Am«rika nastopa* Razofiaranja nasfop Severne Amerike pafi nifjer ni povzrofiil, Vsakdo je pricakoval, da bo prej ali slej Amerika postala naSa odkrita sovražnica, a nihče ni vedel, kak vzrok si bo zbrala in ob kateri. pri* ložnosti bo nastopila. Seda] se je to zgodilo radi poostrenega podmorskega boja. Kake posledice ima že sedaj, da je Severna Amerika prekinila zveze z NemČijo? Sedaj ne bo več Amerika oua nepristranska država, ki bo posredovala za mir, ampak katera druga, recimo Spanija, Svica ali rimska Stolica* fAmerika nam je bila v srcu vedno sovražna, za to z mirovnimi pogajanji tudi ni resno nastopala. Pri mirovnih sklepih bodo imeli naši nasprotniki več težav med seboj, kakor z nami, kajti trgovski in politični interesi Severne Amerike so nasprotni japonskim in angleškim. Vsled tega bomo lahko pri mirovBih ya' gajanjih močno karte mešali, Podmorski čolni pa imajo sedaj res prost nastop ter lahko skoro neovira-no izvršujejo svojo nalogo, dofiim so se morali seda vedno ozirati na amerlške sitnosti. Kaj smo mi imel dosedaj v vojski od Amerike? Ni'6. Živeža nismo dobili, gradiva in municije tudi ne. Edino ladje, ki so se ob začetku vojske zatekle v ameriška pristanišea, nam labko vzame Amerika. Tudi vojaško ne bo Amerika vsega prevrgla, ako ne bo ostalo samo pri prekinienju zvez, ampak se res udeleži vojske. Zdaj ne more na suho poslati niti enega moža, to se še lahko zgodi komaj Cez ve6 mesecev. Tudi takrat poslane 6ete ne bodo nelzmerno velike. Pomisliti pa je tneba, da je prevažanje 6el nevarna in težka stvart tem težja, čim večja je oddaljenost. Kako nemogoče pa je ladjam priti k obrežju, zavarovanem na vse mogoče načine, je pokazala vsa dosedanja vojska. Edino, s čemur bi nam Amerika še največ škodovala, bi bilo, ako bi sedaj še mnogo več vojnega gradiva pošfljala sovražnlkom kot dostdaj. Neša vojna se v glavnem odigrava vendarle v Evropi, za to je mnogo važnejše sedaj vprašanje, kaj bodo storile evropske, dosedaj nepristranske države. Dtne 5. februarja ]e govoril o tem grof Tisza v ogrnkem državnem zboru, ki je pa6 nekoliko bolj pou6en o tem vprašaašu, kakor razliftni ftasntkarji. RekeJ je: »Dosedaj nimamo nobenega razloga, soditi, la bi večina nepristranskih držav ne sprejela naše oflločitve glede podmorskega boja s primernim razu»©vanjem. Le zveza severoameriških držav ie odgoKBaila s tem, da je pretrgala diplomatične zveze." Kako bo nasiopila Amerika proti Avstrlji, še rtHno ni enaao. Ainerlka ln ATStrli*. le VaSingtona se poroča: Z gotovostjo se še ne More reči, če bo Amerika tudi z Avstrijo ukinila diplrtnatične zveze. Ker pa Avstri^a podpfra vsa dejar ¦ja NemSije, se priCakuje, da bo Amerika ukinlla dipteroatične zveze z Avstrijo, ako se to že ni zgodilo. Druga poročila pa govorijo zopet drugaCe. Tako j« dobil londonski list wTimes" iz Vftšingtona porofsho, da bo avstrljsld poslanik grcrf Tarnovski o8tal v Amerfki. Predsednik Wilson baje želi to, d& bo America mogla še nadalje uplivati na ravnanje z njeltiiki v zasedenib krajih. To se glasi sicer jako rekoljubno, a neverjetno, kajfi 6e bi bilo tudl tre»pllvati. v»ndar si Amerika ne more domiSljafi, ta se bi njo prav posebej poslušalo. Razen tega Je baje Wilson mnenja, da bi se fudi v drugih ozirfh ifeio uplivati na položaj. To je bolj verjetno. Neprlstrandfee držare. Canpati ne smemo nikomur, ampat biti nastra^ «... Na Spanskeim se je zafteto vellfco posveto* wttije v odloSujofiih krogih. Kralj, pravijo, da]ebolj ¦a nemSko stran, kraJjioa }© odlofao za Beiverosporaznm, tndi scdanji ltberalni ministrski predsednfk Bonanones Nemftiji ni naldonjen, tofla za njlm stofi ¦idBna katoIISka stranka, kt ga strogo nadzoru]©. K«j se bo tz tega izcimilo, nflifte ne more povedatl. O S v i c i govorlmo na drug«n mestu. O Nizofcemski pravijo nem§ki listi, fla ne bo nastopila sovražno proti NamMji. Ui9oda vseb maIDi držav, ki ao s© flosedaj v^Sgnile pro6 nam, ; ¦BMKlila velik ntisek na njo. Isto Je, pravljo, z Dansko, ki Nemfiiji ne bt mogla vellko Skoditi, a samft b\ lahfco izgnbila aamoslojno^. Vendar je trebft povedati, da je ljudsko mnenje na Danskem t ecloti ki odloftHO proti NemM,ii, na Nizozemskem po veSini. S v 8 d s k a baje gotovo ostane nepristranska, kw je terazita sovražnioa Rnsije 5n upa samo ofl NenaČije pomofti. Rusija ]e »grabtTa Svedski Finsko, in taga ji ne more pozabili. N o r v e S k a je odlofcno proti NemRi]i, vendar ¦rislijo, da ne bo posegla vmae, ker je slabotna, In ker Je tudi gospodarskOi posebno glede premoga in :kovinskih anrovin zelo odvisna od Nemčije. G r 5 i j a ostane, kakor je bila, pod Petverosporajramovim jarmom, sicer pa ne bo vzdignlla oroSja proti nam. S tem smo pregledali celo Evropo. Kakor vidimo, je le malo držav v Evropi Se ostalo, ki niso v svetovni vojski udefežene. Nemfiija je poskrbela, da bo flo Spani.ie, g\ice, Danske, gvedske, Norvegke in Grftije vendar pocl gofovimi pogoji Še dohajal dovoz žhil in drugih potrebjčia. Sftveda, lahko to ne bo, pa vendar mogofie. tmte&IT^^fr^&^^z^T&^^ Svica ostane nepristranska. Predsednik Združenilt držav Rev»rne Amerike iTHlson je stnvil vsem nepristranskim državam prcdloj, Ofe m ntu naj remndoma pridružijo rg« ntprl- stranske države ter ukinejo diplomat čno zvezo z Nemčijo. 0 tem predlogu pišo najuplivnejši švicarski list MBerner Tagblatt" sledeče: «Ta predlog bo pač Svioa z zahvalo odklonila, Svica, ki nikjer ha meji na morjo, mora presojati vprašanje podmorskega boja bistveno drugače, kakor Amerika. Svicti ne more lzgubiti nobenih trgovskib ladij, pač pa bi nehal ves gospodarski promet, ako bi Svica ukinfla di plomatiftne zveze z Nemčijo. Položai v Amerlld. Iz Novega Jorka so poroča: Tukaj je vest, da so ukinjene diplomatične zveze raed Ameriko in Nem- 6ijo, živahno razburila duhove. Vršile so se kmalu nato razne domoljubne izjave, raz banke, veletrgovi ne in druga poslopja so začelo plapolati zastave. To  so bila znamenja, da hočejo vojsko. Toda ti.di drugi  glasovi se slišijo. Na zborovanju v mestu Madison  pri Novem Jorku, katerega se je udeležilo 5000 oseb, je rekel državnik Briand sledefte: Dolžnost Ameril e je, da se ne zaplete v vojno, ako noSe, da bi bila na' padena. Ako bi nas kaferi narod rad zapletel v voj- sko, bi mu morali odgovori.ti, da ne. Briandova izva- janja so bila sprejeta z velikim .navdvSenjem. Bazpoložnnje v severoamerlSki zbornlei. IJst ,,Frankfurter Zeitung" poroča dne 4. t. m. iz Novega Jorka: Med ciani severoameriškega državnega kongresa (visoki zbor ali svet zastopnikov vseh severoameriških držav) prevladuje mnenje, da je predsednik Wilson radi svojega zadržanja v zadevi potopitve ladje ,,Sussex" moral zveze z Nemfiijo ukiniti. Gotovo pa ni, ali so bo pričelo s sovražnostmi, ako med tem ne bo prišlo do kakega nenadnega dogodka. Do sedaj se še tudi v vojaSkem oziru ni nie odredilo. V kongresu je sicer nekaj poslancev v svojem, a ne v strankinem imenu, vložilo predlog, da naj Severna Amerika najame za vojno svrhe posojila 500 miliionov dolarjev. Vložili so tudi predlog, da nai Severna Amerika mobilizira 2 milijona vojakov. Poleg teh so nekateri poslanci vložili še vefi enakih ppedlogov. Kongres v Bvoji celoti &e dosedaj nl napravil nikakih korakov za oboroženi nastop proti Nemčiji; tudi posamezni odseki se še o kakih takih zadevah sploh niso posvetovali, Kakega vojnega razpoloženja ni opaziti, dasiravno je razobešenih mnogo ameriških zastav, kakor je to bilo pred izbruhom ameriško-španske vojske. SeveroameriSki Nemci nastopajo zelo previdno in oprezno. VoIaSka mo« Amerrtke. V 'AnMrild nl vojagke dolznosti, ampak vojaki Bti najemajo za dobrd- plaftilo. Po naJnovejSih podatkih iz lefa 1916 ima Severna Amerika samo 108.000 mož, Ceprav bl jih postavno morala imeti 146.000 mož, Trenotno se torej nl treba bati Amerlke na subem. Toda 6e bi vojska trajala dalje Sasa in bi Amerlka zadobila 8as za izvežbanje voJaSlva, bi lahko postavila okoli 15 milijonov voiaStva, kajfi Severna Amerika ima prebivaistva 94 milijonov. BeveroamerfSka mornarloa Steje 17 velikih bojnlh ladlj, 11 srednjevelikih, 18 oklopnlo, 90 torpedovk in 50 podmoretih Soinov.