Našim malčlcoin Matiažek 28 Junaškega Slovenca povest v slikah Nastopilo je lepo, sončno jutro. Ko sta se prebudila, kar verjeti nista mogla, da sta res na zlati svobodi. Sklenila sta, da se na otoku nekaj časa radi varnosti pomudita. Toda ko sta ga preiskala, sta razočarana spoznala, da je otok brez vode. »Torej takoj dalje!« Matjažek je napravil iz žeblja in vrvice trnek in nalovil nekaj rib. Tinček pa je medtem splezal na najvišji grič in se razgledal po morju. »Hej! Vse varno!« je zaklical Matjažku. Kmalu sta se odpravila. Prej pa sta še iz obrežne trave spletla šotorček, neke vrste kabino, in razpela na lesen kol jadro< Kako veselo je sedaj šlo! Brezskrbno sta vriskala ln pela. Nista pa opazila, da se je nebo med tem popolnoma stemniio. Grozeči oblaki so ga prepredli čez in čez. Odnekod je pritulil veter in se besno zagnal v jadro. Valovi so se dvignili in zapljuskali. Na nebu so se vžigale strele ... (Dalje prihodnjiC) Ubogljiva Mati: »Lizika, neštetokrat sem ti že povedala, da pri jedi ne smeš vrtati nosu.« Lizika: »Saj tega pri jedi nikoli ne delam, mamica. Kadar vrtam nos, nikoli ne iem.« jBober sinček Mati: »To je pa vendar preveč, Janezek, vedno in vedno te moiam zmerjati.. .« Janezek: »O, ljuba mamica, to nič ne de, saj ti tega ne zamerim...« Skrivalnica -"*  K]e Je ' «tnik zmajaT