I ) I is ill id 31 t'l r ?! if h' ed if o1 if If r» is t iii Vi i^; III- I 4 m'I h f < t •i FOR Freedom AND Justice No. 29 Amerišk / K ■ . f. \ NA itTj 1 a »1 r AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, April 12, 1988 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER VOL. XC Doma in po svetu Iz Clevelanda in okolice - PREG! ED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - ZDA in ZSSR bodo garantirale izpolnjevanje sporazuma o umiku sovjetskih čet iz Afganistana — Reagan govori o »zmagi« WASHINGTON, D.C. — Včeraj je predsednik Reagan dejal, da bo poslal državnega sekretarja Georgea P. Shultza v Ženevo, da Shultz v imenu ZDA podpiSe »zgodovinski sporazum«, po katerem bodo ZDA in ZSSR skupno garantirale izpolnjevanja mirovne pogodbe, ki med drugim zahteva odhod vseh sovjetskih vojaških enot iz Afganistana. Po tej pogodbi so se Sovjeti obvezali, da bodo umaknili vsaj polovico svojih 115.000 vojakov v treh mesecih začenši s 15. majem. Zadnji sovjetski vojak mora zapustiti Afganistan najkasneje do 15. februarja 1989. Tako se bo sovjetski umik začel komaj dva tedna pred prihodom Reagana v ZSSR na obisk. Ijeni letalo uničiti z eksplozivi, pri tem pa ubiti talce in tudi sami žrtvovati svoja življenja. Kiprska vlada namreč odklanja zahtevo teroristov za gorivo za letalo. Teroristi zahtevajo izpustitev iz kuvejt-skih zaporov 17 svojih pajdašev, zaprtih zaradi raznih terorističnih akcij, storjenih na kuvejtskem ozemlju. Predstavnik kuvejtske vlade je dejal, da Kuvejt ne bo klonil pred pritiskom, četudi pride do več žrtev med talci. Teroristi v Libanonu, ki imajo v svojih rokah nekaj ameriških in francoskih talcev, so, grozili, da bodo le-te ubili, ako pride do napada na kuvejtsko letalo na Kipru. Omenjajo posebej podpolk. Williama R. Higgin-sa, ki je bil ugrabljen 17. februarja letos, in pa novinarja Terrvja Andersona, ki je v njih rokah že od leta 1985. Seja danes popoldne— Podr. št. 25 SŽZ ima sejo danes pop. ob 1.30 v Društveni sobi pri Sv. Vidu. Članice vabljene! Poroka— To soboto, 16. aprila, se bosta v cerkvi sv. Viljema v Eu-clidu poročila Joy Marie Getsv in Paul Joseph Jurkovič. Joy je hčerka g. in ge. Johna A. Getsy in je končala šolanje na univerzi Pittsburgh. Sedaj je zaposlena kot upravnica v veletrgovini. Paul je sin Pepce in Lojzeta Jurkoviča, se šolal na Clevelandski državni univerzi, je mehanični inženir in zaposlen pri GE obratu v Nela Parku ter igra pri Alpskem Sekstetu. Čestitamo! MZA kosilo to nedeljo— Misijonska Znamkarska Akcija vabi na kosilo to nedeljo, 17. aprila, od 11.30 do 1.30 v Šolski dvorani pri Sv. Vidu. Za to priliko prosi gospodinje za domače pecivo. Z udeležbo tega kosila pomagate slovenskim misijonarjem, ki se širom sveta trudijo in izkazujejo ljubezen do bližnjega. Občni zbor Baragovega doma- Korporacija Baragov dom in Družabni klub Baragovega doma obveščata svoje članstvo oz. delničarje, da se bo vršil občni zbor Baragovega doma v nedeljo, 17. aprila 1988, ob 4. uri popoldne v prostorih Baragovega doma. Umrl v Floridi— Ko je vidno navdušen Reagan govoril o vsem tem pred novinarji, je označil sporazum o odhodu sovjetskih čet kot veliko ameriško zmago. Ameriška podpora za protikomunistične afganistanske upornike se je Pričela že v Carterjevi administraciji kmalu Po sovjetski zasedbi Afganistana, nadaljevala in stopnjevala pa se je v Reaganovi, to ob soglasju tudi zveznega kongresa, ki je sicer v liberalnih demokratskih rokah. Reagan je rekel tudi, da bodo ZDA še podpirale upornike in jih ne bo pustila na cedilu. Dejstvo je namreč, da so uporniki sami odklonili sporazum in pravijo, da bodo nadaljeval s svojim bojem, tako zoper sovjetske čete kot zoper sile lutkarskega režima v Kabulu. ZDA in ZSSR so dosegle kompro-mis, po katerem bodo ZDA še pošiljale orožje in drugo pomoč upornikom, Sovjeti Pa bodo še podpirali kabulski režim. Sovjeti sedaj močno pritiskajo na Pakistan, naj bi ta država ne služila več kot posrednica za to nnteriško podporo afganistanskim upornikom. Tako je prišlo predvčerajšnjim do seri-Je eksplozij v skladišču orožja v Pakistanu, Za katere so baje odgovorni sovjetski oz. kabulski agenti. Eksplozije so povzročile razdejanje in menda ubile nekaj sto ljudi. Shultz, ki je bil z Reaganom, ko je predsednik govoril o sporazumu s Sovjetsko zve-Zo> je bil bolj zadržan kot predsednik, pou-daril pa je v svoji izjavi, da je to prvič, ko so 0vjeti s silo zasedli drugo državo in nato . ui prisiljeni k umiku. Opazovalci sovjetskih n vzhodnoevropskih razmer menijo, da lah-0 ima sovjetski poraz v Afganistanu dolgo-^ene posledice predvsem v Vzhodni Evropi. °znavalci afganistanskih razmer menijo, a brez navzočnosti sovjetskih čet nima lut-arski režim nobene možnosti uspešnega Jubovanja upornikom. Pripominjajo pa, a uporniki sami niso enotni in da torej lah-čaka Afganistan po padcu kabulskega re-a dobo anarhije, končno pa ustanovitev ira"112’ k* b' b'* precej ^podoben sedanjemu Urabiteljj kuvejtskega civilnega letala že ^ 1 dva talca — Pogajanja se nadaljujejo rožnje zoper ameriške talce v^Libanonu ro ■ LARNAKA, Kiper — Skupina osem te-vej'S|°v> ki so pred tednom dni ugrabili ku-ubik ° letalo boeing 747, je včeraj Na T ^ru8e8a talca, nekega Kuvejtčana. sice eta*U ^ ^ talcev, med njimi trije člani žin; *200-članske kuvejtske kraljevske dru-v ^ udnja poročila, ki prihajajo z letališča Larnaka na Kipru, kjer zadnje dni eta,°. pravijo, da so teroristi priprav- Zmaga na newyorskih primarnih volitvah prihodnji torek lahko zagotovi strankino predsedniško imenovanje za Dukakisa NEW YORK, N.Y. — Najnovejše ankete javnega mnenja med demokratskimi volivci kažejo, da bo guverner Massachusettsa Michael Dukakis zmagal na primarnih volitvah, ki bodo prihodnji torek. Za Dukakisa je velikega pomena to, da je dobra četrtina nevvvorških demokratskih volivcev judovske vere oz. narodnosti, ti pa v veliki večini odklanjajo Jesseja Jacksona zaradi Jacksonovih prejšnjih stikov z voditeljem PLO Jasirjem Arafatom in zaradi Jacksonovih proti-judovskih izjav v preteklosti. Kot kaže, sen. Albert Gore, ki je s svojim sredinskim gledanjem najkonservativejši med tremi še aktivnimi demokratskimi kandidati, nima dosti podpore. Newyorški guverner Mario Cuomo je prepričal skoro vse analitike, da res nima namena postati kandidat. Prepričljiva Dukaki-sova zmaga v New Yorku bi torej lahko bila ključnega pomena zanj, kar se Dukakis zaveda. Republikanski kandidat George Bush še vedno ima tekmeca v osebi Pat Robertsona, a Robertsona sedaj ne vzame nihče kot resnega kandidata, kar sam priznava. — Kratke vesti — New York, N.Y. — Ameriški katoliški škofje predlagajo večjo vlogo za ženske v Cerkvi, ne pa, da bi postale ženske duhovnice. Gre za prvi osnutek pisma, ki bo naslovljeno ameriškim katoličanom. Sedaj bodo o osnutku komentirali katoličani, končno bo pripravljeno pismo, o katerem bodo glasovali ameriški škofje na svojem zborovanju novembra 1989. Jeruzalem, Izr. — Včeraj so izraelske oblasti izgnali 8 Palestincev iz Zah. brega v Libanon. V včerajšnjih izgredih je bilo ubitih nekaj Palestincev. ZDA so protestirale proti izgonu Palestincev, češ daje to nezakonito, vrh tega pa protiučinkovito. V zadnjem času je v Izraelu opaziti več napetosti med izraelsko vojsko, ki upravlja zasedene palestinske kraje, in judovski naseljenci, ki živijo v teh krajih in zahtevajo strožjo politiko do Palestincev. San Salvador, F.l Sal. — Elsalvadorski predsednik Jose Duarte je razveljavil amnestijo za tri teroriste, ki so povezani z atentati leta 1985, v katerih je padlo 13 žrtev, od teh 6 Amerikancev. Po splošni amnestiji, razglašeni pred nedavnim, bi bile omenjene tri osebe izpuščene, kar je povzročilo ogorčenje v Beli hiši in zveznem kongresu. Priznanje— Današnji Cleveland Plain Dealer objavlja članek o podjetju Slabe Machine Products Co. v Willoughbyju, ki je prejelo priznanje od lokalne podružnice zvezne Small Business Administration. Novi grobovi Henry F. Hlabse Dne 8. aprila je v Southwest General bolnišnici umrl 67 let Stari Henry F. Hlabse, rojen v Clevelandu, mož Mary, roj. Russ, oče Russella, Richarda in Marilynn Clement (Tenn.), 2-krat stari oče, brat Anne Theus, Alovsiusa, Richarda ter že pok. Anthonvja, Charlesa, Franka, Angele Fortuna, Josepha, Freda, Adol-pha in Alberta. Pogreb je bil iz Želetovega zavoda na 6502 St. Clair Ave. s sv. mašo v cerkvi sv. Frančiška in pokopom na Vernih duš pokopališču. Dorothy Ponikvar Dne 8. aprila je na svojem domu v Collinwoodu po dolgi bolezni umrla 65 let stara' Dorothy Ponikvar,, roj. Surma, žena Johna, sestra Helen Pekarek, s. Cecilie Surma SSJ-TOSF, Anthonvja, Julie Kriško, Stanlevja ter že pok. Marie Žarko in Michaela, članica Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti in PTA pri farni šoli Marije Vnebovzete. Pogreb je bil iz Želetovega zavoda s sv. mašo v cerkvi Marije Vnebovzete in pokopom na Vernih duš pokopališču. Katherine Simenic Dne 8. aprila je nenadno u-mrla 63 let stara Katherine Simenic, roj. Novosel v Kane, Pa., zadnjih 20 let živeča v Eu-clidu, žena Josepha, mati Steve-a in Thomasa, 3-krat stara mati, sestra Magde Novosel, zaposlena pri Gould Ocean Systems 12 let, članica HBZ št. 663. Pogreb je bil iz Želetovega zavoda s sv. mašo v cerkvi sv. Kristine in' pokopom na Vernih duš pokopali-ŠČU. (dalje na str. 4) V soboto, 9. aprila, je v Floridi umrl 76-letni Ignac Tavčar, rojen v Podgori v Sloveniji. Zapušča ženo Matildo, sina Franka, hčerki Magdo por. Ambrožič, Ivico por. Ovnič in 8 vnukov, v Sloveniji pa brata in dve sestri. Bil je član Slov. pristave in Balincarskega kluba ter društva Pristavskih upokojencev in KSKJ št. 50. Ure kropljenja bodo jutri, v sredo, ob 7. zv. v pogrebnem zavodu Roofner & Collins na Chestnut Str. V Meadville, Pa. Pogreb bo v četrtek, 14. aprila, s sv. mašo ob 10. dop. v Mead-villeu, nato bodo obredi na Vernih duš pokopališču na Chardonu, O. R.l.P. Zanimivo predavanje— Pretekli petek je imel predavanje o celovški Mohorjevi družbi in sploh razmerah na Koroškem č.g. Luka Hočevar, pravkar imenovan za provinci-ala slovenskih lazaristov in upravnik dijaškega doma Mohorjeve v Celovcu. Navzoči smo slišali tudi o tečaju, ki ga bo sponzorirala letos Liga slovenskih Amerikancev v sodelovanju z Mohorjevo, in še gledali trak o lanskem tečaju, na katerem so se udeleženci izpopolnjevali v slovenskem jeziku, zgodovini in dediščini. Predavanje je bilo pri Mariji Vnebovzeti, udeležba je bila dobra, bi pa lahko bila tudi veliko boljša. Pričeli so— Pretekli petek popoldne je bil na univerzi Case Western sprejem za člane ekipe, ki bo raziskala razne etnične skupine v mestu. Govorili so predstavniki raznih arhivov v mestu o svojih bogatih zbirkah. VREME Zmerno oblačno danes z najvišjo temperaturo okoli 56° F. Pretežno oblačno jutri z najvišjo temperaturo okoli 54° F. V četrtek zmerno oblačno z možnostjo krajevne plohe. Najvišja temperatura okoli 58° F. )! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis 8. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir NAROČNINA: Združene države: $36 na leto; $21 za 6 mesecev; $18 za 3 mesece Kanada: $45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna): ZDA: $21; Kanada: $25; Dežele izven ZDA in Kanade: $28 SUBSCRIPTION RATES United States: $36.00 - year; $21.00 - 6 mos.; $18.00 - 3 mos. Canada: $45.00 - year; $30.00 - 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign: $48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00 - year; Canada: $25.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week after Christmas No. 29 Tuesday, April 12, 1988 “ Beseda o Zedinjeni Sloveniji i. V zadnjih letih se kar pogostokrat v govorjeni in pisani obliki razpravlja o Zedinjeni Sloveniji kot o dokončnem pristanu slovenske narodne politike, ko bo dosežena in dopo-Ijena enkrat v bodočnosti sanja narodnih voditeljev, ki sojo sanjani skoraj 1 50 let in jo sanjajo tudi danes. Ob pomladi narodov leta 1 848 je takratna revolucionarna doba zbudila speče sile do tedaj potlačenih narodnih skupin, da so stopile na plan ter zahtevale svoje pravice. Med takimi narodi smo bili tudi Slovenci. Nekako okrog 13. stoletja, ko je dotedanjo rabo latinščine v javnih listinah začel izpodrivati živ narodni jezik, smo Slovenci zaostali za drugimi in je v naših krajih latinščino večidel zamenjala nemščina, čeravno je res, da imamo tudi iz tiste dobe več zapisov v slovenščini, kot to navajajo razni nenaklonjeni viri. Sele pojav verskega reformatorja Primoža Trubarja s prvimi v slovenščini pisanimi knjigami je dohitela napredek drugih narodov, toda njihovih dosežkov ni mogla doseči. Kar je posebno ostro oviralo jezikovni in z njim narodni razvoj in napredek je bila strahotna razkosanost slovenskega ozemlja na zgodovinske province v bivši Avstriji, na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Goriško, Trst in Istro, potem pa še na dve županiji na Ogrskem in na beneško Slovenijo. Ob takem stanju jezikovnega in narodnega slovenskega problema ni nič čudnega, da je marčna revolucija I. 1848 spravila slovensko vprašanje na politično polje in v treh središčih sprožila slovenski politični program: v Celovcu, na Dunaju in v Gradcu. V teh dveh mestih je živelo večje število Slovencev, študentov in izobražencev, kjer so tudi imeli svoja društva za razpravljanje o narodnih problemih. Da so te skupine izobražencev sestavile in cesarju na Dunaju poslale peticije s programom Zedinjene Slovenije je normalno in razumljivo. Toda prvi, ki je izdelal načrt za združitev vseh ozemelj, kjer strjeno živijo Slovenci, v eno samo, edino teritorialno in politično enoto je bil koroški duhovnik Matija Majar-Ziljski, takrat stolni kaplan v Celovcu, rojen v Goričah v Ziljski dolini. On je prvi izrazil misel na Zedinjeno Slovenijo in poslal svojo peticijo cesarju s predlogom »da se vsi Slovenci zedinimo v jeden narod«. Druga zahteva, ki so jo formulirali tudf graški Slovenci, je bila, da ima ta enota »za-se svoj deželni zbor«, torej, »vkup jeden slovenski zbor«. Ta enota naj bi bila samoupravna, če ne celo državnopravna enota. Matija Majar je tudi prvi izdal v zvezi s svojim načrtom letak namenjen širokim množicam Slovencev z naslovom Kaj Slovenci terjamo?, kjer je točno naštel vse dele Zedinjene Slovenije. Teritorialno je bil koncept Zedinjene Slovenije naslonjen na naravno pravo in njene meje niso segale prek etniških meja, ki so jih začeli natančno študirati od kraja do kraja in je bil rezultat tega dela zemljevid Petra Kozlerja, ki je ugotavljal podroben obseg slovenskega ozemlja. Revolucija leta 1848 ni uspela, namesto svobode Drobtinice, sladke in žaltave... CLEVELAND, O. - Farani Marije Vnebovzete se veselimo in se Bogu zahvaljujemo, ker smo srečno predihali zimo in slovesno veseli praznovali Gospodovo vstajenje. Prepričan sem, da smo bili deležni božjega žegna, in da blagoslovljeni polnjeni svinjski želodčki, s katerimi smo se gostili, niso nikomur škodovali. Nisem več mlad torej sem starček in kot tak se v mislih pogosto mudim onkraj morja in premlevam leta svoje mladosti. Največ se ustavljam ob kislih letih »osvobodilnega« boja. Spominjam se, kako so nas partizani v spremstvu domačih terencev sredi noči budili in nas gonili skupaj, navadno v hišo, ki ni bila novemu gibanju naklonjena. Brali so nam čudovito lepe napovedi iz Stalinovega evangelija. Nekateri so verovali, mnogi ne, in zato so bili v očeh terencev »pogubljeni«. Šolani kulturniki so čutili, da so jim tla v Ljubljani vroča, zato so za svojo čredo prišli na podeželje, med svoje tovariše na Dolenjsko in s svojimi napovedi mešali pametno podeželsko ljudstvo. Nekaj teh rdečih misijonarjev — prerokov — je že odšlo, nekaj jih še živi in ti si prizadevajo, kako bi se oprali, ko jih narod povprašuje: kje je tista svoboda, ki nam ste jo obetali? Za tiste, ki smo revolucijo na terenu preživeli, ni nič novega — za one pa, ki so revolucijo zamudili ali jo v mestu preživeli, pa berite napoved Stalinu zvestega, sedaj že pokojnega tovariša. Dobesedno se bere v Družini št. 9 — 1988: Izšle so pri Cankarjevi založbi Štihove Kratke zgodbe — političnega komisarja, s partizanskim imenom Pravjli-čar — svojim soborcem prerokuje (m. pr. je prerokoval v letih 41—45) slovensko komunistično prihodnost. Med drugim je dejal: »Delovni človek, ki bo imel v rokah proizvajalna sredstva, bo določal družbene odnose. Narod in država bosta vodila pamet in partijski centralni komite. Ne bo več revščine in ne lakote. Tudi alkoholikov ne bo več in ne norcev. Vera bo ločena od države in prepovedana. Cerkve bodo polne žita in mesa. Vlaki bodo zastonj. Bank in denarja tudi ne bo več. Ključi in ključavnice bodo prepovedani, zakaj nihče ne bo več kradel, saj bo vse skupna last, zato bo vseeno kje bo kaj, in vsak bo lahko vzel iz skupnega skladišča kolikor in kar bo potreboval... Vsi bomo brali knjige in venomer poučevali drug drugega. Naravo bomo premagali in si jo podredili. Zato bo neprestano sijalo sonce, deževalo pa takrat, kadar bodo to dovoljevala in svetovala Micurinova navodila. Zločinov in zločincev ne bo več med nami. Tatov tudi ne. Vsi bomo pošteni, ker bomo ljubili skupno lastnino. Vsako nedeljo bomo manifestirali in slavili zmago... Zdaj vidite, da se nam bliža raj. In za ta raj se je vredno žrtvovati in umreti...« Moj pripis. Govorance, da se je vredno žrtvovati in umreti, so lisičje besede. Oni sami zase so poskrbeli, da so bili med napadi na varnem globoko v gozdovih, ubogi partizani so skrbeli, da niso stradali, v borbah glave zanje naprodaj nosili in padali, da so oni preživeli in vladajo sedaj narodom Jugoslavije. Kolikšna je res razlika med napovedjo pokojnega partiza- narodov je nastopila doba absolutizma do 1861, ko je bil absolutizem zlomljen in je nastopila ustavno življenje. Po vojni z Italijo (Radecki) je I. 1866 prešla Beneška Slovenija pod Italijo in tam ostala do današnjega dne. Leto kasneje so bile politične pravice razširjene in so Slovenci na volitvah zmagali v kmečki kuriji skoraj na vsem ozemlju. Pokazalo se je, da ima slovensko narodno gibanje množično oporo. Odkod ta presenetljivi uspeh? Marksistični zgodovinarji o tem molčijo kot grob, pa vendar velja ugotoviti, da je v dobi absolutizma veliki slovenski škof Anton Martin Slomšek ustanovil v Celovcu slavno in neizmerno uspešno Družbo sv. Mohorja, ki je v nekaj letih zajela vso slovensko zemljo in pošiljala narodno spodbudno branje do zadnje slovenske vasi in koče. Kaj ljudi bolj združuje in narodno spodbuja kot dobra in lepa knjiga? Za ves ogromni narodni napredek v tem odločilnem obdobju gre predvsem zasluga Mohorjevi knjigi, in slovenski duhovščini s škofom Slomškom na čelu, ki je to knjigo vztrajno širila med ljudstvom. Da so v letih 1868 — 1871 trije veličastni tabori tako mogočno uspeli, se mora v veliki meri dati priznanje Mohorjevi knjigi, čeravno teh taborov niso organizirali Slomšekovi ljudje, ampak narodno zavedna liberalna inteligenca. Dosegli so izreden propagandni učinek ne le med domačim ljudstvom, marveč zlasti pri sosednih narodih in široko po tedanjem svetu, ker so učinkovito pokazali obstoj slovenskega naroda in njegovo odločno voljo do svobodnega narodnega življenja. Zal tabori niso imeli trdnega za stalno organiziranega vodstva, ki bi sistematično vzdrževal idejo masovnih zborovanj in v stalni organizaciji vnaprej planiral celotno gibanje in mu določal idejno smer. Zaradi pomanjkanja takšnega osrednjega vodstva so se začeli pojavljati ideološki spori, ki so nadaljevanje taborov po treh uspešnih priredbah uničili. Ostale pa so močne pojave narodne zavednosti med ljudskimi množicami, ki jih je obširno in intenzivno (dalje na str. 4) na Bojana Štiha in med napo- | vedjo škofa Gregorija Rožmana, ki je narodu naklical: j »...in tudi, če me ljubljanske j komunistke živega na Kongre- j snem trgu sežgo, kar si tako j želijo — neprenehoma, tudi še j umirajoč bom ponavljal, daje ( naj večje zlo za slovenski narod brezbožni komunizem«. Tako je povedal v svoji pridigi, ko je obsodil OF. Napovedi tistih let se sedaj uresničuje. Slovenski narod naj jokaje razmišlja o tem " priliko ima —, v kateri napovedi je bilo kleno zrnje, kje in kdo so bili, ki so mlatili sovjetsko slamo, ki jim je prinesla pridelek, da sedaj ne vedo, kam z njim. Za drugič sem prihranil nekaj »paberkov« iz Družine, pridelek stalinistične vzgoje^ Bo nekakšno nadaljevanje. J. P O obisku papeža na Krki 25. junija V Ljubljani je bila v škofij' skem dvorcu tiskovna konfe renca, na kateri so nadškof k Šuštar in drugi orisali pot^ papeževega obiska na Krki 25' junija in njegov pomen. Papežev obisk na Krki p°te' ka v letu sv. Eme, ki je ustan0' viteljica krške škofije in je rav' no pred 700 leti bila razglašen3 za blaženo. Sv. Emo smem0 imeti tudi za našo slovensk0 svetnico in zavetnico, ker je 2 vela v slovenskih deželah 1 ker je bila najbrž tudi sloven skega rodu. Srečanje na Krki bo tudi vrsti srečanj treh Škofij, ki ^ je začelo na Sv. Višarjah Pr' skoro desetimi leti. Na tej rijini božji poti so se prvič sm čali romarji in škofje iz viden1 ske, celovške in Ijubljans^ škofije. Srečanja so se v nasl0 dnjih letih zvrstila po posam0 znih škofijah, vedno na ka 1 Marijini božji poti (Bre£H ' Tricesimo, sedaj Krka). c srečanja ob Mariji imajo sv poseben značaj, saj gre za Čanja vernikov treh oz. Štlf jezikov: Slovencev, NerH^j Italijanov in zadnje čase tu Furlanov, ki zahtevajo m16* tudi za furlanščino. se, da bo tudi letos ob P3Pei; vem obisku tako: »Vsi je^(l naj slave Gospoda in njeg° Mater!« vel1' Papeževa maša bo na kem travniku ob cerkvi Eme, kjer bo prostora ,f kih 70 tisoč ljudi. Sedeži K, pridržani samo za bolnik6 za izredne povabljence; ^ ostali bodo morali stati- ^ ko pa si prinesejo zlo^J' stolčke. Med mašo bo p6^ raznih jezikih. Sodeloval ^ združen zbor slovenskih P cev iz Slovenije in Kor3; pru’ skupno kakih tisoč oseb toliko pevcev bo štel Per% združeni zbor. Hrvati se h ^ udeležili papeževega obiskuj Gradiščanskem, kamor h f prišli tudi romarji iz M3 ^ ske. Papeževa maša bo 3 višenem oltarju sredi lraV|,|i‘ tako, da bodo sv. očeta 3 vsi videli. . Katol&'fy 31. niarC plačal sem pa samo za deset.« S'1' P' fi :ljiv< pr*' /. ižt vf . i/ Ko je mož spet odhajal v gostilno, je žena zbrala okol nle9a vse njune otroke. »Zdaj si jih pa dobro oglej, da me potem ne boš spet sPraševal, čigavi so.« Pri pregledu vpraša zdravnik pacienta: ^o?« »Zdaj pa povejte po resnici, koliko piv spijete dnev K “Hja, včasih je dovolj tri ali štiri steklenice, včasih šes °sem, pridejo pa tudi dnevi, ko se nikakor ne morerr 8 °d*ejati.« "^ti, to se zdi pa res čudno, da je tat, ki je bil ponoči pr S' vsel samo moj boben.« Va| ^aneza ie bolelo uho in zdravnik je kar naprej pogledo Var>j. Končno Janez ne zdrži več in pojasni: 1^ “Nič ne pomaga, doktor! Ne boste videli skozi, ke arh v drugem ušesu vato.« “Sin mi je spet vzel denar iz denarnice.« ‘'Kako pa veš, da je bil on? Lahko bi ga vzela tudi jaz. “Me, on je bil. Ker ni vzel vsega, ampak je nekaj pustil. k|Q .^vrT’et je z zanimanjem opazoval tujca, sedečega n zelezniške postaje. Končno se opogumi in vpraša: “Mej, ali ste vi mogoče Jud?« “Seveda sem,« je odgovoril tujec. Vi: mi je zdelo tako,« odvrne kmet in ponosno pristc Vasi pa, kjer jaz živim, nimamo nobenega Juda.« “Zato pa tudi je samo vas,« odvrne tujec. tv'^ate^ P"0*6 h Gorenjcu, pa*se začudi: »Kako to, d ^ °i Prašič leseno nogo?« Zaradi ene šunke pa je ne bom klal celega prašiča!< Njcjjo?*aJ n‘ste prstana, ki ste ga našli, prinesli k nam n V ** K 0 p 'Voj J® na prstanu bil vgraviran napis: Za vedn $ *1» er'ška Domovina je glasilo svobodomislečih Slovencev in Slovenk po vsem svetu iž Ohia Leejem Hoskinsom. S predsednikom te banke, ki je tudi član sveta guvernerjev ameriške uprave za federalne rezerve v Washingtonu (organa, ki vodi ameriško monetarno politiko), so se pogovarjali predvsem o monetarni politiki. Na srečanju, ki sta se ga udeležila tudi jugoslovanski veleposlanik v ZDA Žika Kovačevič in naš generalni konzul v Clevelandu Ivo Vajgl, je tekla beseda tudi o naši finančni . in gospodarski krizi. Po mnenju uglednega ameriškega finančnika Jugoslavija ne bo mogla odpraviti sedanje krize, če ne bo priznala realne vrednosti kapitala oziroma če ne bo vodila politike realnih o-brestnih mer, tečaja dinarja in uveljavila drugih najpomembnejših elementov tržnega gospodarstva. Popit se je v petek (25. marca, op. ur.) sestal s skupino ameriških poslovnih ljudi slovenskega rodu, ki bodo v kratkem obiskali Slovenijo. (V kolikor razumem, gre za skupino, ki jo organizira kong. Dennis Eckart; o tem obisku še nismo dobili nobenega obvestila glede podrobnosti, op. ur.) Bil je tudi gost na sprejemu, ki ga je priredil eden izmed vodilnih industrialcev slovenskega rodu v Clevelandu Robert Tomsich. Sprejema se je udeležilo približno 60 vodilnih poslovnih ljudi slovenskega porekla iz tega dela ZDA. Vodilni clevelandski dnevnik The Plain Dealer je danes objavil intervju s predsednikom predsedstva SR Slovenije. V uvodu novinar tega časopisa William Miller med drugim piše, da je Popit večino svojega tridnevnega bivanja v Clevelandu porabil za srečanja z ameriškimi poslovnimi ljudmi slovenskega porekla in za spodbujanje skupnih naložb v Jugoslaviji. Večina pogovora je bila sicer namenjena nedavnemu obisku sovjetskega voditelja Gorbačova v Jugoslaviji in še posebej v Sloveniji. Novinar citira Popitove besede, da »odnosi med Jugoslavijo in SZ še nikdar niso bili boljši kot danes«. Med drugim navaja tudi Popitovo misel, da »smo se (Jugoslovani) velikokrat srečevali s sovjetskimi voditelji, vendar pa je bil Gorbačov prvi, ki seje z nami pogovarjal enakopravno, ne pa s stališča velikega brata«. UROŠ LIPUŠČEK (Če bomo kje drugje ali še v Delu opazili odmeve Popitovega obiska, ah o drugih podobnih srečanjih med predstavniki slovenskega režima in ameriškimi Slovenci oz. ameriškimi oblastmi sploh, bomo o njih skrbneje poročali, kot je bila naša dosedanja navada. Isto in še posebej velja to za angleški de! lista. Ur.) MISEL Biti morate kot okno, skozi katero hoče sijati na svet božja dobrota. Šipa ne sme biti umazana ali motna, sicer preprečuje izžarevanje Boga V svet. Kdith Stein MARTIN JEVNIKAR ZAMEJSKA IN ZDOMSKA LITERATURA Marjan Pertot: Bibliografija slovenskega tiska v Argentini 1945-1987: I. del - knjige Malo pred koncem leta 1987 je izšla Marjana Pertota Bibliografija slovenskega tiska v Argentini 1945—1987, I. del — knjige. Izdala Knjižnica Dušana Černeta v Trstu 1987, založila Mladika, opremil Edi Žerjal, natisnila tiskarna Gra-phart na 92 straneh in v 400 izvodih. Torej seznam vseh knjig, ki so jih izdali slovenski povojni izseljenci v Argentini od svojega prihoda v letih 1947-1948 do danes. Kot vidimo, so opravili ogromno delo, saj navaja Bibliografija 545 enot 229 avtorjev. Knjige in knjižice različne vsebine in raznih založb, namenjene slovenski skupnosti v Argentini in po drugih celinah, da bi se ohranili in da bi zapustili svojim otrokom slovenski jezik ter krščansko vero. Knjige so opisane po mednarodnih pravilih: priimek in ime, naslov, založba, kraj in leto izdaje, strani, velikost v cm, na koncu pa še kraj, kje je knjižna enota shranjena. In spet presenečenje: skoraj vse knjige so v Knjižnici Dušana Černeta, ki je bila ustanovljena leta 1981 na sedežu Slovenske prosvete (ul. Donizetti 3). Z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo jo ves čas vodi Marjan Pertot, ki je tudi zbral vse argentinske knjige in odšel lani poleti nalašč v Argentino, da je poiskal še manjkajoče. V uvodu v Bibliografijo je zapisal: »Danes lahko s ponosom trdimo, da posedujemo najbogatejšo knjižno zbirko slovenskega argentinskega tiska po letu 1945 v Evropi«. Lahko bi bil napisal »na svetu«, ker nikjer nimajo zbranega vsega. Toda branje vsake bibliografije je lahko le zunanje, da ugotovimo, kdo in kaj je pisal in kako so knjige izhajale. Toda če se poglobimo v to Bibliografijo z duhovnimi ali zgodovinskimi očmi, se odkrije pred nami nov svet: pred seboj vidimo kakih sedem tisoč slovenskih ljudi, ki so se pred koncem vojne umaknili golih rok na Koroško in v Italijo in nekaj let životarili v zavezniških taboriščih. Med njimi so bili kmetje, delavci, študentje, izobraženci, duhovniki, pesniki, pisatelji, strokovnjaki z raznih področij. Ko je Argentina leta 1947 širokogrudno odprla vrata, so se počasi preselili tja in se večinoma naselili v prestolnici Buenos Aires, večji skupini pa še v Mendozi in Barilochah. Že prve dni so ustanovili narodno, kulturno in politično društvo Svobodna Slovenija, ki je sprejemala nove naseljence, skrbela za začasno nastanitev in za prve službe. Postala je krovna organizacija, ki še danes združuje in zastopa vse povojne izseljence. S seboj so voditelji prinesli tednik Svobodna Slovenija, ki je začel tajno izhajati nov. 1941 v Ljubljani, v Argentini pa še vedno povezuje izseljence. Zdaj ga vodi že drugi rod, to so izobraženci, ki so se rodili v Argentini in se tam naučili slovenščine. Novi naseljenci so se hitro vrasli v argentinske razmere, saj niso prinesli s seboj samo pridnih rok, ampak tudi glavo, izobrazbo, strokovno usposobljenost, ustrašili pa se tudi niso argentinskih šol, da so dosegli kvalifikacijo. Prinesli pa so tudi močno željo, da bi uspeli in se ohranili, da bi si ustvarili novo domovino, da bi polno živeli slovensko in argentinsko. In tako so si kupili ali postavili hiše in se politično, kulturno, socialno, prosvetno, šolsko in versko organizirali — ustvarili so državo v državi. Že proti koncu leta 1948 je izšla v Buenos Airesu prva njihova knjiga — Koledar Svobodne Slovenije za leto 1949. Torej Koledar, nekak kažipot skozi življenje, s svetniki in prazniki, z zanimivostmi in razpravami, kakor jih izdaja Mohorjeva družba od leta 1852. In Svobodna Slovenija je izdajala Koledarje — Zbornike do 1975, istočasno pa se je razvila v samostojno založbo in izdala 31 knjig, že 1949 prvo samostojno knjigo Velika črna maša za pobite Slovence, pesnitev dr. Tineta Debeljaka. Leta 1954 so ustanovili Slovensko kulturno akcijo (SKA), osrednjo organizacijo za vse Beseda o Zedinjeni Sloveniji (Nadaljevanje s str. 2) delovanje duhovščine v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja in v prvih našega s prosvetnim in izobraževalnim delom prekvasilo v povsem razvit narod z razvito kulturo, znanostjo in umetnostjo in s povsem izoblikovanim jezikom. Skratka v narod, ki je trdno obstajal in živel. Akcija za Zedinjeno Slovenijo, ki so se je v času taborov lotili v deželnih zborih, žal ni uspela. Ideja ni mela v rednih razmerah ustavnega življenja nobenih možnosti uresničenja. Tako imenovana drobtinčarska politika slovenskih voditeljev ni izvirala iz njihove napačne orientacije ali celo nesposobnosti, ampak iz celotne nerešljivosti avstrijskih notranjih problemov na parlamentarni način. Zato se stvari niso v tem oziru zaznavno premaknile vse do prve svetovne vojne, ko je bila maja 1917 prebrana v dunajskem parlamentu Majniška deklaracija. (Dalje) L. P. Slovence zunaj domovine, ki ima redne ustvarjalne člane in vrsto ustvarjalnih odsekov. Njeni glasili sta revija Med-dobje (4 št. na leto) in mesečnik Glas SKA. SKA pa od vsega začetka izdaja tudi knjige — do zdaj 126, med njimi so pesniške zborke, črtice, romani, znanstvena dela. V šolah imajo lastne knjige, napisane tam in za tamkajšnje razmere. Vse so izšle že po večkrat. Maturanti srednješolskega tečaja pa izdajajo vsako leto Almanah kot nekak dokaz tega, kar so se naučili. Slovensko dušno pastirstvo v Argentini izdaja tedensko knjige zadružne vsebine. Podobna ji je založba Družabna pravda, ki je izdajala enako-imensko revijo in knjige. Več knjig je posvečenih medvojnim dogodkom v Sloveniji. Pod naslovom Taboriščni arhiv priča je izšlo v zbirki Dokumenti sedem obsežnih knjig pričevanj in izjav o revoluciji v Sloveniji, podobno snov prinaša zbirka Krivda Osvobodilne fronte. Šest knjig štejejo Svobodni pogledi na slovensko preteklost, seda- njost in prihodnost. Še več je manjših založb in dolga vrsta je knjižic o petju, izvirnih in ponatisnjenih iger, poročil posameznih društev, političnih razprav in drugega, celo telefonski imenik tiskajo svoj. Vse to izhaja spontano, iz idealizma, iz ljubezni do slovenstva in njegove ohranitve. Kljub hudi gospodarski krizi v Argentini in brez vsake zunanje pomoči pa vztrajajo in dosegajo uspehe, ki bi jih ob preselitvi tistih sedem tisoč beguncev nihče ne mogel pričakovati. Celotno delo argentinskih Slovencev pa bo razgrnjeno, ko bo Marjan Pertot pripravil še Bibliografijo periodičnega tiska in Bibliografijo drobnega tiska, ki sta že v delu. Saša Martelanc: Veter iz ljubih daljav Leta 1987 je izšla med redni- sinov klic v spanju ga opomni. Oznanilo, izdalo pa je vrsto molitvenikov, veroukov, nabožnih in premišljevanjskih knjig, izvirnih in prevedenih. Lazaristi v Slovenski vasi (Lanus) so do letos izdajali Katoliške misijone, imajo pa tudi Baragovo založbo, ki je izdala vrsto pomembnih knjig. Gospodarstveniki so ustanovili Mutual Sloga, ki je hranilnica in posojilnica, deli pa tudi nagrade ob rojstvih, porokah, diplomah in pomaga ob smrti. Izdaja glasilo Vez in mi knjigami Goriške Mohorjeve družbe za letošnje leto druga leposlovna knjiga tržaškega radijskega časnikarja Saše Martelanca Veter iz ljubih daljav. Kakor v prvi knjigi Medodi-ja (1984), za katero je dobil tržaško literarno nagrado Vstajenje, so zbrane tudi v tej knjigi spominske črtice na mladost in prva tržaška leta. V prvi črtici Votek se vrača v otroštvo na vasi blizu Ljubljane, ki je bilo lepo in brezskrbno, toda ečah Poveličujte Gospoda z mano in skupno slavimo njegovo ime! (Ps. 33) V BLAG IN LJUBEČ SPOMIN OB DEVETNAJSTI OBLETNICI SMRTI, ODKAR JE NA BOJIŠČU V VIETNAMU DAROVAL SVOJE ŽIVLJENJE NOVI DOMOVINI AMERIKI NAŠ EDINI, LJUBLJENI IN NEPOZABNI SIN, PREDRAGI BRAT, NEČAK IN STRIČEK Lance Corporal U.S. Marine Corps SILVESTER VICTOR SEKNE Padel je pri Quang Namu dne 12. aprila 1969 Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka. Pogrinjaš mi mizo vpričo mojih nasprotnikov. Z oljem mi glavo maziliš, moj kelih je zvrhan. Globoko žalujoči: oče FLORIAN in mati MARIJA SEKNE; sestra FLORI, poročena ZAZULA z družino; ostali sorodniki v Ameriki in Sloveniji. da se mora bolj posvi otroku. Podkvice na Miklošičevi sO spomin na prvo povojno let0 na Klasični gimnaziji v Ljub' Ijani, kamor se je vozil z vl3' kom iz vasi. Bila so lepa leta’ profesorji še starega kova’ knjig ni bilo, pomanjkanje je oglašalo vsepovsod, P° zvočnikih so razglašali smrtn obsodbe, preskok nazaj v voj' na leta, ko so ljudje v vasi p°; magali učitelju, ki je bil zarad' politike odpuščen, po vojni P3 se jim je bogato oddolžil Drevesa raslejo v Rojanu je prva tržaška črtica. Že prej s° obiskovali sorodnike v janu, od 14. do 20. leta pa ^ živel pri teti v Rojanu in ob' skoval slovensko klasično g'11 nazijo. Opisuje drobno pov no življenje, brez večjih ^ godkov, a tudi brez sovrašb3 med narodoma, zapel pa j slavospev drevesom in ptičj£ mu petju. V Cenzorju je poustvah značaj upokojenega zidarja. ^ je vsak teden nosil na postal Teden (Demokracijo) in še^ mejo. Avtor je postal pri 5aS pišu korektor, kmalu pa jeZ3 čel tudi pisati in še zidarj ia)( pregovoril za spis. Spet koš# povojnih razmer, opis tiskaf in znane gostilne (pri JožkP'' V Valčku sreče nastopaj dva značaja, nekoliko poh® Ijeni Giordano in zmedena £ spa Marija, v vlaku sreča dobro italijansko gospo. ^ nec pa je optimističen, k° ^ Giordanova hči v sloveP8' šolo. Pajčevina pod Ojstrn'^ je opis nočne poti na Ojsir ^ opazovanja lepote narave. PJ, slušanje ptičjega petja, ob^ pa spomin na letovanja v ^ vah, kamor je prof. vodil študente. Tu so se ^ znavali z domačini, do*^ praznovanje vaškega Patr°jgf s prijateljem pa je odšel na bojs in se srečal z grozo v mini. ■ V Tujcu se je vrnil v rojs vas, da bi si ogledal P0^ obnovil spomine na osn0 Cleveland, Ohio, 1 2. aprila 1 988. šolo. Avto je pustil pred no postajo, zato so ga P0^ li na milico in primerno P li, kar ga je prizadelo. K0 (dalje na str. 6) i ) . - ) 1 H c •) y i i( u Ir c V c ;l< fi t l»' v 9 f |3' U i # o* ti iir i)1 i\ Kanadska Domovina TUDI V TORONTU IMAMO ZLATOMASNIKA TORONTO, Ont. - Nedavno sem pisal o zlatomašniškem jubileju ravnatelja Družbe sv. Mohorja v Celovcu, vsem nam znanem prelatu msgr. dr. Janezu Hornbdcku, ki že 42 let uspešno vodi celovško Mohorjevo družbo. Msgr. Hornbdck je letos za Veliko noč obhajal 50-letnico svojega mašniškega posvečenja, svojo zlato mašo pa bo daroval na materinsko nedeljo 8. maja 1988 v svoji župniji v Podgorjah. V Božji besedi pa sem zasledil, da bo tudi naš č.g. Janez Kopač C.M., župnik pri Mariji Brezmadežni v New Torontu na Brown’s Line, slavil prav tako obletnico svojega duhovništva. Ker g. Kopača poznam vse °d mojega prihoda v Toronto, ne samo kot gorečega in uspešnega duhovnika, temveč tudi kot izrednega ljubitelja slovenje literature, zlasti Prešerna 'n Gregorčiča, ki ju dostikrat vključi v svoje nedeljske pridi-§e in ju recitira z zanosom mladega študenta, da sem se dostikrat čudil, da pesnitve teh dveh naših poetov tako obvlada. G. Kopač je sam literat in Poet in mehka slovenska duša, ki v tem najde najprimernejši izliv svojih čustev. Po odhodu dr. Jakoba Ko-lariča C.M. (umrl na božič 1. *984 v Št. Jakobu na Koro-Škeni), je g. Kopač postal go-niina sila slovenske cerkvene °bčine v Torontu. Z uspehom Je nadaljeval započeto delo, ki ®a je zastavil dr. Kolarič, in je v New Torontu poleg Marije °niagaj, prve slovenske cer-Ve in župnije v Kanadi, zrasla ||0va župnija Marije Brezma-jžne, poleg nje pa še dom za ^astne sestre, ki župnijo oskr-vuJejo, in dom za duhovnike. zadnjem času pa je kot pred-s®dnik starostnega doma Lipa roel, da se je gradnja tega °ma uspešno izvedla. ( čeprav sva si z g. Kopačem ^ io tam skočila v lase (zlasti ^radi učnih knjig, ki jih v slo-reJ\ski sobotni šoli še vedno g* 'j°), sem g. Kopača in nje-skft0 ^e*0 23 s*ovensk° toront-skupnost vselej cenil in j^štoval. Posebej mi je impo-t0^ °> ko sem ga videl nešte-»v ral na Slovenskem letovi-ko ^ah 1 Je v zgodnjih jutranjih gumijastih škornjih po-Papir in drugo navlako, višč*110 *° m'’ obiskovalci leto-M)9’ ^rezsm'se*no pustili za J Po raznih prireditvah. ^d^°81 naši 1jud-'e lega \ evega dela niso videli. duho^° 83 samo k01 župnika, bi,0 Vne8a očeta, meni pa je 8ih | ano’ rda sem ga v teh dol-vekael'h sPoznal tudi kot člo-tloya' . j imam samo obču-ie 0s(Je 'n spoštovanje. Znal 'n rri^U' Preprost in skromen naduhJC neŠretokrat spomnil V SvoiT,Vn'ka> ki sem ga srečal 1 Študentovskih letih. ko smo lazili v hribe na Gorenjskem. V osamljeni hribovski cerkvi je tisti duhovnik skrbel za duše bližnjih kmetov in bajtarjev. Silno je bil vesel, ko smo se študenti iz mesta pri njem oglasili. Dostikrat je za nas opravil posebno sv. mašo, da nam je lahko izdal potrdilo, da smo bili pri sv. maši, kar je zahteval veroučni učitelj v šoli. Ob takih obiskih je ta gospod prinesel na mizo vse, kar je imel. Navadno skledo skisanega mleka in hleb rženega kruha. Še danes se spominjam tistih razgovorov, ki smo jih imeli ob kislem mleku z duhovnikom, ki je uravnovesil moje življenje in mi dal tisto osnovno podlago, da sem danes to kar sem. Učitelji in profesorji z vso svojo znanostjo me niso mogli prepričati, zakotni duhovnik v gorenjskih hribih pa je z izrazom resnične krščanske ljubezni imel tako močan vpliv na mene, da sem ostal v svojih mladih letih zvest krščanstvu in slovenstvu. Naš g. Kopač je eden takih naših duhovnikov. Če kdo, je gotovo g. Kopač človek, ki komunizem pozna v vseh njegovih odtenkih, in je kot učitelj božjega oznanila odgovoren, da mi kot kristjani odpuščamo vse trpljenje in masovno nezakonito smrt tiso-čev naših bratov in sestra ter prijateljev, ki so bilo masovno pokončani po drugi svetovni vojni. Za vse nas kristjane je to odpuščanje težko razumljivo. Zlasti še za tiste, ki so po nasilju takozvane OF zgubili več članov svoje družine. Nauk naše katoliške vere, ki jo g. Kopač oznanja že 50 let, pa nam predvsem govori o ljubezni do bližnjega, ki naj bi bila enaka ljubezni do samega sebe. Vsem nam je znana svetopisemska zgodba o usmiljenjem Samarijanu. G. Kopač je svoje vrste Samarijan, ki je v dolgih letih svojega begunstva in kot misijonar na Kitajskem ter pozneje v Kanadi izvrševal svoje duhovno poslanstvo kot misijonar in kot duhovnik. Sedaj praznuje 50-letnico svojega mašništva, kar je za nas torontske Slovence poseben dogodek. Saj smo praznovali dve ali tri nove maše, nismo pa imeli prilike proslavljati zlate maše. Naš zlatomašni jubilant je bil rojen 11. septembra 1913 pri Sv. Andreju pri Škofji. Loki. Po študiju v Škofovih zavodih, ki je bilo izobraževalno središče slovenske inteligence, iz katere so izšli vidni katoliški laiki in duhovniki, med njimi tudi slovenski škofje, ki danes upravljajo slovenske škofije, je mladi Kopač vstopil v semenišče in postal duhovnik. Novo mašo je zapel 17. julija 1938 v cerkvi Marije Vnebovzete pri Uršulinkah v Škofji Loki. Leta 1942 pa je vstopil v lazaristični red Pavla Vincencija, kjer je ostal do danes. Čeprav se z lazarističnim načinom ne strinjam v vsem (to sem že pokojnemu dobremu prijatelju dr. Kolariču odkrito povedal), g. Kopača prištevam med tiste slovenske duhovnike, ki ga z vso iskrenostjo lahko spoštujem in cenim kot duhovnega očeta. Zato se veselim in skupaj z njim hvalim Boga, da ga je izbral za svojega služabnika, da mu že 50 dolgih let zvesto služi, pa je pri tem znal ostati skromen in ponižen ter v službi našim slovenskim ljudem, ki v svojih vsakdanjih težavah potrebujejo duhovnega očetovstva. Kakor prelatu msgr. Horn-bocku, tako tudi Vam, g. Kopač, želim da bi Vas dobri Bog še naprej blagoslavljal in Vas ohranjal pri čvrstem zdravju, Vas krepil v Vaši veri, in po Vaših besedah tudi nas, ki Vaše duhovne besede potrebujemo. Prepričan sem, da se bo na letošnjem Katoliškem dnevu 3. julija ob Vaši zlati maši pred kapelo Marije Pomagaj na Slovenskem letovišču zbrala vsa torontska slovenska srenja, da se z Vami zahvali Bogu za milost duhovništva, ki ga Vi opravljate že 50 let. Tem potom Vam izražam moje iskrene čestitke in čestitke vseh nas, ki Vas spoštujemo in cenimo Vaše delo, ki ste ga in ga še opravljate v dobrobit Slovencev v Torontu. Bog Vas živi ob lepem ziato-mašniškem jubileju! Otmar Mauser Tudi bogati plačujejo visoke davke En odstotek najbogatejših Amcrikancev je v letu 1986 plačal več kot eno četrtino od skupnega osebnega dohodninskega davka v Ameriki - tako poroča vladni finančni oddelek. Delež od .davkov, ki so ga plačali zasebniki, ki zaslužijo manj kot $50.000 na leto, seje znižal v petih letih kar za 20%, od 66.8% v letu 1981 na 45.7% v letu 1986. V istem obdobju se jc delež vplačanega davka od tistih, ki zaslužijo več kot $100.000 na leto več kot podvojil in sicer od 15.2% na skupno 30.6%. Tisti en odstotek najbogatejših Amcrikancev pa je v letu 1986 plačal kar 26.1% od celotnega vplačanega osebnega dohodninskega davka, dočim je pred petimi leti - to je 1981 - isto delež davkov znašal samo 18.1%. Po tem lahko sklepamo, da se je v zadnjih petih letih uvrstilo med najbogatejše Amerikance kar lepo število ne tako bogatih. Fenomen Medjugorje Turistični aspekt Na turistični razstavi v Berlinu so Jugoslovani poleg drugega pokazali tudi Medjugorje. Tako je ta sporni kraj prišel med turistične ponudbe Jugoslavije. »Nedeljski dnevnik« je pred nedavnim objavil članek o tem kraju. Avtor se sicer ironično izraža o medjugorskih dogodkih, vendar o njih piše. Tudi »Primorski dnevnik« se je spomnil Medjugorja, a gleda nanj s turističnega vidika. To je razumljivo, saj gre takim predvsem za to, koliko tuji turisti prinesejo v državo deviz in koliko več bi lahko iztržili, če bi oblast bila bolj »turistično modra«. To modrost je do neke mere pokazal Kompas, ki je postavil v Medjugorju svojo agencijo in hotel. Medjugorje je torej postalo za civilno oblast turi-k stična privlačnost. Tudi to je nekaj, saj znači, da oblast vsaj ne ovira medjugorskih romanj. Morda jo je do tega privedla tudi sedanja gospodarska kriza in žeja po devizah. Gotovo je, da prihajajo tudi devize v zvezi z Medjugorjem, ko pa računajo, da obišče ta kraj več kot milijon ljudi na leto. Tja prihajajo z avtomobili, avtobusi, vlakom do Mostarja, z letali do Dubrovnika. Povrhu so ti turisti mirni, pobožni, tihi. Policiji ne delajo preglavic.' Verski vidik Medjugorja To je ena plat medjugorske medalje. Druga plat je verska. Ta plat je pa zadeva cerkvenih oblasti in vernikov. O cerkvenih oblasteh je znano, da se glede pristnosti Marijinih prikazovanj niso še izrekle, četudi so fenomen prikazovanja preiskale že razne komisije in jih ena še vedno preiskuje. Vatikan sam se v zadevo neposredno noče vmešavati, češ, to je zadeva jugoslovanskih škofov. Uradno se torej Cerkev noče izreči ne za ne proti. Le škof iz Mostarja je tisti, ki o prikazovanjih najbolj dvomi. Zato: pustimo času čas. Krščansko ljudstvo pa gre svojo pot. Število romarjev v Medjugorje raste iz leta v leto. Ker teh romanj duhovniki ne smejo organizirati, so se ponudile razne turistične agencije. Po vsem svetu jih najdemo, ki vabijo in spremljajo ljudi v Medjugorje. Tudi v Italiji jih je lepo število. Videmski tednik »La Vita Cattolica« piše, da je agencija »Fogolar viaggi« lani pripeljala v Medjugorje 1.500 ljudi, letos pa misli organizirati 20 potovanj v ta kraj. Tja je poromala tudi lastnica agencije Patrizia Bortolotti in pravi, da jo je duhovnost Medjugorja povsem prevzela: molitev, post, spreobrnjenje. Isti tednik posveča Medjugorju celo stran. Prinaša pričevanja udeležencev, laikov in duhovnikov, kakor tudi teoloških strokovnjakov. Profesor sv. pisma don Rinaldo Fabris pravi: »Medjugorje priča o potrebi iskati Boga in sicer tudi pri ljudeh, ki živijo zunaj cerkvene institucije. To je go- tovo pozitivno. Toda potrebna je jasnost v tej dvoumnosti verskega izkustva. Ena je razmerje med patri, ki nekako vodijo ta pojav, in cerkveno o-blastjo. Druga se nanaša na vsebino medjugorskega sporočila, ki je odsev neke kulture, izhajajoče iz predkoncilske kateheze (molitev, post, spreobrnjenje). Dejstvo je, kot ugotavlja videmski katoliški tednih, da so ’’tisti iz Medjugorja” postali gibanje. Tedensko se zbirajo k molitvi v svojem okolju, vsako prvo soboto v mesecu se srečujejo pri obče-stveni molitvi pri kapucinih v Vidmu in vsako toliko se zbirajo v večjem številu za skupno nočno molitev v Tricesi-mu.« Glas iz Kanade Naj zaključimo to poročilo s pismom iz Kanade; poslal ga je lazarist misijonar Ciril Čarga. Lansko poletje je bil doma na počitnicah, pa si je mislil: Ko se vrnem v Kanado, me bodo vsi vpraševali, če sem bil v Medjugorju. Tako sem šel. Prvi vtis je bil kar dober. Ob cesti izložbe raznih verskih in drugih predmetov. Okoli cerkve vse snažno. Blizu cerkve urad ljubljanskega Kompasa, ki sprejema rezervacije za prenočevanje po raznih hotelih (v Mostarju) in pri privatnikih. Potem množica ljudi iz vseh krajev. Ko sem stopil v cerkev, je bila polna mladine iz Stuttgarta. Nato sem stopil v župnišče, ki je skromno. V spremstvu vodiča sem se povzpel tudi na Križevac. Pod žgočim soncem je bila pot zelo naporna, od kamna do kamna, med robidovjem in trnjem... zares podobna vzpenjanju človeškega življenja do tistega vrhunca, ki nas na koncu čaka... Na poti navzdol, ki je še hujša, ker ne veš, kam bi nogo postavil, srečujem cele trume ljudi, ki se počasi vzpenjajo proti vrhu, molijo na glas, kot ti madžarski romarji (200 nas je, pravi duhovnik, ki je z njimi)... Kaj vleče vse te ljudi tja gor? Turistična privlačnost gotovo ne!« In Ciril Čarga nadaljuje: »Ob južni strani na travniku nekaj duhovnikov že spoveduje. Tudi sam opravim sv. spoved, potem sedem in postavim poleg stolice tablico z napisom jezikov, v katerih lahko spovedujem. Takoj se zbere dolga vrsta ljudi, ki prihaja k spovedi in sicer k takim spovedom, kakršnih od časov svojih prvih ljudskih misijonov nisem več doživel... Pride ura prikazovanj treh vidcev. Rad bi šel, da jih vidim, toda vrsta spovedancev in zgled drugih duhovnikov mi ne dajo, da bi šel. Poslušam spovedance in jim pravim, da tista Marija, ki se menda v tem trenutku tam blizu prikazuje, ne gleda samo na vidce, temveč tudi na tebe in tvoje probleme. Pa vidiš solze v njih očeh. Tedaj te prevzame ’’nekaj,”, kar ti še dolgo ostane...« »Slišal sem,« zaključuje pi-(dalje na str. 6) Poslanica Slovenskega narodnega odbora Buenos Aires, 1. marca 1 988 Bundeskanzler Dr. Franz Vranitzky Ballhauspl. 2 Wien 1014 — Austria Gospod zvezni kancler! Slovenski narodni odbor, ki izraža razpoloženje v političnem zdomstvu živečih svobodoljubnih Slovencev različnih miselnih plasti in idejnih tokov, se čuti obvezanega, da spremlja tudi duhovne težnje drugih rojakov. Ob petdeseti obletnici, odkar je nacizem z Anschlussom hotel izbrisati svobodno Avstrijo, se Slovenski narodni odbor pridružuje tudi grenkim spominom slovenskega ljudstva na Koroškem, ki ga je to protipravno dejanje in njemu sledeče nacistično preganjanje posebno hudo pri zadelo in mu dejansko grozilo s popolnim uničenjem. V ozračju svobode in demokracije, ki je v čast Avstriji, so se slovenskemu ljudstvu na Koroškem popravile nekdanje krivice. Vendar morajo tamkajšnji rojaki, v skrbi za ohranitev in razvijanje svojega materinega jezika in kulturnih posebnosti, vedno znova premagovati naravni pritisk okolja, včasih pa tudi nenaklonjeno ravnanje posebno krajevnih dejavnikov. Tak podrejeni položaj se zdaj kaže ob pripravah na zakonsko reformo šolstva na jezikovno mešanem področju južne Koroške. V zaskrbljenosti za neovirano možnost nadaljnje celotne integriranosti v družbi Slovenci posebno obžalujejo, da se jim pri preučevanju in načrtovanju vzgojnega sistema ne daje primerna vloga in da niso pritegnjeni k pogajanjem kot enakovreden partner. Ker soustvarjajo blaginjo in napredek avstrijske državne skupnosti in prispevajo k rasti ugleda avstrijske republike po svetu, upravičeno pričakujejo, da se jim pripoznava veljava, ki jim že sicer gre po naravnem pravu, po splošno sprejetih mednarodnih načelih in tudi po formalnih obveznostih. Slovenski narodni odbor se obrača na gospoda zveznega kanclerja, da po svoji pristojnosti in vplivnosti pomaga k sporazumni rešitvi šolskega vprašanja na južnem Koroškem, ki bo zadovoljiva za tamkajšnjo slovensko ljudstvo in s tem tudi za vso avstrijsko skupnost, in ukrene vse, da se umakne ali zavrne omenjeni zakonski predlog. Za Slovenski narodni odbor Rudolf Smersu, I. r. predsednik (Prejeli smo od g. L. P. s prošnjo za objavo.) Zamejska in zdomska literatura... (Nadaljevanje s str. 4) vozil proti Trstu, se je spraševal: »Kam vozim?« Domov ali zdoma? Odhajam ali se vračam?... Vozim sproščeno, saj imam jasen pregled: pred vetrobranom je pot do doma, v vzvratnem zrcalu je pot od doma. Že med zasliševanjem je spoznal, da je sicer domačin, ki je za vedno odšel, a se lahko vrača po spomine, po zakonih pa je tujec. V Brvincu se spominja prijatelja, ki je znal čudovito pripovedovati in peti, ki je dosegel velik uspeh v življenju, a ga je tujec ogoljufal in spravil na cesto. Spet si je opomogel, a si je z garanjem pokvaril srce, da je umrl za kapjo. V krajši črtici Konec je hrepenenje razmišlja o bistvu Fenomen Medjugorje (Nadaljevanje s str. 5) smo, »da je sv. oče nekemu škofu, ki je potožil, da ljudje drvijo v Medjugorje, dejal: ”Po kaj hodijo? Ali ne zato, da se spovedo, da gredo k obhajilu in se spreobrnejo? Ali ni ravno to, kar si želimo? Pusti jih torej; naj gredo!”« Kljub temu medjugorski verski fenomen ostaja še vedno sporen in ga vsak po svoje doživlja in o njem sodi. Katoliški glas, 31. marca 1988 konca in prihaja do ugotovitve: »Konca ni, konec je hrepenenje.« Svetogorsko darilo je tragična črtica z veselim koncem o tem, kako sta se z ženo in hčerko ponesrečila z avtom in se v bolnišnici tresla za še nerojenega otroka, dokler nista zvedela, da je vse v redu. Poromal je na Sveto Goro, se spravil z Bogom in plačal za mašo. Na dan maše se mu je rodil sin. V zadnji črtici Kpsilon Orio-nis se po 25 letih sreča z Marjetico, mladostno ljubeznijo, na pogrebu njene matere, ki mu ni bila naklonjena. Spomini in dokončno slovo. Martelančeve črtice so po obliki in vsebini nadaljevanje prve knjige, vse so osebno doživete, vdelane v medvojne in povojne razmere, ki so bile težke in krute, vendar jih avtor ni občutil v vsem obsegu, ker je bil mlad. Kljub mladosti pa je v črtice vnesel nekaj prizorov in dogodkov iz tistih časov irvrazmer, ki dajejo spominom večjo tehtnost. Velik smisel in občutek ima za naravne lepote in ptičje petje, za gozdove in planine, vendar zna tudi tu najti pravo mero, da opisi niso sami sebi namen. S krepkimi potezami je očrtal nekaj značajev iz povojnih let in poustvaril razmere v tiskarni Tednika, ki je zagovarjal smer, nasprotno tedanji večini. Na splošno je nekoliko razširil ozke osebne spomine. KOLEDAR PRIREDITEV APRIL 16. — Društvo Cleveland št. 9 ADZ priredi večerjo s plesom ob svoji 75-letnici, v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 17. — Misijonska Znamkar-ska Akcija (MZA) priredi kosilo v farni dvorani sv. Vida. Serviranje od 11.30 dop. do 1.30 pop. 23. — Slovenski dom na Holmes Ave. priredi pomladansko večerjo in ples. Igra Al Markič orkester. 30. — Slovenska cerkev Sv. Cirila v New Yorku priredi Slovenski festival. Nastopajo plesna skupina Kres, pevski zbor Zvon, orkester Veseli Slovenci ter farni zbor pri Sv. Cirilu. MAJ 15. — Prijatelji SND na St. Clair Ave. priredijo »brunch« v pomoč te ustanove. 15. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, praznuje Materinski dan 21. — Pevski zbor Korotan poda koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Za ples in zabavo igra Alpski sekstet. 29. — Društvo SPB Cleveland priredi Slovenski spominski dan s sv. mašo pri Lurški Materi božji na Chardon Rd. v Euclidu, Ohio. 30. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, obhaja Spominski dan v Triglavskem parku JUNIJ 5. — Otvoritev Slovenske pristave. 18., 19. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo za vse pobite slov. domobrance in vse žrtve komunistične revolucije, na Orlovem vrhu Slovenske pristave. 26. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi piknik v svojem Parku JULIJ 2., 3. in 4. — Pristavski dnevi, na Slov. pristavi. 10. — Misijonska Znamkar-ska Akcija ima svoj letni piknik na Slovenski pristavi. Sv. maša ob 12. uri. 15., 16., 17. — Poletni festival pri Sv. Vidu. 24. — Misijonski piknik v Triglavskem parku, Milwaukee. 30. — Balincarski krožek Slovenske pristave priredi piknik na Slov. pristavi. 31. — Slov. šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. Pripoveduje stvarno in nazorno, veliko je liričnih opisov, jezik je izpiljen in oseben. MLADIKA trsi. šl. 1 — 1988 AVGUST 7. — Dan upokojencev na Slovenski pristavi. 14. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi piknik v svojem Parku. 20. — Folklorna plesna skupina Kres nastopa na Slov. pristavi. Po nastopu igrajo za ples in zabavo Dušan Maršiče-vi Veseli Slovenci. 28. — Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Igra Tony Klepec orkester. 28. — Društvo DSPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. 28. — Slovenski dom na Holmes Ave. priredi letno »Povratek domov« prireditev. SEPTEMBER 18. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 25. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu priredi vsakoletno kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. 25. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi Vinsko trgatev v svojem Parku OKTOBER 15. — Tabor DSPB Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 23. — Slomškov krožek priredi vsakoletno kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. 23. — Občni zbor Slovenske pristave, na Slov. pristavi. 23. — Slovenian National Art Guild praznuje 15-letnico v SDD na Recher Ave. 29. — Štajerski klub priredi Martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7h zv. Igrajo Veseli Slovenci. 29. — Slovenski dom na Holmes Ave. priredi večerjo. NOVEMBER 6. — Slovensko ameriški kulturni svet priredi »Slovenski večer« v SND na St. Clair Ave. Počaščen bo sodnik Ay-gust Pryatel. Novi grobovi (Nadaljevanje s str. 1) Josephine Sever Umrla je Josephine Sever, hčera Georgea in Frances, roj. Blatnik (oba že pok.), sestra Frances in Mollie ter že pok. Mary Ule, Johna, Georgea, Vincenta, Franka, Anthonvja, Josepha, Dorothy, Rudolpha in Andrewa, teta in prateta. Pogreb je bil 11. aprila iz Fortunovega zavoda na 5316 Fleet Ave. v cerkev sv. Lovrenca in od tam na Kalvarijo. Pauline J. Tratnik Umrla je Pauline J. Tratnik, rojena Hribar, vdova po pok. VVilliamu J., mati Mary Ann in Janet Symes, 3-krat stara mati, sestra Johna (pok.), Mary George, Rudyja, Sophie Gillman, Rose Kekich in The-rese Yoxtheimer, teta in prateta. Pogreb je bil 11. aprila s sv. mašo v cerkvi St. John Bosco s pokopom na pokopališču Sv. Križa. MALI OGLASI Lake Shore & E. 185 St. Area Modem, Ige 1 bdrm apt. in quiet bldg. Carpeted, appliances and air cond. Garage inc. No children. No pets. Lease. $300 per month. Call 338-3205. (x) Help Wanted Waitresses and barmaid. Part time or full time. Apply in person. Maria's Restaurant. Formerly Tracy Tavern. Call 481-9510. (28-29) WANTED Double Home in Good Condition. WANTED Bungalow or Ranch in Willo-wick or Wickliffe. WANTED Licensed Salesperson — Full or Part-Time. Call: George Knaus Real Estate 819 E. 185 St. Cleveland, Ohio 481-9300 (21-29) BEAUTY SHOP FOR SALF Call 481-0775 after 6 p.m- (x) Help Wanted Need for cleaning service-Must have car and flexible hours. $4.50 to $5.00 per hour. Call 574-3013. (26-29) Hiše barvamo zunaj in zno' t:aj. Tapeciramo. (We wall' paper). Popravljamo in dele' mo nove kuhinje in kopalnic® ter tudi druga zidarska i'1 mizarska dela. Lastnik TONY KRISTAVM* Pokličite 423-4444 (X) Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 V družinski lasti že 85 let Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster Ameriška Slovenska Katoliška Jednota American Slovenian Catholic Union Društvo SV. VIDA št. 25 Duhovni /vodja: Rev. Joseph Bo-žnar; preds.: Joseph Baškovič; pod-preds.: Joseph Hočevar; taj.: Albin Orehek, 18144 Lake Shore Blvd., tel. 481-1481; blag.: John Turek. Nadzorniki: Mary Hodnik, James Debevec, Stan Martinčič; vratar: Frank A. Turek. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti: Joseph Hočevar. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ob 10:15 dopoldne pod cerkvijo sv. Vida. Mesečni asesment se prične pobirati pred sejo in tudi 25. januarja in 25. julija od 6. do 7. ure zvečer v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. V slučaju bolezni naj se bolnik javi tajniku, da dobi zdravniški *ist in karto. Društvo SV. LOVRENCA št. 63 Duhovni vodja: Rev. Anthony Rebel; preds.: Joseph L. Fortuna; pod-Preds.: Isabelle Godec; taj.: Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, tel. 524-5201; zapis.: Mary Ann Sray; blag. James T. Weir, 1 5052 Rochelle Dr., Maple Hts., OH 44137; nadzorniki: Anthony B. Lausche, Olga Sray, Virginia Fortuna; zastopnika za SND na E. 80. St.: Joseph Fortuna, Ralph Godec; zastopnika za SND na Maple Hts.: Joseph Fortuna in Ralph Gobec; zastopnika za atletiko in »booster« klub: Joseph Fortuna in Ralph Godec. Zdravnika: Dr. Wm. Jeric in br. F. Jelercic. Seje-so na 25.-ega v mesecu v Slov. nar. domu na E. 80 St. ob 2.30 zv. Novi člani sprejeti od rojstva do 60. leta starosti. Bolniški esesment je 65 centov na mesec in Plačuje $7 bolniške podpore na te-ben, če je član bolan 5 dni ali več. Rojaki v Nevburgu, pristopite v društvo sv. Lovrencal Društvo SV. ANE št. 150 Duhovni vodja: Rev. Anthony Re-k°b preds.: Angela Winter; pod-Pmds.: Helen Krofi; taj.: Josephine W'fter, 3555 E. 80. St.; blag.: Lau-ra Berdyck. Nadzornice: Anna Win-ler- Theresa Zupančič, Helen Krofi; iaPis.: Katherine Zabak; zastopnica *a SND na E. 80.: Laura Berdyck; ^stopnica za SND na Maple Hts.: elen Krofi; zastopnici za Federaci-Angela Winter in Josephine ^lnter. Zdravniki: Vsi slovenski in finski. Seje so vsaka prva sreda ^ttesecu ob 2.30 popoldne v šolski '''Pani šole pri Sv. Lovrencu. društvo SV. MARIJE MAGDALENE št. 162 j Duhovni vodja: Rev. Joseph Bo-D ar; Preds.: Frances Nemanich; jbpreds.: Anna Zakrajšek; taj.: E arV Ann Mott, 760 E. 21? St., B^hb, OH, tel. 531-4556; blag.: v v Orehek; zapis.: Frances No-jQ ' nadzornice: Frances Macerol, ^bbine Gorencic in Mary Palčič; Ce ',eljica: Rosalia Palčič; zastopni-Zai^a Ohio KSKJ Federacijo: Anna Klerr,a'Šek' Frances Novak, Frances zri, an'ch; zdravniki: vsi slovenski a'miki. Preš 8 86 vr^'i0 vsalt° prvo sredo v SObieCu' °k 1-30 pop. v društveni avditorija pri Sv. Vidu. k Društvo SV. JOŽEFA št. 169 Duhovni vodja: Rev. John Kumse Preds.: Eugene Kogovšek Podpreds.: Anthony Tolar Fin. tajnik: Anton Nemec, 708 E. 159 St., Cleveland, OH 44110, tel. 541-7243 Pomožna tajnica: Anica Nemec Bol. taj.: Helena Nemec, 541-7243 Blag.: Jennie Tuma Zapis.: Mary Okicki Nadzorniki: Frank Žnidar, John Obat, Gary Koketec Direktor za atletiko: John Obat, 481-6129 Dir. za ženske aktivnosti: Jennie Tuma Vratar: John Jackson Zdravniki: dr. Maks Rak in vsi družinski zdravniki Por. v angleščini: Helena Nemec Por. v slovenščini: Josephine Ka-stigar Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7.30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Društvo sprejema člane od rojstva do 70 let za zavarovalnino od $2,000 naprej. Društvo PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA št. 172 Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar Preds.: Ludmila Glavan Podpreds.: Frank Kuhel Tajnica: Draga Gostič . 19831 Locherie Ave., Euclid, O. 44119, tel. 531^5678 Blagajnik: Joseph Melaher Zapisnikarica: Tanja Gostič Revizorji: Joseph Lach, Bogomir Glavan, Draga Gostič ml. Vratar: Štefan Marolt Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu in sicer: januar, marec, maj, julij, september in november, na domu predsednice na 1 3307 Puri-tas Ave. ob 7. zv.; februar, april, junij, avgust, oktober in december pa v Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave., ob 7h zv. Pobiranje ases-menta pol ure preje. Lodge OUR LADY OF FATIMA No. 255 Spiritual Adviser: Rev. John Kumse President: Edward J. Furlich Vice-pres.: Sally Jo Furlich Secy.-treas.: Josephine Trunk, 17609 Schenely Ave., Cleveland, OH 44119, tel. 481-5004 Rec. Secy.: Connie Schulz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz Womens & Youth Activities: Maureen Furlich Men’s Sports: Bob Schulz Meetings: Second Wed. of the month at Pres.-Vice Pres, home, 18709 Kewanee Ave., at 6:30 p.m. Tel. 486-6264. Physicians: All Slovene physicians in^he greater Cleveland area. Društvo KRISTUSA KRALJA št. 226 Duhovni vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Joseph F. Rigler, tel. 943-2306 Podpreds.: Mary Wolf-Noggy Tajnik: Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, OH 44092, tel. 944-0020 Blagajničarka: Eva Verderber, tel. 481-1172 Zapisnikarica: Mary Šemen Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Louis Ferlinc, Anthony Rigler Športni referent: Raymond Zak, tel. 526-3344 Direktor za mladinske aktivnosti: Judy Ryan Zastopnica za Klub v SND: Angela Lube Zastopnik za SND: Joseph F. Rigler Vratar: Antonia Šega Seje se vrše na drugo nedeljo v mesecu od februarja do decembra ob 1 2. uri. V januarju in decembru je začetek seje ob 2. uri. Vse seje se vršijo v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Ave. Pobiranje asesmenta je pol ure pred sejo in takoj po seji. KSKJ vam nudi mnogovrstno in najnovejše, moderno zavarovanje in to pod najbolj ugodnimi pogoji. Za podrobnosti se z zaupanjem lahko obrnite na tajnika društva. Slovenska Ženska Zveza Slovenian Women’s Union PODRUŽNICA št. 10 Duhovni vodja: Rev. John Kumse Predsednica: Mary Kokal Podpreds.: Dannielle Susel Taj.-blag.: Rosemary Susel Zapisnikarica: Ann Stefančič, 900 Rudyard Rd., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7635. Nadzornici: Marie Gombach, Helen Suhy Sunshine Comm.: Faye Moro in Joyce Lenassi Zgodovinarka: Ann Stefančič Sgt.-at-Arms: Alice Struna Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave. in sicer v sle dečih mesecih: januar, marec, maj, junij, september, november in december PODRUŽNICA št. 14 Duh. vodja: Rev. Francis Paik Predsednica: Martha Koren Podpreds.: Mary Stražišar Taj.-blag.: Donna Tomc, 2100 Apple Dr., Euclid, OH 44143 Zapisnikarica: Addie Humphreys Nadzornice: Vera Bajec, Antoinette Zabukovec, Frances Plut Poročevalka: Alice Kuhar Zastopnice za SDD na Recher Ave.: Anna Cekada, Martha Koren, Sharon Kobal Sunshine Ladies: Irene Collins. Frances Eržen, Rose Rodgers Zastopnici za Klub društev: Cele-\ ste Erollo, Lucille Korencic Seje vsak prvi torek ob 7 30, SDD na Recher Ave PODRUŽNICA št. 25 Duhovni vodja: Rev. Jo-erh Božnar Preds.: Josephine Mohorčič Taj.-blag.: Cirila Kermavner, 6610 Bliss Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881-4798 Zapisnikarica: Janet Krivacic Nadzornici: Mary Turk, Frances Kotnik Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu, ob 1.30 pop. v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Asesment se pobira pol ure pred sejo, ter tudi 25. dan v mesecih januarja in julija, od 5.30 popoldne do 7. uri zvečer, prav tako v društveni sobi pri Sv. Vidu. Ako pride 25. dan na soboto, se pobira en dan prej, ako pride 25. dan na nedeljo, se pa pobira en dan pozneje. Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini! PODRUŽNICA št. 47 Duhovni vodja: Rev. Anthony Rebol Predsednica: Mary Mundson Podpreds.: Olga Dorchak Taj.-blag.: Mary Taucher, 15604 Shirley Ave., Maple Hts., OH 44137, tel. 663-6957 Zapisnikarica: Jennie Praznik Nadzornici: Anna Harsh, Elsie Lovrenčič Zastopnici za vse SND: Jennie Gerk in Mary Taucher Seje: Druga nedelja v mesecih marca in septembra, ob 1. pop. V mesecih maja in decembra pa na prvi nedelji, ob 1. pop., v Slovenskem domu, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., Ohio. BRANCH No. 50 President: Ann J. Terček Vice Pres.: Ann Ryavec Secy.-treas.: Irene S. Jagodnik, 6786 Metro Park Dr., Cleveland, OH 44143, tel. 442-0647 Rec. Secy.: Ann Winter Auditors: Anne Ryavec, Helen Petsche Sentinel: Stella Baum Reporter: Vera Šebenik Meetings are held every 3rd Tuesday of the month except July, August and December, at 7:30 p.m. at the Euclid Public Library, 681 E. 222 St. Guests welcome. Ameriška Dobrodelna Zveza American Mutual Life Association Društvo SV ANE št. 4 Predsednica: Antoinette Malnar Podpreds.: Ann Zak Tajnica: Marie Orazem, 20673 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 44123, tel. 486-2735 Blagajničarka: Josephine Orazem Ambrosic Zapisnikarica: Frances Novak Nadzornice: Frances Kotnik, Frances Macerol, Josephine Mohorčič Mladinske aktivnosti: Nettie Malnar Poročevalka: Frances Kotnik Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v društveni sobi pri Sv. Vidu na E. 62. cesti in Glass Ave. Za preglede novih članov pristojni vsi slovenski zdravniki Društvo NAPREDNI SLOVENCI št. 5 Predsednik: Frank Stefe; podpreds.: John Nestor; taj.-blag.: Frances Stefe, 1482 Dille Rd., Euclid, OH 44117, tel. 531-6109; zapisnikar: Harold Telich; nadzorniki: Mark S. Telich, dr. Joseph Chrza-nowski DDS, Edward Pečjak; mlad. koordinator Mark S. Telich. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu marcu, juniju, oktobru in decembru na domu tajnice, 1482 Dille Rd., ob 10. dop. Za preglede novih članov vsi zdravniki, priznani od ADZ. Društvo SLOVENSKI DOM št. 6 President: Joseph G. Petrič Vice President: Marie Hosta Secretary: Albin Banko, 6809 Mayfield Rd., Apt. 1472, Mayfield Hts., OH 44124 Treasurer: Virginia Kotnik Rec. Sec.: Anne Cecelic Auditors: Jean Fabian, Caroline Lokar, Louise Fabec Youth Coordinator: Jean Fabian Medical Examiner: Dr. Anthony Spech Meetings: First Thursday of the month, 7:00 p.m., at the Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio. Društvo NOVI DOM ŠI. 7 Predsednik: Anton Švigelj Podpreds.: Anton Škerl Tajnik-blagajnik: Franc Kovačič, 1072 E. 74 St., Cleveland, OH 44103, tel. 431-7472 Zapis.: Jennie Antloga Nadzorniki: Jože Gabrič, Slavko Gabrič, Ana Mihelich Zdravnik: Vsak po zakonu priznani zdravnik v Ohiu Seje: Prva nedelja v mesecu, ob 10. dop., na domu tajnika. Društvo KRAS št. 8 Preds.: Vida Zak Podpreds.: Mary Price Tajnik: Anton M. Lavrisha, 18975 Villaview Rd., Cleveland, OH 44119 Blag.: Ivanka Kapel Zapis.: Sophie Matuch Nadzorniki: Joe Ferra, Pauline Skrabec, Mary Kobal Mlad. odbor: Joseph Skrabec Seje: DrugLčetrtek v mesecu ob 7. zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Društvo CLEVELAND št. 9 Preds.: Albert Amigoni Podpreds.: Stanley G. Ziherl Tajnica: Pat Amigoni, 21051 Arbor Ave., Euclid, OH 44123, tel. 531 8468 Blagajnik: Robert Menart Zapisnikarica: Mary Ziherl Nadzorniki: Frank Ahlin, Mary Champa, Andrew Champa Koordinator mladinskih aktivnosti: Albert Amigoni Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki Seje: Vsaka prva nedelja v mesecu v glavnem uradu ADZ, 19424 S. Waterloo Rd., ob 10. dopoldne. RIBNICA ŠT. 12 ADZ Preds.: Louis M. Šilc Podpreds.: John Cendol Taj.-blag.: Carole A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wickliffe, O. 44092 tel. 944-7965 Zapisnikarica: Gina llacqua Nadzorniki: Louis Sile, John Cen-do. Gina llacqua Seje v 1988 bodo ob 2. pop. 20. marca, 1 7. julija, 16. oktobra in 1 8. decembra na domu preds. 30417 Oakdale Rd., Willowick, O.. 44094. Zastopniki: Klub društev - John Cendol; Slov. nar. dom - John Cendol, SDD, Recher Ave. — Louis Sile, Gina llacqua; Slov. dom za ostarele — Louis Sile, Carole Czeck. (Dalje na str. 8) Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster Društvo Najsv. Imena Holy Name Society DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duh. vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Charles Winter Podpredsednik: Emil Goršek Vice President (Eng.): John Hočevar Tajnik: Joe Hočevar, 1172 Addison Rd., Cleveland, OH 44103 Zapisnikar: Joseph Cimperman Blagajnik: Anton Oblak Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. HOLY NAME SOCIETY of St. Mary Parish Spiritual Director: Rev. John Kumse President: Mike Pozun Vice Pres.: Dennis Sušnik Slov. Vice Pres.: Rudi Knez Secretary: Dominic Gorshe Treasurer: Art Eberman, 16301 Sanford Ave., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7184 Sick and Vigil Chmn.: Frank Sluga Program Chairman: Frank Zernic Corres. Sec.: Louis Jesek Marshall: Bill Kozak Social Apostolate: Ed Kocin Retreat Chmn.: Joseph Sajovic Catholic Order of Foresters BARAGA COURT No. 1317 Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar Chief Ranger: Rudolph A. Massera Vice Chief Ranger: Dr. Anthony F. Spech Past Chief Ranger: John J. HOcevar Recording Secretary: Alphonse A. Germ Financial Secretary: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., tel. 881-1031 Treasurer: John J. Hočevar Trustees: Albert Marolt, Dr. Anthony F. Spech, Joseph C. Saver Youth Director: Angelo M. Vogrig Visitor of Sick: Joseph C. Saver Field Representative - Frank J. Prijatelj, 845-4440 Meetings held the 3rd Friday of each month, Social Room, St. Vitus Auditorium, at 8.00 p.m. Slovenski narodni domovi Slovenian National Homes FEDERATION OF SLOVENIAN NATIONAL HOMES President: Joe Petrie Jr. 1st Vice Pres.: Tom Meljac 2nd Vice Pres.: Helen Urbas Secretary-Treasurer: Rudy Pivik, 15570 Humphrey Rd., Middleburgh Hts., OH 44130 Corresponding Secy.: Anna Mae Mannion Recording Secy.: Helen Konkoy Executive Secy.: Charles Ipavec Auditors: Steve Shimitz, Dan Pavšek, Stephie Pultz Historian: Ella Sarnanich Legal Counsel: Charles Ipavec SLOVENSKI NARODNI DOM 6409 St. Clair Avenue President: Edward Kenik Vice Pres.: June Price Secy.-Treas.: John N Perencevic Recording Secretary: Julia Pirc Legal Advisor: Charles Ipavec Au(liliii)< Committee: Ann Marie Zak, Antonia Zagar. Ann Opeka, Sophia Opeka House Committee: Edward Bradach, Mary Batis, John E. Leonard, John Vatovec, Daniel Shimrak, Don Mausser, John Trinko, Stanley Frank VVu)s ami Means Committee: Jean Križman, Marceline Mausser Alternate Directors: Anthony J. Tomse, Frank Stefe Meetings every second Tuesday of the month in Room No. 1, Old Building, 7:30 p.m Office hours: 1 1 a m. to 3 p.m. Tel 361 51 1 5 SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Avenue President: Ed Kocin Vice Pies.: Leroy Koeth Rec. Secy.: Jennie Tuma Fin. Secy.: Frank Ferra Treasurer: Ray Steile, 40 Waban Dr., Timbeilake, OH 44090 Auditors: John Jackson, Mary Podlogar, Chuck Femec House Cornrn.: John Jackson, Chuck Femec, Jim Ktann Clubtoom Mgrs.: John and Alba Plutt Federation Reps.: Chuck Fernec, Frarrk Fena, Dan Pavšek Other directors: Jane Hozian, Al Mam, John Prirno, John Habat, Frank Podlogar, Bob Ryan 1st alternate: Jack Videtich 2nd alternate: John Kolovich Meetings for Directors every 4th Moitday of the month at 7:30 p.m. (Nadaljevanje s str. 7) Društvo COLLINWOODSKE SLOVENKE št. 22 Preds.: Stefie Koncilja; pod-preds.: Tina Collins; taj.-blag.: Frank Koncilja, 1354 Clearaire Rd., Cleveland, OH 44110; tel. 481-6955 zapis.: Stephanie Dagg; nadzornice: Tina Collins, Joyce Segulin, Millie Novak; zdravnik: vsi slovenski zdravniki; seje: seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 6. uri zv. v spodnji društveni sobi Slov. doma na Holmes Ave. Društvo KRALJICA MIRU št. 24 Preds.: Anna Perko; podpreds.: Frances Cazin; tajnica: Alice Arko, 3562 E. 80 St., Cleveland, OH 44105, tel. 341-7540; blag.: Agnes Zagar; zapis.: Mary Prosen; nadzornice: Dolores Hrovat, Angela Musil, Mary Sever; koordinatorka za bratske zadeve: Alice Arko. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 1.30 pop. v SND na E. 80 St. Društvo SV. CECILIJA št. 37 Preds.: Nettie Zarnick; podpreds.: Anna Šilc, taj.-blag.: Jean McNeill, 6808 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103; zapis.: Marie Bond; nadzornici: Frances Slepic, Anna Ribic; zdravnik: vsi slovenski Seje so vsaki prvi torek v mesecu ob 1.30 pop. v šoli sv. Vida. Društvo MARTHA WASHINGTON št. 38 President: Terry Hočevar Vice-President: Rose Zalneratis Secy.-Treas.: Bertha Richter, 19171 Lake Shore Blvd., 692-1793 Rec. Secretary: Carol Lesiak Auditors: Frances Primosch, Josephine Cimperman, Ann Krajc, Rosemary Kozar Fraternal Affairs Rep.: Joanne Fordyce. Meetings: Third Tuesday in Jan., April, June, Nov. (Additional meetings as scheduled.) Oltarna društva Altar Societies OLTARNO DRUŠTVO fare Sv. Vida Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar; častna preds.: Mary Marinko; preds.: Amalija Košnik, podpreds.: Frances Novak; taj.-blag.: Kristina Rihtar, 990 E. 63 St., tel. 391-6545; zapisnikarica v slovenščini: Gabriela Kuhel; zapisnikarica v angleščini: Mary Turk; redite-Ijica: Ivanka Pretnar; nadzornici: Frances Kotnik in Ann Brinovec. Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo uro molitve, vsaljo prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. OLTARNO DRUŠTVO fare Marije Vnebovzete Duhovni vodja: Rev. John M. Kumše; predsednica: Pavla Adamič; podpredsednica: Maria Ribič; tajnica in blagajničarka: Rose Bavec, 18228 Marcella Rd., tel. 531-6167; zapisnikarica: Ivanka Kete; nadzornice: Tončka Urankar, Mary Podlogar, Amelia Gad. Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Isti dan popoldne ob 1.30 uri molitvena ura, po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. ST. MARY’S COURT No. 1640 Spiritual Director: Rev. John M. Kumse Chief Ranger: Alan Spilar ViceChief Ranger: Virginia Trepal Past Chief Ranger: Hank Skarbez Recording Secretary: Joe Sterle Jr i Financial Secretary: J-n Sp. at, 715 E. 159 St., 681-21 9 Treasurer: Vicki Skarbez Youth Director: John Osre-.kr r Trustees: Gerry White, Harold White, Kathy Spilar Sentinel: Hank Skarbez Field Representative: Alan Spilar, te. 951-9775 Meetings are held every third Sunday in the St. Mary Study Club Room. SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road President: Anthony Sturm Vice President: Steve Shimits Secretary: Millie Bradač Treasurer: Frank Bittenc Rec. & Corr. Sec.: Cecelia Wolff Legal Advisor: John Prince Trustees: Tony Silc, John Vicic, John Mauric, Ann Kristoff, Al Meg-lich, Frank Slejko, Ernest Tibjash, Helen Sturm, Paul Šibenik, Stanley Grk. Alternate: Catherine Vicic Reps, to Fed. of Slov. Natl. Homes: Anthony Sturm, Steve Shimits, Millie Bradač Office hours: Mon., Wed. and Fri. 7 to 9 p.m. or by appointment. Phone 481 5378 or 481-0047. SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Avenue, Euclid, OH President: Max Kobal Vice Pres.: Frank Cesen Secretary: William Kovach Treasurer: William Frank Rec. Sec.: Rose Mary Toth Auditing Comm.: Al Novinc (Ch.), Hany Yanchar, Josephine Trunk, Ed Koren (Alt.) House Comm.: Ed Koren (Ch.), Ed Novak, Max Kobal Membership: Bill Janša, Ed Marinčič, Al Novinc, Josephine Trunk Sgt.-at-Arms: Joe Petrie DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave., Cleveland, OH Predsednik: Joseph Klinec Podpredsednik: Ken Ivančič Blagajnik: Joseph Pultz Zapisnikar: Edward Stepic Finančna tajnica: Pauline Stepic Nadzorniki: Stephanie Pultz, Theresa Stefanik, Elaine Saxby Seje vsak tretji petek v mesecu ob pol 8. ure zvečer. SLOVENSKI NARODNI DOM 5050 Stanley Ave., Maple Hts., O. Predsednik: Frank Urbančič Podpreds.: Lud Hrovat Tajnik: Tom Meljač, 7030 Shaner Dr., Walton Hills, OH 44146, tel. 439-8888 Blagajničarka: Millie Lipnos Zapisnikarica: Marjorie Church Nadzorniki: Frank Urbančič, Anton Kaplan, William Ponikvar Odborniki: Louis Champa, Al Lipnos, Frank Hrovat, Louis Ferfolia, Bob Habjan, Martin Planišek, Anion Kaplan Seje vsak četrti torek v mesecu ob 7.30 zvečer, v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., OH; tel. 662-9731 Uprmni odbor korporacije BARAGOV DOM, 6304 St. Clair Ave Predsednik: Stanko Vidmar Podpreds.: Vinko Rožman Tajnik: Jože Melaher Blagajnik: Anton Oblak Gospodar: Frank Tominc Social Club: Janez Žakelj Nadzorni odbor: France Sega, Tomaž Slak, Lojze Bajc Odborniki: Anton Meglič, Jože Dovjak, Franc Kamin, Anica Kurbus, Viktor Tominec, Ferdo Sečnik, Janez Košir, Jože Cerar, Pavel Lavriša, Janez Semen in tudi zastopniki organizacij, ki prostore uporabljajo. Dom ima prostore za razne prireditve: partije, pogrebščine in ohceti. V domu je Slov. pisarna in knjižnica. Tel. št : 881 9617 SLOVENSKA PRISTAVA, Inc. Duhovni vodja: č.g. Viktor Tomc Predsednik: Dr. Mate Roesmann I. podpreds.: Frank Lovšin II. podpreds.: Lojze Mohar Tajnica: Mojca Slak, 5404 Sta nard Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881 1 725 Blagajničarka: Marija Leben Zapisnikar: Vid Sleme Nadzorni odbor: Inž. Franček Go-renšek, John Hočevar, Peter Osenar Razsodišče: Inž. Ivan Berlec, Frank Kovačič, Frank Urankar Slovenska šola sv. Vida: Ivan Zakrajšek Slovenska šola Marije Vnebovzete: Valentin Ribič, Gabriel Mazi Društvu upokojencev Slov. pristave Pensioner’s Club of Slov. Pristava Predsednik: Max Jeric Podpreds.: Avgust Dragar Tajnik: Frank Urankar, tel. 531-8982 Blagajnik: Jože Dovjak Zapisnikar: Vili Zadnikar Nadzorni odbor: Franček Goren-šek, Frank Kastigar, Vinko Vrhovnik Odborniki: Stane Vidmar, Lojze Hribar, Jože Sojer, Angelca Hribar, Julka Mejač, Francka Kristanc, Mary Vrhovnik, Tončka Urankar S.N.P.J. FARM, Heath Road Ladies Auxiliary Acting President: Wilma Tibjash Recording Sec.: Jennie Kapel Financial Sec.: Vida Zak, 1865 Sagamore Dr., Euclid, OH 44117, Tel. 481-6247 Auditors: Betty Rotar, Rose Mary Toth, Karen Alich Upokojenski klubi Pensioner’s Clubs FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS President: John Taucher Vice-Pres.: Frank Cesen, Jr. Secretary: Mae Fabec Treasurer: Joe Ferra Rec. Sec.: Louis Jartz Auditors: Tony Mrak, Henry Kersman, Frank Fabec Meetings every three months at alternate Slovenian homes, at 1 o’clock, the months of March, June, September and December. KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za St. Clairsko okrožje Predsednica: Margaret Kaus I. podpreds.: Antoinette Krajc II podpreds.: Irene Toth Tajnik-blagajnik: Stanley Frank, 5919 Prosser Ave., Cleveland, 0-, 44103, tel. 391-9761 Zapisnikarica: Janet Krivacic Nadzorni odbor: Jewel Karpin-ski, Hattie Gorgan, Nettie Malnar Odbor za potovanja: Margaret Kaus Planning Chairman: Edward Kar-nak Sestanki se vrše vsak tretji četrtek v mesecu ob 1.30 pop. v prizidku Slov. nar. doma na St. Clair Ave SLOVENIAN PENSIONERS CLUB of Euclid, Ohio President: Frank Cesen 1st Vice-Pres.: John Kausek 2nd Vice-Pres.: Ann Mrak Rec. Sec.: Helen Levstick Fin. Sec.: Ray Bradač Treasurer: Emma Cesen Auditors: Mae Fabec, Carolina ILokar, Josephine Trunk Meetings are held on the f|rs' Wednesday of every month, t)«' ginning at 1 o’clock, at the Slov®' nian Society Home on Recher Av® CLUB OF RETIRED SLOVENE5 OF HOLMES AVENUE Hon. Pres.: Joe Ferra President: Gus Petelinkar Vice Pres.: John Habat Rec. Secy.: Louise Fujda Fin. Secy.: Mary Lavrich, Firestone Ct., Mentor, OH 4406 Tel. 951-4974 Auditors: Christine Bolden, N'af Gornik, Ann Grzybowski Federation Reps.: Gus Petelin’1® Frank Fabec, Mae Fabec, Kersman, Emily Kersman; Altern® Mazie Princ Sgt.-at-arms: Cecelia Rozman Reporter: Ann Stefančič .e Sunshine Chairlady: Schultz, 19501 Pasnow Ave-, did, OH 441 1 9, tel. 481 03^ ^ Meetings every 2nd Wedne®^ of month at 1 p.m. at Slov®”1 Home on Holmes Ave. Ali je tudi Vaše društvo zastopano v našem Imeniku društev! AMERIŠKA DOMOVI^ druži Slovence po vsem svetu!