-----    250   -----
Slednja beseda o cerkljansko-tominski cesti.
Prav je, da se očitno po°:ovarjanio o deželnih potrebah, toda resnica se ima vselej g^ovoriti. V undanjeiu sostavka o naši cerkljansko-tominski cesti pa nek ^prijatel Toni i ne o v'', menda v najožjem pomena, se ni skoz in skoz teg^a hvalevrednega načela deržal.   Odkrimo ma kapico:
1.    ,,Gorjanom na Semviški g^ori in njih sosedom v spodnji Tribuši, in na Slapu in na Idrii Bači je vse eno, Daj imenovana cesta pelja kodar rado." — Prljatel, to nikakor ni resnica! Iz Tribuša do mosta sv. Lucije za nobeno cesto ne vera, da sem ravno tukaj doma, marveč samo revno pot imamo. Cez rekico Bačo ni gSL mosta. Raz-^eraite pa naše domače letopise, in našli bote, da skorej vsako leto so ondašnji valovi človeško življenje požerli. Že pred mnog^imi leti so naši g^orjani denarjev za most čez Bačo skladali, pa našim predstojnikom se še ni zljubilo most postaviti, in menda gfa bomo še le takrat imeli, kadar cesto ondi dopeljemo. Kako se potem takem prederznete, tako reč terditi? Kdor domorodca s tominskih hribov v smertno nevarnost pošilja, ne more biti ,,prijatel Toni i uc o v'' v obširnem pomenu.
2.    „Za cesto poleg reke Idrije se le 5821 duš poteguje.'' — Šent in plent, kompari! kako ste rajtali? Ali mislite, da je še ves svet v teminah? Kaj bodo rekli uni, ki imajo Kozle rje v „zemIjovid" v rokah in pregledajo še goriški šematizem, ter bodo izmerili, ktera vasica je tej, ktera pa uni cesti bližja?
3.   „Iz spodnje Tribuše do Reke proti Želinu še kozje poti ne nahajaš", ljudje ondi niso poti potrebovali." — Sen-tajte! tudi tukaj ne bo vse resnično. Iz Oblaza na desni strani reke Idrije do vasice Reke-Ravne štejem 24 kmečkih koč, memo kterih neka steza pelje. Tovorivci so ondi že več vina v Cerkno prinesli, kakor ga vsi Brici v enem letu pridelajo, toda se mora večkrat reka Idrica pregaziti, in da nevarnost življenja vseskozi proti. Tudi jaz sem že po ondašnji stezi jahal. Vprašajte kmeta Korena, ki svojo kočo blizo razterganega ,,hudega roba" ima, in povedal vam bo, da ljudje vsaki dan memo potujejo in pri Krop a rja hladne vode iščejo, si žejo ugasiti.
4.   Da se nam ni zanašati kake pomoči iz cesarske denarnice, imate prav, pa upati smemo, da bo deželna denarnica nam pomagala. Saj smo dosihdob z vsakoletnimi prikladami na navadne davke že marsikter goldinar v deželni zalog položili, in veselo novico imamo, da naš deželni zalog goriški je dokaj bogat. Cerkljani so še pred mescom iz imenovanega zaloga 1000 gold. a. v. potegnili, in pri tej priložnosti iz Tersta pismo dobili, da odsihmal se jim bo na deželni zbor goriški obračati, ker deželna denarnica gre v njegovo oblast. — Da pa nekoliko razumete, kakošne priklade želi vaš nekdanji poslanec odpravljene viditi, preberite srenjske postave in pa preglejte še vsakoletne priklade, ki so jih morali naši ubogi kmetje v sose-skino denarnico odrajtovati itd. itd. itd., pa prepričali se bote, da se je mislil le nepotrebnim stroškom ustavljati.
Ako bi bil gospod Bog reki Idrici zaukazal, da ima cez bukovski hrib teči,  in ako bi bil rokici Bači velel, da
se mora čez Ho m v Tominko stekati, bi jaz zoper ondašnjo cesto ne besedice ne bil zinil, tako pa terdim, da gerda sebičnost hoče ondi cesto peljati, in če bo vžugala, Cerk-Ijanom druzega ne ostane kakor s krajnsko deželo se združiti.                                                            F. J. Kafol.