27. številka. Ljubljana, v četrtek 4. febriivarja. XIX. leto, 1886. ► » Izhaja vsak dan »ve*«,r, izimSi nedelje in praznike, ter velj» p«» pošti prejokan za a v stri jsko-ogorske dežele za vse leto 15 tfld., za pol h*t:i 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden uieseo 1 gld. 40 kr. — Za Ljub Ijano brez pošiljanja na dnin /.h. t it leto lil gld., za č^trt I. nt 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po :S0 kr. za eetrt leta. — Za tujo deželo toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje so od fietiristopne petit-\rsto po 0 kr., če se oznanil') jodenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrttt, iu po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirnti. — Rokopisi s-i no vračajo. Uredništvo fn upravnistvo j« v Rudolfa Kirbiša hiši, .Gledališka stolb-i". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Bismarck proti Poljakom. (Konec.) To čuje se jako grozno, a če se naši lastni podaniki i azsvajajo, ako se jim prodirajo hiše in pokopališča, jedino kakej železniškej družbi na ljubo, ali če kako trdnjavsko oblastvo zahteva, ako rušimo cela predmestja, kakor v Hamburgu, da napravimo novo pristanišče, zakaj bi država istega ne storila, da si kupi varnost in se znebi nemira? Ta ni nikakor neopravičena zahteva in gospoda (Poljaki) bila bi deloma jako vesela, nakupili bi se v Galiciji ali pa v Rusiji, ali pa bi šli v Pariz-, da bi ondu za svoje novce prijetno živeli. Tudi stroški neso preveliki, kajti preverjen sem, da bi fiskus domen pri tem ne imel preveč izgube, in ko bi tudi izgubil 10%. hi se vtnder v zavesti, da je nnposled na meji mir pred ljudmi, ki so le tako dolgo Prusi, dokler ni ugodnn prilike, da odpadejo, tolažili: to za 300.000 tolarjev na leto ni predrago. A tudi Poljaki, ki tako neradi v Pruskej žive, ne bodo li tudi oni kaj jednakega predlagali ? Mi bodemo stavili predloge za dovoljenje novcev in glede potrebnih vsot. Kupiti bodemo morali tista posestva, ki so posebno prikladna, da je oddamo Nemcem s pogojem, da ostanejo Nemci, torej Nemci z nemškimi ženami, ne jja s Poljakinjami, in da imamo stvar tako v rokah, da bode namen gotov. V to svrho bilo bi potrebno, kakor je bilo za Friderika Velikega, da se sestavi komisija, podrejena ininisterstvu, ki pa ima v svoji sredi zastopnike obeh zbornic deželnega zbora, da tako obe zbornici sodelujeta in nadzorujeta, kaj se godi, in da se z nakupljenim i posestvi tako ravna, da bodo naseljenci čez 50 let posestva v last dobili. Torej bodemo v glavni stvari morali zahtevati kredita, za uresničenje svojih namenov pa moramo vzeti, kar dobimo. Razen tega nam je izvršiti razne naredbe, deloma s postavnim pritrjenjem, deloma brez postavnega privoljenja. Te naredbe pa merijo na to, da Poljakom uradnikom in vojakom dajemo kolikor možno prilike, da se nasele v nemških pokrajinah, seveda le proti temu, da se ne ženijo s Poljakinjami, ampak le z Nemkami. Jedro Bismarckovega govora je torej : Poljski živelj na Poznanskem, dva milijona ljudij, mora se deloma iztirati, doloma poiieinčiti. V ta namen morajo se posestva poljskih graščakov odkupiti, razsvojiti; Nemci na Poznanskem ne smejo vzeti Poljakinj v zakon, Poljaki, ki služijo kot uradniki in vojaki v Prusiji, primorani bodo, ženiti se izključno z Nemkami. Alco k tem, ob sebi že pomilovanja vrednim sredstvom, še dodamo kruto strogost, s katero se izvajajo vladne naredbe in ukazi v Prusiji, ako pomislimo, kako bode nemški šovinizem stoprav sedaj v vzhodnih deželah vskipel in se šopiril, ko so se take besede izrekle na toli odličnem mestu, in so zavedni Poljaki se takorekoč proglasili brezpravnimi, za „ vogelfrei", potem lahko zaključujemo, kako žalostna svoboda je zavladala v Nemčiji, kjer država državljanu Slovanu ne jamči več niti za varnost osobe, niti za varnost imetka, temveč kjer sedaj zopet velja sre lnjeveški „Faustrecht,** V govoru Bismai ekovem proglašen je naj-skrajneji državni absolutizem, ob jednem pa tudi uprizorjen začetek javnega boja mej germanstvom in slovanstvom. Sicer je bilo že mnogo znamenj, da se Nemčija na neizogibni ta boj pripravlja, ven-der se še ni nikdar govorilo s toli brezozirno jasnostjo. Bismarcku samemu se je menda zdelo, da je pre-jasno razkril vse svoje tajne namene, zaradi tega bil je v svojem drugem govoru že mirneji in skušal je ublažiti prvega govora senzačni utis. A ni se mu posrečilo, kakor se mu tudi nameravano po-nemčenje Poljakov ne bode. Poljski listi vsi soglasno poudarjajo, da njih naroda ni možno ponemčiti, kakor bi se bil Bismarck po svojih dosedanjih najlo-kavejših iti najpremetenejših skušnjah lahko prepričal. Tudi v tem slučaji obistinil se bode pregovor „Svaka sila do vremena". Naposled zmagati mora pravična stvar. Čim hujši pritisk, tem intenzivnoj i bode odpor in tudi o slovanstvu uveljavile se bodo krilate besede: „Plus pressa, altius surgit". Deželni zbor kranjski. (X.V. seja dne 1(5. januarja 18 8G.) (Dalje.) Poslance dr. Samec poroča v imenu gospodarskega odseka o nadzorovanji živinskih sejmov. Deželni zbor obrnil se je v tej zadevi že v zadnjem zasedanji do deželne vlado in vsled tega je deželno predsestvo opozorilo glede nadzorovanja živinskih sejmov okrajna glavarstva na § 9. zakona zoper živinsko kugo, v katerem je rečeno, da se imajo samo važnejši in večji živinski sejmi eventu-eluo po okrajnih živinozdravnikih nadzorovati. Ta migljaj se je moral dati okrajnim glavarstvom zaradi tega, ker se je lahko prepetilo, da so c. kr. živinozdravniki tudi majhne živinske sejme obiskovali in so bili stroški Uvzh nadzorovanja — posebno pri oddaljenih sejj' g*^, krajih, ako so se zaračunavali po tanfu, visoki in niso bili v nobeni razmeri z dohodki od dotičnih sejmov. „S tukajšno naredbo z dne 9. julija 1882 Št. 5609 ni bila občinam naložena dolžnost, privzemati okraju«* živi-nozdravnike, ako se v uradu ne pogrešajo, za nadzorovanje živinskih sejmov, 'ampak bilo je to samo dopuščeno." Glede stroškov za nadzorovanje se je okrajnim glavarstvom povedalo, da delajo na to, da se okrajni živinozdravniki s tistimi, ki imajo pravice do sejmov, po privatni poti dogovorijo. Okrajnim glavarstvom se je tudi naložilo poizvedovati, kateri sejmi se imajo zmatrati važnimi, in poročati, kako bi se zamoglo nekaterim sejmskim občinam nadzorovanje sejmov z ozirom na velike stroške olajšati. Ob jednem pa se je tudi okrajnim glavarstvom namignilo, da se sme takim občinam, ki so daleč od sedeža okrajuih živinozdravnikov, dovoliti privzemati za nadzorovanje sejmov tudi druge v občini stanujoče zdravnike in živinske kovače, za nadzorovanje manj važnih sejmov celo skučene in premožnejše živinorejce. To so v bistvu določbe iz citovanega dopisa visokega deželnega predsedstva. Razvidno je, da se je sejmskim občinam breme za nadzorovanje živinskih sejmov precej olajšalo in tako vsaj deloma ustreglo želji deželnega zbora. V interesu sejmskih občin je, da hitro zvedo zarad nad zorovanja sejmov veljajočo naredbo visokega deželnega predsedstva. Zaradi tega bode deželnemu odboru skrbeti za to, da interesevane občine kmalu zvedo, kako ta za nje važna zadeva zdaj stoji. Gospodarski odsek torej predlaga. Slavni deželni zbor naj sklene: Letno poročilo in nota c. kr. deželuega predsedstva zastran živinskih sejmov z dne 15. decembra 1885 se z zadovoljstvom vzame na znanje in se deželnemu odboru naroči, da obsežek tega dopisa udeleženim občinam naznani. Predlogu se pritrdi. Poslanec dr. Samec poroča v imenu gospodarskega odseka o sredstvih proti ciganom. Poročilo deželnega odbora pravi: LISTEK. Ivan Zbogar. ZgodovinHk roman (Spisal Charles Nodier, poslovenil J o s. Krili ni k.) VIII. (Dalje.) Videli smo, da vtis, kateri je vzbudila v Tonici Lotarjeva osoba, ni bil nikakor podoben vtisu, oznanjajočemu rajanje prve ljubezni v navadnih srcih. Ono čudno slepilo v zrcali, v katerem je videla Lotarja — ta okolnost je bila sama na sebi pač ravnodušna, a nje vtis jej ni že do cela izgi-nol — primešalo mu je nekak nemir in nekako ne-dopovedno grozo. A nje zanimanje za Lotarja, nje nagnenje, vezoče jo nanj, budilo jej je tudi sladkosti. Nekako usodno, fatalno, jo je vleklo k njemu, da jo je včasih vsupuolo ter vznepokojilo; ali ni izkušala, obraniti se tega nagiba, ker je gospa Albertova odobravala to čuvstvo ter se celo nekako radovala, da je je gojila. A čudila se je, da je nje ljubezen toliko drugačna nego si jo je domišljala, čitajoč nje nežno in strastno slikanje romanopiscev in pesnikov. Zdelo se jej je še samo stroga in preteča veriga vezoča jo v nerazrušne spone, katerih teže se otresti, bila bi se trudila brez uspeha. Samo kedar se je Lotarju razvedrilo mračno sanjarjenje ter se i je s presrčno milino preprosto iu prijazno z njo j razgovarjal; kedar se je on skrbljivi ponos, on bo- j lestni duševni napor, davajoč njegovej podobi toliko velčastveno ter ob jednem toliko tužno dostojanstvo, prerodil v nežen mir; kedar mu je nasmeh zasijal na ustih, odvadivših se ga že davno, ter mu veselo in čisto razjasnil ozbilne črte: prekipelo je j Tonici srce od neznane še radosti, tedaj je čutila ' nekako srečo, da ljubi sebi podobno bitje ter da j ono njo toplo ljubi: vzbudil jo je Lotar, a ta Lo- j tar je bil osvobojen onega tujega in grozobudnega j znaku, kateri je buril nje nežnost. Res so bila ona I trenotja redka ter so naglo potekala; ali Tonico j so pojila s toliko mamljivi) sladkobo, da si skoro ! več ni želela druge sreče; a pretvarjati se ter za- krivati, kar je čutila, mogla je toliko malo, da se Lotar pač ni mogel dolgo motiti o tem. Takoj prvikrat, ko je progledal nje srce, dalo se je opaziti, da mu je to vrlo grenko; čelo se mu je pooblačilo, prsi so se mu širile, krepko si je pritisnil roko na oči ter izšel. Po sih dob se je še reje smejal in kedar se mu je to primerilo, obrnol je nagloma na Tonico skrbljiv in bolesten pogled. Da jo on ljubi, že ni bilo več tajno. Čutilo se je, da se vse njegove misli, vso besede in vsa dejanja nanašajo nanjo, ter da je ona jedini smoter in jedini cilj njegovega žtvenja. Gospa Albertova o tem nikakor ni dvojila, in Tonica si je včasih to priznala z nekakim ponosom, kateri je jedva udu-šila; toda ljubezen Lotarjeva je bila posebnega značaja, kakor celo bitje tega neumevnega človeka, ter ni imela nič vkupnega s čuvstvom, katero na-zivajo ljudje z istim imenom; bilo jo ozbilno , in. premišljeno nagnenje, ne kažoče svojih'' čutov in vzradovanj, zadovoljujoče se z malim tfer zapirajoče se mu skrbno v prsi, če se mu je le',bilo bati, da bi bilo predobro razumeto. Ognjeni mu (pogledi izda- Sklepi deželnega zbora z dne 18. oktobra leta 1SS4 glede pomoči zoper cigane naznanili so se deželni vladi, katera je vsle 1 tega svojim podrejenim ollastvom izdata ukaz dne 10. aprila 1. 1885, ki se glasi: rZadnji čas slišale so se zopet mnogotere pritožbe, kaj da vse počenjajo druhali ciganov ali posamezni cigani po deželi, tako da se je že de želni zastop sam o tej zadevi posvetoval ter vladi dotične svoje želje na znanje da). Da se kar največ mogoče zadržuje nadlegovanje ciganov, opomniti mi je c. kr. okrajno glavarstvo na dotične o tej zadevi izdane mnoge ukaze, da se natančno po njih ravna, in posebno pa še ukreniti sledeče: 1. Kar se tiče onih ciganskih trop, ki pridejo iz tujih dežel na Kranjsko, je ukreniti, da se takoj nazaj iz-tirajn, kakor hitro se zasačijo, eventuelno zadrževati je že njihov prestop čez mejo, in v tem obziru opozarja so posebno na tukajšnje ukaze dne 6. ju nija 1. 185!, štev. 50 !0. in dne 28. avgusta leta 1869, štev. 6127, potem dne 21. maja leta 1873., štev. 3739. Ker je za to treba najkrepkejšega sodelovanja c. kr. žandarmerij ■, izdalo je že c kr. žandar-merijsko poveljnUtvo potrebne ukaze podrejenim žandarmerijskem postajam. 2. Kako je ravnati s cigani, na Kranjsko pristojnimi, kadar se primejo, je važno to, da so dotični, ki imajo z njimi službeno opraviti, o njihovi pristojnosti natanko poučeni, ker nikakor ni vse jedno, ali je cigan (ciganska tropa), ki se je zasačil pri nepostavnem dejanji, v tisto občino ali v tisti okraj pristojen ali ne. C. kr. okrajnemu glavarstvu pošlje se v privitku od c. kr. žan-darmerijskega poveljništva sestavljen izkaz vseh na Kranjsko pristojnih ciganskih družin v lastno porabo in v to 8vrho, da ga na znanje da svojim podrejenim občinam, žandarmerijskim post »jam in sod-nijam. 3. Kar se tiče izdajanja potnih legitimacij v okraj pristojnim ciganom, izdajati je take legitimacije le onim ciganom, katerim se dozdaj ni moglo ničesar očitati, in ki se morejo izkazati s poštenim-zaslužkom. (Daljo prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 4 februvarja. l,«'vi«'«arslii list sedaj jako povzdigujejo Bismaicka zaradi njegovih govorov v pruskem deželnem zboru proti Poljakom. Nekateri nemški listi priporočajo, da bi avstrijski Nemci poslali adreso Bismarcku, v katerej bi se mu zahvalili, da tako energično brani pravice nemstva proti Slovanom, ter se za adrese nabirali podpisi po vseh nemških krajih v Avstriji. V nanje tlržave. O vzliortiioriiiiaeliJKlieui vprašanji se je mej Turčijo in Bolgarijo doseglo spornzumlienje. Osnovala se bode samo personalna unija in knez bode nekda imenovan za pet let vzhodnorumelijskim generalnim guvernerjem. Čez pet let ga ima sultan pravico imenovati za daljših pet let, ne da bi zato bilo treba potrdila velevlastij. Knez se je zavezal s svojimi četami pomaga i Turčiji v vojni. Ta pogodba sicer za bolgarski narod ni baš posebno ugodna, vendar so Bolgari zadovoljnoj' z njo, kakor bi pa biii z realno unijo, kakeršuo bi rad grof An-drassv. Tedaj bi bili več krajev morali odstopiti Srbiji, da bi se bilo doseglo toliko zaželjeno ravnotežje. Ti kraji bili bi za Bolgare za zrni raj izgubljeni. PoVeČana Srbija bi si bila tudi ložje ob ugod nem času prisvojila Makedonijo. Tako pa sedaj ostane jo Bolgarom \si ki a ji bolgarske kneževine in jali so ga često, ali naglo se mu je to mrzlično vzrujatije utešilo v čisto in rahlo čuvstvo in Lotar že ni bil v č sličen ljubavniku. Bil je kakor otec, kauiemu je ostala samo še jedna sama hči, jedna satna hčaka, ter se je nje oklenil z vsem svojim naručujem, katero je delil prej mej druge svoje otroke. Tedaj je razodevala njegova strast do To n ce nekaj močnejšega, nekaj silnejšega nego je ljubezen, neka čvrsta volja toliko dobrohotnega in za-ščitljivega pokiuv.teljstvovauja, da bi se ne slikalo drugače varat o blagega angela) bedečega na straži kreposti ter spremljajočega jo od zibeli do groba. Tudi njegovo uplivanje na njo se ni dalo primerjati nobenemu čisto človeškemu oduošaju. Rahločutna in nekoliko prazuoverna Toničina domišljija ni zabila te misli mej mnogobrojnim: hipotezami, katere jej je zaporedoma budilo in zametalo neumevno Lo-tarjevo bistvovanje ; toda radovala se je je sama s soboj in z gospo Albertovo kakor prijetnega mamila. Lotar se je nazival na tihem mej njima To-ničin angel. (Dalje prih.) I ■ Vzhodnje Rumelije. S časom bodo pa pridobili še Makedonijo. Da bi čez pet let Turčija imenovala druzega guvernerja, ni misliti. Ta čas se bode zje-dinenje že toliko utrdilo, da ga n;ti Turčija ne bode mogla razrušiti Vojna zveza s Turčijo utegne pa ne le Turkom, ampak tudi Bolgarom koristiti. Na ta način se bode zabranilo, da si Srbi in Grki ne prilaste kakega dela Makedonije, katera mora prej ali slej pripasti Bolgarom. Velika Bolgarija San-štefanske pogodbe, kakeršno želi Rusija, bila bi seveda Bolgarom bolj po godu, a se seda| ne da doseči. Razmere na GrSlcein postajajo jako kritične. Vladni listi so narod tako dolgo hujskAli k vojni, da sedaj res sili, da se začne boj. Velevlasti pk pritiskajo, da bi Grška mirovala. Vlada, zlasti pa kralj, kateri bi rad mir ohranil, je v velikej za dregi. Bati se je ustaje. „Glas Crnogorca" piše, da so vesti nekaterih listov, da ima Črnagora že 45.000 vojakov za vojno pripravljenih, popolnem izmišljene. Vsakdo, kdor pozna Črnogoro, moral je vedeti, da je bila ves čas mirna, odkar so se začele sedanje zmešnjave na Balkanu, v nadi, da se bode velevlastim posrečilo ohraniti mir. Jako smo se Čudili, da so se še resni listi dali zapeljati ter so objavljali ona poročila iz Črnegore. Na drugem mestu pravi omenjeni list, da je sedaj za Črnogoro po stoletnih, težkih bojih za narodno in državno eksistenco nastopila nova doba. Sporazumela se je s svojim veko-vitim sovražnikom in more sedaj vse svoje moči posvečevati kulturnemu in gospodarskemu razvoju. Črnagora ne želi in ne potrebuje vojne, dokler ne bode izzivana. Njena naloga je poslati kulturna država v polnem modernem pomenu. V tem oziru se je že začelo veliko delo. Najglavnejša skrb kneza in njegove vlade je, skrbeti, da se zboljšajo narodno« gospodarske razmere dežele in naroda, in v to svrho je knez potoval v inozemstvo. Vsekako je še mnoge dela; pripraviti se še morajo glavni pogoji višjega gospodarskega življenja. Prva in glavna potreba j \ da se napravijo dobra občila, katerih Čmigori do-sedaj nedostaje. Vlada je videla tudi to potrebo in je skrbela takoj po turškei vojni, da se zgrade dobre ceste v celej deželi Dober začetek se je napravil s ce^to, ki pelje iz Vira v Bar. Ko bode dovršena cesta, ki bode vezala Črnogoro z morjem, in cesta, ki bode peljala skozi Zetno ozemlje in Bjelopavliče v Nikšič, tedaj bode začela še le biti glavna žila za črnogorsko trgovino in promet. A ostajalo bi vendar še veliko dela, treba bi bilo na rediti stranske pote, kateri bi križali deželo in jo vezali z glavno ž lo Pred vsem je treba Nikšič in njegovo okolico zvezati z glavno cesto v deželi. Pa tudi bode trpba gledati, da se napravijo vodnji poti, ker so eeneji in jako olajšujejo promet. Pa tudi v tem oziru se je že storil korak z uspehom Na Ska-derskem jezeru, ki je morda jedino v Kvropi, na katerem ni bilo do najnovejšega časa redne parobrod ne plovbe, sliši se že piskanje prvega črnogor-j skega parnika, kateri posreduje občevanje mej važnejšimi kraji okrog jezera. Ko zaslišimo šumenje parilika, spomnimo se, da je Črnagora prvi in jedini pijonir kulture in civilizacije v tem najbolj zapuščenem kraji na Balkanskem poluotoku. Uspeh, ki se je dosegel s to ladijo je jako povoljen. Podjetje ne more z jedno ladijo več zadostovati potrebam komunikacije. Knez je potoval v inozemstvo, da preskrbi še drugo ladijo za Skadersko jezero. Dobra in cena občila po kopnem in po vodi. s katerimi bi se dežela zvezala z morjem, bodo brez dvojbe mnogo koristila trgovini in kmetijstvu povzdignila domače proizvodstvo. Poljedeljstvo v Crn: gori seveda no bode prinašalo velikega dobička, a nekatere druge vet.ve kmetijstva, kakor mlekarstvo bi pa lahko se razvijale. Že sedaj je jedna švicar-i ska sirarnica v deželi. Mnogo pa ima Črnagora gozdov in rud v svojih gorah. Da se pa more okoristiti teh zakladov, treba jej je pota k morju. Neineija hoče pomnožiti svoj železniški polk v brigado, kajti dandanes je ofenzivna vojna samo na podlagi železnic \spešua. Novo osnovana nemška država tedaj ne stoji posebno trdno, ako inora vedno pomnoževati vojsko, da se more ohraniti, če tudi sedaj prebivalstvo že težko prenaša velika bremena, in se mora Bismarck takih siedstev posluževati proti Poljakom iz samegn strahu, da ne bi kedaj pomagali razruševati njegovo delo, zjedinjeno Nrmčijo. Morda se pa Nemčija že pripravlja, da odreši sedaj še neodrešene Nemce. Novo angleško ministerstvo bode nekda dovolilo Ircem deželni zbor, kateri se bode bavil z izključljivo irskimi zadevami, s pogojem, da se varuje celokupnost države in pravice krone. Irci se bodo za sedaj pač zadovoljili s tem, kar bode z lepa dovolilo ministerstvo, ker vedo, da se vse h kratu ne da doseči. Skrbeli bodo, da se bode delokrog deželnega zbora vedno bolj razširjal, da tako s časom dobe popolno deželno avtonomijo. Dopisi. Iz «■ ■•««!«•:» 29. januvarja. [Izv dop.] Jednako p ravnost in sodniški izpiti.) Zaderski listi poročajo, da je začetkom tega leta sedanji vodja nad8odnije v Zadru, dvorni svetnik Bercich, poklical pred se avskultante in sodnje praktikante ter jim v daljšem govoru prav gorko polagal popolno, I znanje nemškega in hrvatskega jezika — nemškega, ' ker je neobhodno potreben, če se hočejo postave ! prav razumeti, hrvatskega, ker se brez njega postave rabiti in zvrševati ne dajo. »Priporočani Vam gorko", je nadaljeval dvomi svetnik, Pda se mojih besedi držite in se na vso moč prizadevate, pridobiti si znanje obeh teh jezikov. Pri sodflišfeih izpitih ne bode več veljala dosedanja praksa; pri vsakem predmetu se bodem jaz tudi pflsldžil hrvat-• skega jezika in nikakor se nema nadejati tisti po-voljnega izpitnega uspeha, kateri'mi Obhode mogel dokazati, da je povsem tega jezika zmožen. Spominjajte se, da sem jako strog in tvrd !u To je bila jedenkrat poštena sodniška, prava I avstrijska beseda! Če nadsodnik na jugu Avstrije govori tako prikladno razmeram in državnim posta-| vam, ali bi ne bilo umestno, Če bi tudi ekscelencija ; vitez pl. Waser tako resno izpregovoril? Razmere i so iste tudi v njegovem nadsodnijskem področji in povoda je dosta od dne do dne. In ni še dolgo — ! če se ne motimo, bilo je to začetkom 1884. leta j —, da je pravosodnje ministerstvo z ozirom na to, l da pogostoma neso nič kaj zanesljiva pričevala, na j katera se je dosedaj moralo opirati poudarjalo po-! trebo. sodniške izpite urediti tako, da se bode ko-j misija mogla do dobrega prepričati, je-li kandidat i slovenščine popolnem vešč ter se-Ii more z dobro ; vestjo postaviti za službovanje v slovenskih pokraji-! nah. Ali ne bode nujnost razmer, jednakopravno-i stni duh postiv, vzgled kolege Zalerskega, ali ne i bode vse to nagnilo ekscelencije pl. VVaserja, da bode v sodniških izpitih odmeril tudi nekoliko ! mesta ozirom za jednakopravnost slovenskega naroda? I Iz Zagreba 2. februvarja. [Izviren dop.] ; Hrvatski sabor povzel je 29. p. m. svoje delovanje. \ Precej pri početku dogodili so se neugodni prizori, j No v o izbranega poslanca dr. Derenčina hotel je pred-i seduik izključiti na 30 sej, zato, ker je rekel, da bi se s takim postopanjem vlade utegnilo lojalno čustvo hrvatskega naroda oslabiti. Vender mu je v drugej seji, ko je poslanec dr. Derenčiu svoj govor opravičil, to kazen odpustil. Poslanec baron Živkovič stavil je predlog, da < t-e banu običajni zloglasni „dispositionsfond" izbriše. Večina je bila zaradi tega vrlo razj rjena, kajti da ni „dispositionsfonda", kje bi bilo mnogo poslancev j večine! V saboru gotovo ne. Še večjo jezo prouzročil je pa govor dr. Franka, kateri je bana grofa Kuhen Hedervarva naravnost obtožil, da lahkomiselno troši denarje iz izvestici-jonalne zaklade bivše Krajine na korist pojedinim, j Dr. Frank svojega govora ni mogel dovršiti, ker mu je predsednik odvzel besedo. Danes pa je dr. j Frank stavil v tej zudevi (dogodilo se je namreč j več zloporab pri železnici Vinkovce-Brčka) interpelacijo, in se izrazil, da je pripravljen svojo obtožbo tudi dokazati. Regnikolarna deputacija odgodila je svoja posvetovanja, ke" bo njeni člani v saboru preveč s poslom obloženi, pa bode jih nadaljevala drugi mesec v Pešti. Velikim županom Varaždinskim imenovan g. Rtibido-Zichy. Čudno pri tem imenovanji je samo to, da je imenovanje gospod Rubido Ziehiya še le 1. februvarja v službenih novinah proglašeno, a on je že dan prej, namreč 31. januvarja prisegel, torej prej nego je bil 'inenovan. Vsakdo obžaluje, da je tako vešč in pravičen uradnik, kakor je bil dosedanji veliki župan g. Utješenovic, stopil v pokoj. Vsakako je imenovanje g. Rubide značajno ravno pred novo organizacijo uprave. Valjda hoče vlada s tem pokazati, kakovi da morajo biti oni, kateri aspirirajo na mesto bodočih velikih županov. V stvari dr. Starčeviča in Gržaniei ni še nič meritorno rešenega. Stol sedmorice odredil je, da se spisi, ki se tičejo te stvari, popolne, pa je tudi zahteval poslovni red sabora. Vsekako bode zdaj, ko je najviši sodnija te spise dobila, meritorna rešitev skoro izrečena. Te dni ogrizel je v Zagrebu stekli pes 17 lju-dij, nekatere hujše, nekatere manje. Posebno hudo ogrizel je malega dečka, kateremu je prizadel 10 ran. Magistrat je precej izdal naredbo, da ne sme noben pes iz hiše, pa da imajo njihovi lastniki paziti na nje, ter da vsak sumljiv slučaj precej magistratu naznanijo. Pri vsem tem se pa v Zagrebu neprestano pleše. Vsak dan so zabave. Vsako društvo hoče imeti svoj „sijajni ples", če ne dva, vsaj jednega. Društev ima pa Zagreb toliko, da jih človek še našteti ne more, pa zato je vsaki dan »sijajni ples". A kakor je politika prodrla že v vse slojeve Zagrebčanov, tako se je umešala tudi v plesove in tudi tukaj razsaja. Vzemite Zagrebčanu kruh, rajši bode gladoval, kakor da bi moral pustiti politiko-vanje. Alfa. Iz Poatojfne 3. februvarja. [Izv. dopis.] Kdor so spomina dobe od leta 1866 do leta 1^74, ve, kako živo je bilo gibanje mej Slovenci. Ustanavljale so se čitalnice, bralna društva prirejale veselice v slavo Vodniku, Preširnu v tako obilnem številu in krasoti, da so naši nasprotniki kar strmeli in jeli nas spoštovati. V današnjem času pričelo je društveno življenje na deželi hirati, pri nas pa umirati Ne vemo, ali smo že res toli napredovali, ali se bomo ulegli k počitku in zaspali, čakaje boljših časov. Zdaj, ko je svetovnoslavni nemški kancler dejal svojim rojakom, da Slovank ne smejo v zakon jemati, se na prsi udaril in zatrjeval, da bo na ta način okolu dva milijona Slovanov uničil, pač ni umestno, da Slovenci dremljemo. Zadnji Čas je, da se strastno oklenemo domovine svoje in delamo za prebujenje naroda, saj zakon božji je tak, da se sme vsak narod ra-vijati na podlagi jezika, katerega je prejel od Boga. Čitalnice in bralna društva naj bodo še zanaprej ognjišča, okolu katerih naj se zbirajo Slovenci, srkaje ljubezen do naroda in spozna vaje vrle domače hčerke, katere imajo dosti prostora na domači zemlji, ki jo obdeluje Slovan. Ženili se bomo pri Slovankah in tako spolnih Bis-m a rek o v ukaz. Res se človeku srce veselja taje, ko mu je mogoče zopet jedenkrat navzočnemu biti v slovanski družbi, pri slavnosti Vodnikovi, katero je priredila marljiva čitalnica v Postoj ini dne 2. februvarja t. 1. Dovolite mi danes nekoliko več prostora, da bom mogel vsaj glavne točke zanimivega vsporeda kratko popisati. „Nagovor predsednika". Okolu 9. ure zdrči zagrinjalo v kviško in na odru se prikaže predsednik čitalnice g. dr. Pitamic. V simpatičnem govoru pozdravi navzočno občinstvo, pove, zakaj slave Slovenci Vodnika in sploh pesnike svoje in izraba veselje, da se je toli odlične gospode udeležilo slavnosti. Potem nastopi mešani zbor, v katerem so : gospa Marija Lavrenčič-Obreza, gospodičine: Vrto-vec iz Št. Vida, Prelesnik in Pilik in gospodje: Anton Klein, Josip Lavrenčič, Ivan Ružička, Jakob Dimnik, Alojzij Burger, Anton Šibenik in Franjo Krajgher, in je pel: „Venec Vodnikovih pesnij". Zbor je lep, a težak, potrebuje vpliko mpfii in morajo čutiti, kar pojo, drugači ni uspeha. Čeravno je pelo le malo močij, vender se je splošno reklo, da se v Postojini toli impozantno še ni pelo Občinstvo je čutilo teškota pesnij, zategadelj in ker je vsaka pevka in pevec storil svojo dolžnost, frenetično ploskalo zboru. Potem nastopi čitalnični tajnik g. Ivan Lav-renčič, tukajšnji kapelan in govori slavnosti govor. Gosp. Lavrenčič je jeden onih duhovnikov, ki so neumorno delavni in neprecenljive vrednosti za prebujenje naroda našega. Ou nosi v prsih svojih slovansko srce, kar se je razvidelo iz govora, kateri je bil skozi in skozi slovansk. Ker je gospod Lavrenčič nadarjen in duhovit, govoril je tako izvrstno, da je šla vsaka beseda do srca. Končal je svoj govor s trikratno „slavo" na presvetlega cesarja. Občinstvo je ponavljalo „slavo" na cesarja in govorniku z „živio"-klici priznanje izreklo. Za slavnostnem govorom sledil je ženski dvospev: „ V Arabje pušavi". Gospodični Vrtovec in Prelesnik sta peli tako krasno, da sta morali ponavljati in Želi sta odlično priznanje. Petje vodil in poučeval je g. Anton Jirka, kapelnik Postojiuske godbe. V njem občudovali smo strokovnjaka v godbi in petji, kar je bilo še posebno razvidno pri 6. točki vsporeda, ko je Jirka sviral na gosli in žel burno pohvalo. Dvorana sploh, posebno pa Vodnikova podoba, bila je okusno okrašena, kar sta preskrbela gospoda J. Dimnik in Anton Šibenik. Po izvršeuem vsporedu pričel se je ples in pri počitku plesa na-pitnice. Z jedno besedo, zabavali smo se izborno in izprevideli, da je le mejsebojna ljubezen ona vez, ki osrečuje posamezne družine, kakor tudi cele narode. Nerazumljive nam je, da obstojita tukaj dve društvi, katerih udje so zgolj Slovenci, torej bi se lahko zjedinili, si podali roke in skupno delali za omiko naroda, kateri bi bil še raočneji steber mogočne Avstrije kakor do zdaj. Domače stvari. — (Presvetla cesarica) odpelje se prihodnjo soboto zvečer s posebnim vlakom z Dunaja v Miramar, kjer ostane deset dnij. Cesarska jahta »Greif" v Pulji dobila je povelje, da mora v 7. dan t. m. pred Miramare biti cesarici na razpolaganje. — (Včerajšnja vo litev na K or oškem ) bila je nam neugodna. Karol Ghon dobil je 77, g. Andrej Einspieler pa 56 glasov. Po raznih nezgodah pri volitvi volilnih mož, mora se priznavati, da so se naši koroški rojaki prav dobro držali in da so menda vsi prišli na volišče. — (Mej Zagrebškimi Slovenci) nabral je do sedaj dr. Celestin za „Mir" 21 gld. Daro-rovalt so: dr. Fon 6 gld., Fr Kuralt 5 gld., dr. Vidrić 5 gld.. dr. Celestin 3 gld., Fr. Marn 1 gld., V. Sevnik 1 gld. — (Poslanec I. Tržaškega okraja g. Križanac) usedel se je v mestnem zboru mej g. Abrama in gosp. Živca in se je nekda izrazil, da bode s svojimi kolegi, okoliškimi poslanci, složno postopal. Tako poroča „Edinost". — (Cesarski svetnik g. Rihard Ja-nežič,) ravnatelj kranjske hranilnice, kije nedavno praznoval 50 letnico svojega službovanja, prosil je za umirovljenje. — (Dolenjska železnica.) Včeraj je bila v sobani trgovinske zbornice v zadevi dolenjske železnice seja, h kateri je bilo več gospodov z Dolenjskega povabljenih in je bil tudi c. kr. vladni svetnik pri generalnej inšpekciji g. R^ghem navzoč. — Tekom nad tri ure trajajoče jako temeljite obravnave doseglo se je vsestransko sporazumljenje in upati je, da pride predloga o dolenjske j železnici, ako že ne takoj po hinkoštih vsaj v jesenskem zasedanji v državni zbor. — Prihodnjič kaj več o tem za našo narodno gospodarstvo tako važnem vprašanji. — (Pobiranje doneskov za „Narodni Dom" v Ljubljani.) Zabeležiti nam je veselo vest, da bo polovica prve stotine razprodanih kraj-carskih knjižic kmalu gotova — krajcarskih pra vimo, ker smo dobili razven tega še posebej na de setkrajcarske knjižice nabranih toliko svot, da bi, preračunjene na krajcarske knjižice, pomnožile njih število za 19. Rizprodanih imamo sedaj 47 krajcarskih knjižic, število se je tedaj v zadnjem času pomnožilo za štiri. Dobili smo namreč, 44. knjižico pod št. 93 (poverjenik g. J. F ) iz Ljutomera, 45. knjižico pod št. 305 (poverjenica gospica Fr. T.) iz Mengiša, 46. knjižico pod štev. 74 (poverjenica gospica Mi M.) iz Št. Jarneja in 47. knjižico pod št 22 (poverjenika gg. A. J. in J. P.) iz Podbrezjn. Tedaj vnovič dve gospici poverjenici; kot je videti, je bilo izgledno postopanje našdi vrlo zavednih Vrhničank jako uspodbudljivo. Sedaj imamo vsega skupaj, če ne jemljemo v poštev nabranih manjših svot, šest od ženstva razprodanih krajcar-kih knjižic. Dostaviti nam je še, da smo v zadnjem času dobili tudi več manjših svot, nabranih deloma na krajcarske, deloma na desetkrajcarske knjižice. Posebno znatna iu omenljiva je ona, ki jo je pover jenik g. K. P. v Ljubljani nabral na desetkrajcar-sko knjižico pod št. XII. v znesku 57 gld. 60 kr. Vsem gg. nabiralcem ;n nabiralkam za marljivi trud najtoplejšo zanvalo. Le tako naprej! S ponosom lahko rečemo: Nam ni treba nobene posebne reklame. Najboljša reklama za naše domoljubno podjetje so faktični uspehi. — (Truplo mrtvega otroka) našla je služkinja gospe Baltičove na sv. Petra predmestji št. 18 na svečnico mej 7. in 8. uro zjutraj v veži. Otrok je bil zavit v dve cunji. Videti ni bilo, da bi bil otrok šiloma umorjen. Truplo otroka preneslo se je v mertvašnico k sv. Krištofu, policija pa je vso zadevo objavila sodniji. Brezsrčni materi, ki je otroka odložila, je policija že na sledu. — (Pojasnilo.) G.Josip KlemenčiČ (Ubel-čan) posestnik in mesar v Šent Vidu pri Zatičini poslal nain je z ozirom na notico. „Velik lov na volka" v 23. štev. popravek, da njegov pes ni bil v Šent Vidu ustreljen, ampak v Dragi pri Šent Rupertu. Pes ni bil niti po barvi, niti po velikosti volku prav nič podoben, vrhu tega imel je pristriženi ušesi. A to vse psu ni pomagalo, z raznim orožjem šli so nadenj ter ga tudi v Dragi s štirimi krogljami smrtno ranili. Uboga žival ubežala je v neki hlev, kjer so Šentruperčani psa z vilami do dobrega ubili. Neresnično je torej, da se je to ju- j naštvo v Šent Vilu vršilo, vsa čast in slava j pripada jedino le £ e n t r u p e r t s k i m lovcem. — (V kranjsko hranilnico) uložilo je meseca januarja 2013 strank 626.772 gold., izplačalo pa se je 1879 strankam 423.461 gld. 23 kr. — (Tombolo z dobitki) napravijo v ne-j deljo 7. februvarja ob */«5. uri popoludne na korist j revni domači šolski mladini in .Narodni šoli" do j moljubi s Črnuč in Jezice v gostilnici pri mitnici j poleg Črnuškega mosta. K obilni udeležitvi te ve-: selice vabi najuljudneje vse mladinoljube odbor. — (»Bralno društvo" v Dolenjem Lo-; gatci) napravi v prostorih Frana Arko dne 6. februvarja 1886. plesni venček (s petjem in šaljivo J loterijo), ter si jemlje čast, najuljudneje vabiti k tej ! veselici. Začetek ob 7. uri zvečer. Ustopnine plača ; osoba 5o kr., rodbina 1 gld I — (Vabilo na veliki p le s,) kojega pri- j redi Ptujska čitalnica dne 10. februvarja t. 1. v svo-j jih prostorih Narodnem domu. Pri tej veselici svira vojaška godba 47. pešpolka iz Maribora. Začetek ob l/a8. uri zvečer. — (Narodna čitalnica Novomeška in Dolenjsko pevsko društvo) priredita v dan 7. februvarja 1886, leta v prostorih „ Narodnega j doma" Vodnikovo svečanost, h kateri uljudno vabita svoje društvenike. Spored: 1. Poputnica. N. ; Jurišića. Heroički zbor, spjevao L. Varjačič, uglas-I bio Ivan pl. Zaic. 2. Njega ni. Besede Simona Gre-j gorčica. Četverospev, uglasbil Anton Foerster. 3. Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesnij. Za moški in ženski zbor in samospeve s klavirjem zložil Ant. Foerster. Po izvršitvi sporeda sijajni ples, pri katerem bode godla osmorica meščanske glasbe. Začetek točno ob osmi uri zvečer. Vabilo velja kot ustopnica. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Dunaj 4. februarja. Pri volitvi predsed-ništva izvoljeni zopet: Smolka, Clam, Chlu-metzky. Izmej slovenskih poslancev izvoljen Klim v šolski, Šuklje v gospodarski odsek. Dunaj 4. februvarja. Plesa pri dvoru udeležilo se je do 500 osob, mej njimi prvi državni dostojanstveniki in diplomatje. Najviši dvor prišel je po 8. uri. Cesar vodil je cesarico, cesarjevič Rudolf cesaričinjo, Kari Ljudevit Marijo Valerijo. Ples otvoril je grof Cho-, loniewski z Marijo Valerijo. Pri obhodu ogo-j voril je cesar skoro vse veleposlanike in po-i slanike, Ganglbauera, Orczvja, Taaffeja, Srnolko, j Sternecka, namestnika Krausa, več gener.ilov. Ples trajal do polunoči. London 4. februvarja. Nov kabinet Gladstonov sestavljen. Roseberrv prevzel je vnanje zadeve. Budimpešta 3. februvarja. Na progi BudimpeHa-Bruck-Diinaj so danes popoludne zaradi žametov promet ustavili. Peterburg 3. februvarja. Kneza črnogorskega pričakujejo danes zvečer. Ostal bode kakih 8 dnij tukaj iu stanoval v zimskem dvorci. Generalni major „a la suite" Orlov-Denisov peljal se mu je do "VViesbadena nasproti. Odesa 3. februvarja. Pristanišče v Krči ! je zamrznilo. prinaša v 3. številki sledeče: Sreča. I. II. Pesmi. S. Gregorčič. — Solncu. Pesem. Milče Gabrovič. — Jan Lego. (S podobo.) — Janez Solnce. Zgodovinska novela. Spisal dr. Ivan Tavčar. (Dalje.) — Drobne povesti. Če.-ki spisal Svatopluk Čech. Poslovenil S. S. II. Slikarska bistroumnost. — Jezičnik XXI., XXII., XXIII. Knjiga slovenska v XVI., XVII., XVIII., XIX. veku. Spisal J. Mam, 1883, 1884, 1885. — Namen und sch\vinden der Slaven. Von Kari Sicha, beneficiat in Eggenberg, emer. dech. und pfarer. Laibach 1886. — Hrvaški spomini. Spisal J. Trdina. (Dalje.) — Naše slike: Dimitrij Aleksandrovič Slavjanskij Agrenjev in njegov pevski zbor. Mlada vrtnarica. — Pogled po slovanskem svetu. Slovenske dežele. — „Slovan" velja za vse leto 4 gld. 60 kr., za polu leta 2 gld. 30 kr. in za četrt leta 1 gld. 15 kr. Tufcl: 3. februvarja. Pri Nlonn x Neuman ■ Dunaja. — Legat, Herbara it Trat«. — Konigaberger z Dunaja. — Sonenberg, Mikula iz Hrvatskega. Pri ffialfMI Stern z Dunaja. — Slovan, Končecni iz Oradca. — Petaival, Oberlander z Dunaja. — pl. Strahl iz Kranja. — Scbiller r. Dunaja. Pri «««'*t»r i I MVMlrijitkeiu : | Jelersig iz Gorice. — Levstik iz Ljubljane. Umrli so v LJubljani: 30. januvarja: Antonija Kosec, črevljarjeva hči, 2 leti, Poljanska cesta št. 18, za jetiko. 31. januvarja: Fran Tercel, mizarjev sin, 7 let, lj;j dne 3. februvarja t. 1. kr. Špeh povojen, kgr, vrl. kr. Pšenica, liktl. . . . « 50 -!64 Rež. v • • • 5 3 Slama, „ ., . 2 05 Mast, — 74 Drva trda, 4 □ metr. 7 60 , S peh frišeu, „ — 52 ; mehka, „ „ 5 50 iMetoorologir.no poročilo. Q Ca s opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve-trovi Nebo Mo-krina v mm. 3. febr. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 728-28 trn. 728 22 »m. 72806 mm. —3-4" C —2 'J9 0 —3-8 C brezv. si. 8vz. si. svz. megla jao. d. jas. i 0 00 ramj 1 I I Srednja temperatura — 8*1", za 2-1" pod normaloro IDianajska boiza dne 4. februvarja t. 1. (izvirno telegranVno poročilo ) Papira« r en tAl \ \JJ *..... ^4 gld. Srebrna renta......... . M4 , Zlu ta renta........... 114 ] 5Ji0 marčna renta......... lOl , Akcije narodne banke . ..... *71 Krt-ditne akcije..... ... 2*.''-> London .... i2u Srebro....... . — Napol . . 10 , C. kr. cekini B , Nftupike marke JI , 4"' državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 12 s , Državne srefike iz I. 1-64 100 ^U\. 170 . Odrska zlata renta 4u/0 101 „ pupirna renta 5 „ i+3 5'.,, Štajerske zemljišč, odvez, ohlig. 1<>1 Dunava r g. srečke 5 „ 100 gld. 117 , Zemlj. obč. avstr. 4%*/, zlati zast. listi \'2 < , Prior, oblig. E izahetine zapad, železnice 115 l'rii»r. oblig. Ferdinandove sev. železnice 10> „ Kreditne »rečke . 100 gld. 177 , Ku dol tove srečke . 10 „ 19 „ Akcije anglo-avstr. banke 120 , 114 , Traiumway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 204 t 20 45 45 30 20 35 02'/, '.»3 95 50 80 30 90 75 kr. 70 50 3 5) GLAVNO SKLADIŠTE najčistije Tužni KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I ka« izkuaan liok proti trajnom kašlju plućevine I fsludca bolesti grkljana I proti mehi/rnlm kataru, HINHE MATT0NIJA Karlovi vari i VVidn. Kdor se koji mrtvoii*£« Wien, 0"Voexd.at>llrig-, Iv^arieng-asce 31. (37—3) "P ONkrliisiNtvo ItoiikiiriRiiegii Imetja firm« C €4olol» in «Ir. na Vrhniki razprodaja v večjih in manjših oddelkih različno in mnogovrstno manufakturno« špecerijsko in železno blago, milo, sveče in loj, med in druge tvarine, prodajalno, gospodarsko in pohisno orodje. Kdor se hoče udeležiti te razprodaje, naj blagovoli obrniti se do gosp. liaroia Mityer-)a. tfrgovca na Vrltniki. V Ljubljani, 29. januvarja 1886. &6-ii) Oskrbništvo konkurznega imetja. Bilanca z dne 31. januvarja 1886. Passiva, Št. l 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Za tekoči račun........ Dvojljivi račun delničarjev .... Tekoči račun kreditnega društva . Dvojljivi račun........ Ili mesni račun B....... TroSki........... Najmarina.......... Služnine .......... Za ))okriti kredit....... Račun troškov Avg. Tschinklovih sinov Giro-imenje......... Račun blagajnice....... Račun dobička in izgube..... golti. kr.: Št. golti. kr. 68158 39 1 150000 _ 338784 87 2 28 13 17900 85 3 20107 50 5784 61 4 Kreditnega društva obresti in poroštveni zaklad . 2872 77 15500 — 5 Račun rezervnega zaklada kreditnega društva .... 2654 90 2171 03 G 18105 45 58 i — 7 254 02 4219 87 8 4270 57 200 _ 9 4123 56 1616 37 10 565 90 5600 _ 11 257521 06 16121 92 12 Račun prvega 25 °/0 poplačanja pri giro-konto. . . 21 90 8892 10 13 „ druzega 25 % - „ „ „ . . . 24 ■ 52 14 „ t-etjega 12l/a°/o ■ „ » . . . 2425 62 15 155 5.'» 16 7439 56 17 Mobilije................ 460 471 (Kil 01 471031 01 1 (6-0 V LJUBLJANI, v dan 31. januvarja 1886. ZE^ra^jslse, eskomptna