNE PRIREDITVE; Modni salon kožuhovine / Sejem za čevlje in usnje i Sejem pohištva / Reklamni sejem Razstava »Christliche Kunst
MEDNARODNA RADIO-RAZSTAVA
Sejem železnega in patentiranega pohištva Moderna pisarniška oi>reiua / Razstava živil in nasladil / Stavbni in sejem za zgradbe cest i Tehnične novosti in iznajdbe / Francoska, grška in indijska kolektivna razstava Poljedelska in gozdarska razstava s 111. avstrijskim živalskim sejmom. Brez vizuma! S semsko izkaznico in potnim listom prestop avstrijske meje prost / Madžarski tranzitni vizum se izda proti predložitvi sejmske izkaznice na meji / Znatno ugodnosti glede voznih cen na jugslovanskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, po Donavi, na Jadranskem morju, kako.- tudi v zračnem prometu / Pojasnila vseh vrst. kakor tudi sejmske izkaznico (po 50 Din) se dobe pri
mmiu fbessi a. <j. mm vis
kakor tudi za časa jesenskega sejma v Leipzigu pri informacijskem uradu v Leipzigu, Avstrijski se.jmski urad, ter pri častnih zastopstvih v
Ljubljani; Avstrijski konzulat, Dunajska c. 31 Josip Zidar, Dunajska cesta 31 Zveza za tujski promet v Sloveniji Dunajska cesta 1
Slabih poti
V Ljubljani, dne 18, avgusta 1930.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
dne 16. t. m. po nesrečnem naključju, previden s svetotajstvi, v Splitu mirno umrl.
Truplo blagopokojnega prepeljemo v Ljubljano, kjer se bo vršil pogreb v sredo, dne 20. avgusta 1930 ob 1 popoldne izpred glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinski grobnici k večnemu počitku.
Maša zadušnica se bo brala v četrtek 21. avgusta ob pol 8 zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
Prosi se tihega sožalja.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1-SO Din ali vsaka beseda SO par.
Najmanjši oglas	5 Din. Oglasi nad devot vrstic se računajo više.
Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
ilužbodobe
Mesarski pomočnik
dober se takoj sprejme. Al. Brecelnik, Celovška c. 93, Ljubljana.
Hlapca
sprejmem. Ponudbe pod »Kmetija pri Ljubljani št. 32« na upravo.
Učenke
Odvetniška uradnica
dobra stenografinja in strojepiska s tri- in polletno prakso želi preme-niti službeno mesto. Gre tudi kot blagajničarka ali kaj sličnega. Cenjene ponudbe na upravo »Slov.« pod »Odvetniška uradnica« št. 9312.
V prijazno sobico
Zostopnihe-ce
za vse večje kraje sprejema Narodna štedionica i založni zavod d. d., fili-jala Beograd, Kralja Milana ulica 13/1. Siguren mesečni zaslužek najmanj 4500 Din. Zaželjen kapital od 1200 Din.
Denar
za mehanično umetno ve- ,	.
zenje in predtisk sprej-I sP.r.e.'mem na..?tanovan,e
me Hatek & Mikeš, Ljub-
ljana, Dalmatinova ul. 13.
Prikrojevalka moškega perila
samo res prvovrstna moč se takoj sprejme proti dobri plači. - Naslov pove uprava »Slov.« št. 9208.
Vajenec
poštenih staršev, ki ima res veselje do trgovine, se spreme v trgovino z meš. blagom v Ljubljani. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 9315.
Dva mojstra
za trikotažne stroje oziroma dve dobri pletilji za jaquard stroje iščem. Plača po sposobnosti. Ponudbe na Feodor Roko-janski, Šabac.
Učenca
za v trgovino z mešanim blagom, kateri ima res veselje do učenja z naf-manj 4 razredi osnovne iole, sprejme takoj Anton Cadcž, Slovenjgradec.
solidno gospodično. Mero- | Kateri gospod sodna ulica 1/1 (Žabjek). ' ali gospa bi posodil vdo-
---, vi držav, uradnika 3000
Sobico zastonj Pin za dve leti? R»z'ko
. ,. , ,	(izključen, obresti dobre,
dob. skrbna, poštena,!. Ponudbe pod šifro: Po-snažna ženska, hišnica, -j	štcna št g350
Naslov v upr. »slov.« pod štev. 9371.
Mlin naprodaj
v najbolj prometnem kraju v bogati okolici z žitom. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod štev. 9270.
Graščinsko posestvo
obsegajoče nad 200 oralov, v Sloveniji, blizu železniške postaje, ceno naprodaj. - Pojasnila daje uprava »Slovenca« pod št. 8237.

Iščem lokal
za ključavničarsko obrt v sredini mesta, eventu-elno preuredim sam. Naslov pri upravi »Slovenca pod štev. 9299.
Sobo in kuhinjo
Družabnika
s 100—150.000 Din iščem
...	, za izrabo moje iznajdbe
v sredini mesta išče za 2 milijonskimi dobički ali november stare,sa mirna j posojilo z garancij0, Po. oseba. Naslov v upravi i nudbe d )>£as ■ zlato<( »Slov.« pod št. 9374.
Mebl. mesečno sobo
v bližini Obrtne šole išče za 1. september mirna za-onska dvojica brez otrok. Cenjene ponudbe naj se pošlje na naslov: Spaso- ln plošče, tudi sloven-jevič Pero, Kranj, Savsko skf* prodaja in razpošilja
Glasba
Gramofone
predmestje 55.
IC

»s
izurjena v konfekciji se sprejme v modni trgovini — A. Drofenik, Celje, Glavni trg 9.
ur -
najceneje Radoslav Doli-nar, Jesenice.
Dve dijakinji
se sprejmeta na stanova-
Majhno hišico
nje in hrano. - Naslov v z zemljjščem za trgovino oglas, oddel. »Slovcnca« ■ ai; gostilno, v prometnem pod št. 9324.	brez konkurenčnem kra-
{ju, kupim ali vzamem v Dijaka	j najem. - Ponudbe na ogl.
sprejmem na hrano in. oddelek »Slov.« pod šifro stanovanje v bližini šole. ' Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 9347.
»Cena in opis«.
Pekarna
dobro idoča v Mariboru se da v najem. Naslov v upravi Maribor.
Vsakovrstno
zlato ftnpnše
po naivišiib cenab
ČERNE, juvelit, Ljubljana, Wolfova ulica št. 3.
Prodamo
Lončene peči
poceni naprodaj. Izve se pri dr. Modic, odvetnik, Tavčarjeva 5/1.
f
Šoferska šola
t. oblast, konc.. Caraernik, Ljubljana. Dunajska c. 36 (Jugoavto). - TeL 2236. Pouk in praktične vožnie.
Kupimo
Krhljikovega lubja
kupim večjo količino. - Ponudbe z vzorci na: Ant. Stergar - Kamnik.
Frize!
Kupimo več vagonov bukovih friz Ia. in hrastovih Ia. — Ha. - Ponudbe upravi Slov. pod »Frize«.
Odprt voz
za prevažanje mrličev
kupim. Ponudbe pod šifro »Pogrebni ^avod«« št. 9387 na upravo Slovenca
Otroški voziček
boljši, se proda za 1700 Din. Vpraša se na Domžalski cesti (Poljska cesta) št. 19.
Obrana jabolka
za kompot in drugo domačo vporabo, in otreae-na za mošt prodaja po zelo ugodni ccni »Proda« Prečna ulica 6, Ljubljana
Puhasto perje
kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. • Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Kemič. čistilnica perja.
I
Že nitbe
Iščem žensko
30 do 40 letno, z najmanj 10.000 Din gotovine in ki zna dobro gospodinjiti. Star sem 68 let in imam 75.000 Din. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 9327.
I
Načrte in proračune
za zgradbe izvršuje Tehnični biro »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg št. 25/1. - Zahtevajte poset inže-njerja-arhitekta.
Nov moder, štedilnik
s tremi ploščami, prav dobro izdelan, z medenimi okviri, uporaben za češke plošče, prodam zaradi nadštevilne oprave kuhinje. - Oglase in ponudbe sprejema: Herman Štele, Zalog, p. D. M. v P. pri Ljubljani.
Oves in koruzo
kupile najceneje pri tTrdkl
A. VOLK. LJUBLJANA
Res! jeva cesta 24 Veletrgovina z žitom.
&izel!sko vino
belo in rdeče, iz lastnih vinogradov, se proda po zmerni ceni. — Bizeljsko župnišče.
Samo 76 Din
franko stane Nikoprost, ki Vas odvadi kajenja takoj. Razpošilja: Josip Lindič, Ljubljana, Komenske-ga ulica 36.
Tesas* šes
popolnoma suh. za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »Ui-ija«, družba z o. z., Dunajska cesta 46. telefon 28—20.
Slaščičarno
zelo ugodno z inventarjem in stanovanjem oddam takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Slovcnca« pod šilro »Upeljana«,
Za stavbe
vsakovrsten suh tesan in žagan les. la.liska tla cenc oddaja Fran Šuštar, Dolenjske cesta. Te!efon2424
Svetov, znane originalne
Ušc in aparati za vkuhavanje se dobe v sledečih veletrgovinah: Celje: Jos. Jagodič, Maribor: Kari I.otz in Pinter & Lenard. — Glavna zaloga za Jugoslavijo: FRUCTUS, Ljubljana,.
Krekov trg 10.
uajlaž|ega in na|modcrnejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega modela. Izdelujejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji
cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. ..TRIBUNA' I1' B. t., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c. št, 4.
HUiiUi^HSni	
Aufofaksi Novo mesto-Ksndlša	j M. Hočevar Telefon šl. Q ■
Mladi 3ugos!avani
se uče nemščine
kakor tudi vseh trgovskih predmetov v znani šoli
Neue Hohere Handelsschule in Calw
Južna Nemčija — Schwarzwald. — Lepo položeni Pension. - Dobra hrana. - Prospekte in pojasnila pošilja Direktor Ziigcl.
Avtomobilistl I	Motociklistil
Šofer in somovozoc
Spisal inž. Josip Štolfa.--Cena vezani knjigi Din 140 —
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.

Upokojen častnik
išče službo. Ponudbe pod »Agilen« upravi »Slov.«
1—2 dijaka
v popolno oskrbo sprejme učitelj na srednji šoli v Ljubljani. Parketirana soba, elektrika, kopalnica in vrt. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9375.
Ribogojec
z večletno prakso v
go-
jitvi krapov z najboljšimi uspehi ter mclijoracijo ribnika želi premeniti ne-odpovedano službo. Govori hrvatski, češki in nemški. Pismena vprašanja prosim na upravo lista pod: »Strokovnjak« št. 9303.
Iščem
za vse kraje v državi zastopnike za prodajo nove patriotične slike. Prodajo |e odobrilo in omogočilo pristojno ministrstvo. Zaslužek 3—6000 Din mesečno. Obrniti se' je osebno ali pismeno na Kovačevič, Beograd, Ko- ' larčeva 3/1.
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je naša ljubljena mataa, sestra, teta in stara mama, gospa
iipoionija Novak roj. lelenc
zasebnica
po dolgi in mučni bolezni, v 85. letu starosti, v nedeljo dne 17. avgusta boguvdano za vedno zapustila.
Pogreb bo v torek dne 19. avgusta ob 4 popoldne iz mrtvašnice v Hiralnici sv. Jožefa, Vidovdanska cesta, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 18. avgusta 1930.
Žalujoči ostali.
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja povodom smrti našega nadvse ljubljenega soproga, očeta itd.
Franceta Vozlja
se tem potom najtopleje zahvaljujemo. — Posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini iz Kranja in Šmartna, dalje cenj. združenim pevcem, ki so pod vodstvom g. Cirila Moharja zapeli ganljive žalostinke, Sokolskemu društvu v Kranju in Stražišču, zastopnikom gostilničarske zveze iz Ljubljane ter gostilničarske zadruge iz Kranja in Ljubljane, Obrtnemu društvu iz Kranja- deputaciji prostov. gas. in rešev. društva iz Kranja, železničarjem postaje Kranj ter vsem ostalim zastopstvom in vsem onim, ki so blagopokojnika spremili na poslednji poti. — Iskrena zahvala vsem darovalcem cvetja in vencev, ter vsem, ki so ustmeno ali pismeno izrazili sožalje.
Karolina Vozelj, soproga — in ostali sorodniki.
Rumeni gusarjji
48
-""Z.
(TJ tO ~> O
tn — -> .;
3S J
-s
~ • — ~ -cr .2. £ — -0 -a
J.SJ.§ £ C/5CO 0) — <~
V D« SO
»^U " —
£ 3H-5 Si•
c >• ~
jt o o iS
•"OS .U f
S I
c
la-
I. d,o
oa-5
a I
ce ^ , .
So 5 t i
ji "> a
•s?«:
Z N - y
C >
c v
•n >
I o"is
ic.
<n
' < 1
• ~ S 1 u 3 ~ — s u. "Z S * c
2<o
*5 S n o »
«o = S S » "2 O o 255 '
1
mmmm
(Sodobna zgodba.)
; Za vso to zgodbo bo še pozneje dosti časa, Tini,« odvrne Mihael. »Mudi se mi nazaj k braltt. Zaprtega imajo v kletki —«	i
»V kletki!« vikne Tim.
»Da, na to čedno misel je prišel gospod Ming j Vang Tang. Lovro je v trdni kletki v gusarski trd- j njavi in jaz sem mu obljubil, da pridem v štiri in dvajsetih urah zopet k njemu in prinesem pilo, da prepiliva prečke. Čas pa hitro beži. Gotovo ga Iiudo ; skrbi, kaj je z menoj, prav tako pa, kaj bo z njim. Mene pa ludi skrbi, kajti ropar bo kmalu izvedel, kaj se je zgodilo v vasi, da sva mu ušla, in kdo ve, ali I se ne bo maščeval nad mojim bratom? Toda euj!<- j
Od reke sem je prihajal krik. Družba ua Banta- i movem krovu je nekaj minut kar molčala.
»Skoraj gotovo je to kak oddelek, ki vas lovi,v. ! je rekel Čeng.
Tim je pobral uplenjeno puško, tiho odhitel na breg in stal ob jetnikih, dokler niso glasovi zamrli.
• Gotovo ne bodo lovili vso noč,« je rekel Mihael znova. Saj ne morejo pričakovati, da bi nas našli v temi. Zdaj pa moram lako ali tako iti zopet v trdnjavo, kakor sem Lovru obljubil. Gospod Lo je seveda gotovo jako truden, pa vendar sem prepričan, da mi bo zopet kazal pot.«
Kmet je pokimal in bil takoj pripravljen.
»Ne smeva pa biti toliko predrzna, da bi šla po isti poti kakor sinoči, namreč mimo pagode. Dasi menim, da nas roparji ponoči ne bodo iskali daleč po polju, vendar bodo gotovo straži!i okoli pagode. Kod bi torej mogla prodirati, gospod Lo?«
»Kaj ko bi s plimo veslalo po reki gor?« pravi kmet. »Reka pel je do jezera. Res je pot dolga in polna ovinkov, a bila bi najvarnejša pot.«
Tudi gospod Hi Fo je prišel semkaj v sampanu, ki je, mislim, še vedno skrit v ločju,« pravi Čeng. »Sampan bo vzbujal manj pozornosti, če ga kdo ugleda, kot pa Bantomova dinga.«
To je dobra misel. Vprašanje je zdaj le še, kdo naj gre z menoj? Gospod Lo bo kazal pot. Rac! bi vzel seboj Eh Sanga; mož je iznajdljiv in —«
Naj greni jaz!« pravi čeng. »Doslej sem vam še jako malo pomagal in rad bi tudi nekaj zalegel.«
»Jako ste ljubeznivi! Tini bo pa jetnike tudi dobro stražil, kaj ne?«
Oprostite, gospod, ampak jaz mislim, da bom več zalegel, ako bom mogel tem roparjem kako gorko priseliti. kakor pa da tukaj igram nekakšnega policaja.«
Mislim, da bo bolje, ako ostanete tu in pazite zlasti na Buažaka. Je presneto kočljiv gost!«
Tudi prav, gospod. Povelje je povelje.«
Potem pa prosim gospoda Hi Foja, da pripelje svoj sttmran, da takoj odrinemo.«
Sampan je bil skrit v ločju kake četrt milje doli ob reki. Hi Fo ga je našel brez posebnih težav in ga kmalu pritisnil ob lanšin bok.
Bilo je temno. Mesec še ni vzšel. Vse naokoli je bilo tiho. Mihael se je s svojimi tremi tovariši usedel v sampan in odrinili so na šesl milj dolgo pot po reki navzgor.
35. lldrl iz kletke.
Plima jili je gnala prav krepko. V skoraj popolni temi je hite! sampan dalje in dalje, prevozil vse številne ovinke reke, zanesljiva roka Lo.Fingova pa ga je varovala nerodnih voglov. Vsi so molčali in pazili in tako je mali brod s svojim neslišnim prodiranjem zmotil komaj kakšno vodno ptico.
Jezero je bilo ob ustju in še nekaj časa ob bregu obrobljeno z bičjem. Lo Fing je veslal tik ob tem robu, pa jako počasi in oprezno, da ni bilo slišati pljuskanja. Tako so pri vozil i do skupine skal, odkoder je bil Mihael splaval do vznožja pečine. Tu pa so se v senci skal nekoliko ustavili, napeto zrli skozi temo proti mrki trdnjavi in poslušali, kako se kaj sovražnik
oglaša. Pa prihajali so jim na ušesa le medli mrmrajoči glasovi, a zdelo se je, da je med zidovi manj živahno nego preteklo noč.
Mihaelov načrt je bil, da bi on in Lo Fing splezala v trdnjavo, izročila Lovru eno pilo obenem z malim železnim drogom in posodico maže, ki so jo prinesli z lanše, potem pa bi Lovra krila pri umiku, kakor hitro bi prepilil prečko svoje kletke ali pa jo vsaj toliko zapilil, da bi jo eden ali drugi mogel skriviti ali odlomiti. Dva bosta pa tačas ostala pri sampanu in jih pobrala, ko bodo priplezali doli po pečini.
Ko pa so počivali pod skalami, je Mihael zagledal radijska drogova, ki sta se kot dve črni črti risali na temnomodrem nebnem ozadju in tu mu je šinila v glavo neka druga misel. Nekaj redkih besedi je po-šepetal svojim tovarišem, jim povedal svoje mnenje in vsi so mu molče pritrdili.
Lo Fing je prav lako oprezno leot doslej poganjal sampan od skal do vznožja pečine. Tu pa je stopil Mihael s Čengom in Eh Sangoni na suho, dočim so kmeta pustili v čolnu. Ker je okolico dobro poznal in so ga tudi za svoj povratek potrebovali, jim bo največ zalegel, ako zdaj s svojimi močmi varčuje.
Plezanje je bilo preteklo noč naporno in opasno, ker je bil Mihael sam, zd?i r.'-lahko drug drugemu pomagali. Vendar pa je bilo nujno, tla so ravnali počasi; vsi so namreč vedeli, da bi vsak tuda najrahlejši šum lahko postal usoden ter vse pokvaril, zato so stopnjo za stopnjo preizkušali, ko so plezali po pečini navzgor. Poševni podzidek, ki je prejšnjo noč Mihaela toliko časa zadrževal, jili zdaj sploh ni oviral. Ker ga je namreč od zadaj podpiral in porival Čeng, se mu ni bilo treba bati, da bi zdrsnil nazaj; ko pa je stopil na vznožje zidu, je pa lahko on podal roko Čengu, ta pa zopet: Eh Sangu.
Zopet se mu ni bilo treba izpostavljati nevarnosti, da bi zid preplezal in se tako pokazal na slemenu. Poiskal je namreč odprtino, ki jo je izsledil že preteklo noč. Tod sc se splazili skozi in žc stali na ploščadi. Tu so se za trenutek prihulili k zidu, da so se oddahnili in si položaj ogledali.
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliaui: Karel čcfc.
Izdajatelj: Ivan Rnkovcc.
Urednik: Franc Kromžar.