* 11 : <0^ PVC POSODA ZA DINJSKI REGAL - DIMNE CEVI, EMAJL RENAULT S KARTICO ZVESTOBE 5% POPUSTA. Murska Sobota, 6. oktobra 1994 • Leto XLVI • ŠL 40 • Cena 120 SIT Pregovor V oktobru burja mraz - januarja sončen čas C^> 'in' ""J'" LU 4,0 Jurri JJV Ot-Ul ri^ 1111/10 rvuvvv 'Gasila §re za ekstenziven izvoz, katerega glavni vložek je >oli. ■ e toliko huje pri vsej zadevi je nerazvit trg kapitala, ki 1 Pri preustroju v tržno gospodarstvo. Na problem^ se ° iudi s »tržnega« zornega kota. Bančni sistem oziroma Lastninjenje (se vedno) po polževo ^Potivodijov^ Fotografija: N. JUHNOV V/ trenutku se je tetko opredeliti, kaj je tisto, čemu nameniti ^ebn1 p?^ornost v minulem tednu. Je to pospešeno izdajanje zelo bojkot »-kumentacije na največjem lendavskem gradbišču, je to hkon^a^ov profesorice slovenščine na soboški gimnaziji, ki so ih rade„° .re^‘ Z zamenjavo profesorice, nesklepčnost soboškega parlamenta, čeprav so Radgončanom obljubili celo ^CilneaVlnP^0 dolino, ali je to visoka politika, ki se je vrtela okoli ioda v sarn°aprave. Vsak dogodek brez dvoma ima določeno teto, ^011^. lrenu,^u se mi zdi umestno ponovno postaviti v ospredje ^nes ,rstvo- Nedavno od tega so namreč »zasedali« direktorji, Menedžerji v Postojni, ki so s predstavniki vlade raz-d ° tr.enu,nem gospodarskem položaju, skoraj hkrati pa je na evropski seminar o malem gospodarstvu, ki ni bil ^odj^rber1 tudi za naše okolje, saj sta bila med nominiranci flo B„a feta Cinika podjetja Medicop. .po)dimo po vrsti, predstavniki pogojno rečeno velikih !X>hovto ,n Uvoznega gospodarstva so ob gospodarski politiki PonoJPoudarjali klasične teme in med prvimi je bila na udaru n ^^ino politika. Z vidika klasičnih izvoznikov je proble-W, koia na Prvi pogled, medtem ko je problem težje razum-HOielJa. Postavljajo v ospredje »industrialci«, ki se ukvarjajo v Posli, in je nekoliko vprašljiv ali pa kaže na trend, ki p Modnosti za naše gospodarstvo morda zelo neugoden. Cirkus ob cirkusu ali zar^k‘ bitno $e zaostajajo ne samo na ravni produktivni, ki jg. Previsoke cene delovne sile, ampak na tehnološki Shihi raz SjCer P°vezana s produktivnostjo. Večji problem so Hj? Zme ■ Sai ve^mo svojega blaga vsaj po strokovnih anali- v vi^ ,rty° v najnižjih cenovnih razredih. Preskok iz C0 p Pro Cenovn' razred pa zahteva velike kapitalske vložke ne ^‘labki s^Oc‘i°’ ampak tudi v lasten razvoj, kar je ob tej vsemu 1 ‘n bremenitvah gospodarstva nedvomno zelo težko. al' Ztnan r ^mreč moramo priznati, da ne glede na povečeva-,„-an)e izvoza ta že sam po sebi ne more biti visoko gre te 7n ■ ............. ss? o/j e So „ "V41 s »tržnega« zornega Kota, tlancni sistem oziroma toj°^ ki^^e na levilo in nasprotja najbolje organiziran po^orstv B.SVOJ interes in dogovorno diktira finančno politiko t^^vlja’ ■ Pa ie vse kaj drugega kot ugodna. Lastništvo bank /j ^otak^ in‘resov lastnikov pa je že zgodba, ki presega ta J"1 °Pravir'!mo se »dodelavcev«, ti v bistvu po vsebini poslov, prisVoWo za 'Z.voz, nosijo na svojih plečih najmanjše breme foli^ktiv1 ^P^nosti odvisni zgolj od tehnološke opremljenosti CSo, Pm Toda če tudi ti ne morejo več shajati s svojo urno fo^gli.^k^ Se P°slavlja vprašanje, koliko časa bodo to sploh 'or"0 ne ka^' se razmere zaostrujejo, potem to dolgo-Po^izaci/ dobro. Navsezadnje nas je pri tem lahko strah »kr r?zrner na Balkanu, ko se bodo podjetja s tega konca V Preteki ■ V ,ovrstne posle, in to za bistveno nižjo ceno, kot pe^eSa se n hSd' tem se seveda odpira retorično vprašanje, na 19 p Sobnih0 iasne8a odgovora, ali ni zapiranje obrata lahkega ki Muri že posledica tega. V j. VOTEK od 3. do 22. oktobra 1994 to UGODNE MOŽNOSTI PLAČILA S lSo/lnsko plačilo tlačil” ^Pustom, S *®kov odlo9°m na na Gorsko kolo na 18 prestav - mesečni obrok 2.790,00 tolarjev. V prodajalnah: TEHNOPROMET, KOVINA M. SOBOTA, KOLESAR BELTINCI, ŽELEZNINE: G. RADGONA, PETROVCI, ŠALOVCI IN V DRUGIH PRODAJALNAH Z MEŠANIM BLAGOM AGROSHOP Brezovci tel. 45530 UGODNA PRODAJA: • predsetveniki - kultivatorji • umetna gnojila, semena, krmila • akumulatorji, motorna olja * gradbeni material (cement, apno, maltit, siporex, armaturne mreže, salonit plošče) Poslanci so lobirali za različne občine na obeh bregovih Mure, kaj se je iz tega izcimilo boste izvedeli na strani 6. Do začetka septembra večina družbenih podjetij Agenciji za privatizacijo še ni poslala programa lastninskega preoblikovanja. Agencija je tako prejela le 573 vlog za odobritev programov lastninskega preoblikovanja, prav v zadnjem času pa se je število prejetih vlog oziroma programov zmanjšalo, kar je morda posledica letnih dopustov ter govoric o spreminjanju lastninske zakonodaje. Od 573 prejetih vlog je Agencija izdala pozitivno odločbo 246 podjetjem, 95 odstotkov podjetij seje odločilo za kombinacijo interne razdelitve in notranjega odkupa z obveznim prenosom na Sklade. Le peščica podjetij pa se je odločila za eno od oblik prodaje delnic. Za eno od metod prodaje so se odločila predvsem večja, kapitalno intenzivna podjetja, za javno prodajo se je odločilo 14 podjetij, vendar jih večina tega še ni izpeljala, nobeno se še ni odločilo, da bi z javno prodajo delnic povečalo lastniški kapital, pri vseh sedmih podjetjih, ki so se odločila za dokapitalizacijo, je šlo predvsem za to, da so dolgove s konverzijo spreminjala v lastniške deleže. Agencija pa je izdajala tudi »drugo« soglasje pred vpisom v sodni register. Vlogo jim je poslalo do konca avgusta 80 podjetij. 34 od teh pa je soglasje tudi dobilo. In kako je z družbenim kapitalom po opravljenih otvoritvenih bilancah? Za teh 264 podjetij, ki so dobila prvo soglasje Agencije, je znašala po VREME Razmeroma sveže in še nestalno vreme Vestnikov koledar 6. oktober, četrtek, Bruno 7. oktober, petek, Sonja 8. oktober, sobota, Brigita 9. oktober, nedelja, Abraham 10. oktober, ponedeljek, Zlatko 11. oktober, torek, Samo 12. oktober, sreda, Maks otvoritveni bilanci vrednost družbenega kapitala 112 milijard tolarjev, ugotavljajo pa tudi, da je vrednost podjetij, ki so jo ocenili cenilci, za 10 odstotkov nižja od vrednosti kapitala, ugotovljenega po metodologiji za pripravo otvoritvene bilance stanja. V zadnjem času pa se vedno več podjetij odloča za ocenitev vrednosti podjetja, kjer pa, presenetljivo, ocenjena vrednost kapitala presega vrednost po otvoritveni bilanci. MH Lendavska hladilnica seje ohladila v dveh ali treh dneh, ko so Občinarji izdali ustrezno dokumentacijo. Lendavčani zaenkrat še ne bodo plavali o tem na strani 5. stran 2 vRstnik, 6. oktobra]^ aktualno okoli nas PO SLOVENIJI Bela Nagy z madžarskega ministrstva za promet o načrtovani železniški povezavi med Slovenijo in Madžarsko: ■ LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora so nadaljevali prekinjeno julijsko sejo. Najprej so sprejeli stališča k spremembam in dopolnitvam poslovnika, zatem pa so se v drugi obravnavi lotili zakona o prevozih v cestnem prometu. Na prvi jesenski seji pa so sprejeli zakon o volilni kampanji. Nekdanjega predsednika državnega zbora Hermana Rigelnika bo na poslanskem mestu v državnem zboru zamenjal Peter Petrovič iz Slovenj Gradca. ■ LJUBLJANA - Na dvodnevnem obisku v Sloveniji je bila uradna delegacija Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj pod vodstvom direktorja Centra za sodelovanje z gospodarstvi na prehodu Salvatorja Zecchinija. ■ BLED - Evropskega simpozija o heterociklični kemiji se je udeležil tudi Nobelov nagrajenec prof. Jean-Marie Lehn iz Strasbourga. ■ LJUBLJANA - Stališča Slovenije in Italije se tudi po obisku namestnika italijanskega zunanjega ministra Livia Caputa niso zbližala. I LJUBLJANA - Podpredsednik Evropske komisije Britten je ____I pohvalil uspehe v slovenskem gospodarstvu in poudaril, da dvostranski odnosi ne bi smeli motiti vklučevanja Slovenije v evropske integracije. ■ LJUBLJANA - Na predlog predsednika države Milan Kučana so poslanci državnega zbora z 61 glasovi za in 3 proti z javnim glasovanjem izvolili Iva Bizjaka za varuha človekovih pravic s Šestletnim mandatom. ■ CELJE - Tu je bilo veliko ljudsko zborovanje, ki je bilo namenjeno počastitvi večstoletnega boja Štajercev, Korošcev in Prekmurcev proti potujčevanju ter za suverenost in državnost slovenskega naroda. Na slovesnosti sta bila tudi predsednik države Milan Kučan in predsednik državnega zbora Jožef Školč kot slavnostni govornik. Bodo potrebne politične odločitve? O načrtovanju ponovne železniške povezave med Mursko Soboto in Madžarsko oziroma med Slovenijo in Madžarsko smo že večkrat pisali. To ni tako enostavno, kakor se zdi na prvi pogled, čeprav bo morebiti proga potekala (po zadnji verziji, ko je zaradi protesta naravovarstvenikov odpadla proga prek Martinja) po stari trasi prek Hodoša. Enostavno ni zato, ker Prekmuije danes ni pod madžarsko upravo kot takrat, ko je bila zgrajena povezava do Murske Sobote; gospodarsko upravičenost bodo le težko dokazali, saj je madžarski cestni lobi močan in ne bo zlahka prepustil tovornega prometa železnicam; vse glasnejši so naravovarstveniki, velika ovira pa lahko postane »tekmovanje« Sombo-tela in Zalaegerszega, ki se oba potegujeta za železniško progo od meje s Slovenijo. ■ ŽENEVA - Slovenski minister za ekonomske odnose in razvoj Davorin Kračun je podpisal protokol o pristopu Slovenije k splošnemu sporazumu o trgovini in carinah. ■ WASHINGTON - Poglavitna tema pogovorov med predsednikoma ZDA in Rusije Billom Clintonom in Borisom Jelcinom je bil nadzor nad oborožitvijo v svetu in razmere v BiH. Pogovor je potrdil pragmatično partnerstvo, ki ga gradita državi. ■ PORT-AU-PRINCE - Na Haitiju je začelo svoje naloge opravljati 16 vojaških opazovalcev OZN. Osrednja naloga misije je nadzor nad 14 tisoč povečini ameriških vojakov, ki sodelujejo v operaciji obnovitve demokracije v tej otoški državi. I MONTREAL - Predsednik separatistične Ouebeške stranke ____I Jacques Parizeau je prisegel kot novi ministrski predsednik kanadske države Ouebec. Ouebeška stranka, ki se bojuje predvsem za neodvisnost kanadske province z večinskim prebivalstvom francoskega rodu, je dobila na parlamentarnih volitvah kar 77 od 125 poslanskih sedežev. ■ NEW YORK - Varnostni svet OZN je soglasno za šest mesecev podaljšal mandat modrim čeladam na Hrvaškem, v BiH in Makedoniji. Ob tem je varnostni svet bosanske Srbe posvaril, naj se odrečejo morebitnim povračilnim ukrepom proti pripadnikom mirovnih sil. ■ PARIZ - Francija je naklonjena vključevanju Slovenije v zahodne integracije, zato se zavzema, da bi na zasedanju ministrskega sveta Evropske unije odobrili mandat za začetek pogajanj o asociacijskem sporazumu. To stališče je v pogovoru z državnim sekretarjem v slovenskem zunanjem ministrstu Igna-cem Golobom pojasnil francoski minister za evropske zadeve Alain Lamassoure. ■ TEHERAN - V glavnem mestu Irana je tat ubil ženo madžarskega trgovinskega atašeja Joszefa Nagyja. Tat je ranil tudi diplomata. Madžarski diplomat in žena sta stanovala v luksuzni soseski Mahmoudija na severu Teherana. ■ MADRID - Slovenski minister za kulturo Sergij Pelhan in direktor vladnega urada za informiranje Borut Suklje sta bila na tridnevnem obisku v Španiji. ■ BEOGRAD - Eden od predsedujočih ženevske konference lord David Ojven se je mudil s kolegom Thorvaldom Stolten-bergom na obisku v Srbiji. V pogovoru s predsednikom Slobodanom Miloševičem je obljubil skorajšnjo omilitev sankcij proti preostanku Jugoslavije. ■ BALTIK - V vodah Baltiškega morja se je potopil trajekt Estonija, s katerim je potovalo iz Talinna v Stockholm 1051 potnikov in članov posadke. V vodah Baltiškega morja je utonilo 919 ljudi, reševalci pa so iz mrzle vode rešili 132 ljudi. ■ BEOGRAD - V odboru za imunitetna in mandatna vprašanja so odvzeli poslansko imuniteto dr. V.ojislavu Šešlju, voditelju Srbske radikalne stranke in poslancu v srbsko-črnogorski skupščini. Obravnavo je zahteval predsednik zbora državljanov dr. Radoman Božovič, katerega je Šešelj fizično napadel in opljuval. ■ SEVILLA - Tu so se sestali obrambni ministri 16 držav članic zveze Nato, ki so precej pozornosti namenili razmeram v nekdanji Jugoslaviji, varnosti v Sredozemlju in prilagoditvi Nata mirovnim operacijam. Minuli teden smo v Budimpešti obiskali pomočnika generalnega direktorja Ministrstva za transport in komunikacije. Ob koncu pogovora smo g. Bčla Nagyu omenili, da ne zveni ravno prepričljivo, da verjame v gradnjo proge med Slovenijo in Madžarsko. Odgovoril je, da se že iz načrtov vidi, da bo gradnja zelo draga, in kaj lahko se zgodi, da ne bodo mogli dokazati njene gospodarske upravičenosti. Poseči bodo morali po političnih odločitvah, to pomeni: da se ne splača, ampak da jo bodo vseeno gradili. Predsednik Goncz je nedolgo od tega izjavil, da je Luka Koper najpomembnejše madžarsko pristanišče? »Da. Vendar pa na Madžarskem pravijo, da bi ta nova železnica proti Sloveniji odvzela promet drugim madžarskim obmejnim železnicam, ne prinaša pa nove količine in kakovosti. Jaz se s tem ukvarjam in bi zelo rad, da bi do tega »Nekaj bo olajšalo ... vendar pa današnjega sodobnega železniškega prometa ne moremo graditi na osnovah prog, ki so bile namenjene starim parnim lokomotivam. To se pravi, da so potrebne večje širine. Toda na žalost se dogaja, da so nekatere vasi nastale prav na trasi stare železniške proge ali povsem ob njej. Ta zemlja .ni ostala last železnice ... zato jo bo potrebno še odkupiti od sedanjih lastnikov. Na primer v Oriszenpčtru imajo velik problem, ker železnice sploh ne bodo mogli speljati skozi vas, temveč bodo morali vas povsem zaobiti. Tam je danes povsem novo naselje, zgrajene so trinadstropne hiše. Dodati pa je potrebno, da se je zadnja leta zelo okrepil glas naravovarstvenikov pa tudi madžarski zakoni pravijo, »Ko so ukinili nekdanjo železniško povezav^ Madžarsko in boto in pobrali^'«' povzročili tamkaj živeča g i celotna madžarska in genca je menda, dM velika napaka. O' . napisane celo knjig , povedal Nagy- VESTNIK Izdaja Podjetje za informiranje | Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka _____________________________I Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za III. trimesečje 1994 je 1.550 SIT, polletna naročnina znaša 3100SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Bela Nagy, pomočnik generalnega direktorja madžarskega ministrstva za promet, ki je odgovoren za železniško povezavo med Madžarsko in Slovenijo. Angleška firma, ki je zmagala na natečaju za izdelavo načrtov proge od Murske Sobote do Zalalb-voj a, je prejšnji teden oddala svoje prvo poročilo. Že iz sedanjih načrtov se vidi, da bo proga zelo draga in morebiti gospodarske upravičenosti sploh ne bodo mogli dokazati. Preostane le politična odločitev, da bodo gradili zaradi širših interesov, čeprav se ne splača. nerji dogovarjamo, kako naprej, kakšni problemi se pojavljajo, dobili pa smo že tudi slovenske pripombe. Kakšnih večjih problemov ni bilo, vse smo hitro uskladili.« Bo potekala gradnja proge na madžarski strani po trasi stare železnice in koliko bo to olajšalo in pocenilo delo? da 50 metrov na vsaki strani železniškega območja ne sme biti stavbe.« Bodo na novi progi kakšni večji objekti, mostovi, predori? »Kolikor vem, predora ne bo, bo pa več manjših mostov. Ta trasa ne bo poceni ne na eni in ne na drugi strani; prav zato, ker moramo zaobiti Oriszenpč-ter, nas bo stala zelo drago. Od Murske Sobote do Zalalbvoja bo potrebmo zgraditi 444 kilometrov nove proge, približno vsaki stra™' polovico na vs V skrajnem primeru J® ilnih tudi to, da bozarad ikov zahtev naravovarstve^ proga predraga. džarski, strani, slovenski in ™ rea bo zadnjo besedo m t0. parlament. Prej® se sklicu-vora je glavno, na Ka e rebiti pa bi sprejeti ukrepe, infrastruktura, zmanjšanje so vložili ogromnet j komaj toliko P da en vlak. Ni dovolj, ° flbsta sprejme ukr?P®’hi poleg močan cestm ' dstva na pa prevozna sr da niso tako uspo eSjj na $ jih lahko takoj P bjj0 le, leznice. Smiseln b dab bi bili vsi tovori ‘gjiinpt1; le z žerjavom dv gJQ da ne žili na vagone, « ,0 voZi potovala hkrati ^ Ta pozitivni vp •* ' ,. Ji ‘ žav bi se m°Jaže zarad'J moram upati t6m v ker se ukvarja® « resorju minis r BERNARD 7 Iz Zagreba piše prišlo, vendar ne bi rad širil krive vere in zavajal ljudi, da bo to tudi zagotovo narejeno.« Do januarja 1995 naj bi bila končana študija upravičenosti gradnje železniške povezave med Slovenijo in Madžarsko. To bo osnova za odločitev gradnja da ali ne in za posojilo Evropske banke za obnovo in razvoj. Če predvidevamo, da bodo rezultati pozitivni, kaj bo potrebno narediti na madžarski strani? »Moram povedati, da odgovor ni lahek, kajti naše železnice, ki vodijo do te načrtovane proge, niso v najboljšem stanju. Proga bo potekala do Zalalbvoja, mesti Sombotel in Zalačgerszčg pa se borita, da bi peljala naprej do njunega železniškega vozlišča. O tem ne bosta odločali dve mesti (v dveh sosednjih županijah, op.a.), ampak bomo morali ugotoviti, katero mesto je bolj povezano z mednarodnim železniškim prometom. Jadransko morje bi povezali z Baltiškim prek sombotelske smeri, vendar je ta trasa zelo draga, saj bo potrebno preurediti in obnoviti veliko mostov. Torej: skupna zadeva obeh držav je proga do Zalalbvoja, kam naprej, pa je stvar madžarske vlade. Načrtovalci prav ta čas na terenu ugotavljajo, katera smer bi bila boljša, in verjetno so to ljudje, ki jih prebivalci opažajo. Med šestimi izvajalci, ki so se prijavili na natečaj za izdelavo načrtov, je bil projekt zaupan angleški firmi, ki je ravno prejšnji teden predala prvo poročilo o gradnji železniške proge od Murske Sobote do Zalalbvoja. Zdaj se s pla- Kuna pred zlomom? Ne le Hrvati, tudi Slovenci si pogosto postavljamo vprašanje, kako dolgo bo Tudma-nova kuna še lahko .kljubovala resnični vrednosti konvertibilnega denarja, predvsem nemški marki in tudi našemu tolarju?! Prav danes se namreč izteka prvo leto po uvedbi t. i. programirane inflacije na Hrvaškem, ko je bilo potrebno za eno nemško marko odšteti 4444 tedanjih hrvaških dinarjev ali 4 kune in 44 lip, danes pa je marka še vredna 3 kune in 60 lip. Od tedaj je na Hrvaškem inflacija praktično enaka ničli, čeprav je vsakemu kolikor toliko ozaveščenemu človeku znano, da bo treba račune za tak »uspeh« enkrat plačati in da vsako prelaganje na jutrišnji dan pomeni tolikanj večje breme, ki lahko zlomi močnejše stebre, kakršni so v hrvaškem gospodarstvu. Zagrebški ekonomist prof. dr. Branko Horvat pravi, da se bo to zgodilo še pred letošnjim božičem. Gre za mnenje ekonomista, ki je bil pred dobrim desetletjem celo med kandidati za Nobelovo nagrado in je tudi danes v tujini dosti bolj cenjen kot v domačem okolju. Hrvaški premier Nikica Valentič in njegovi sodelavci preživljajo Tantalove muke. Od začetka šolskega leta stavkajo učitelji in vzgojitelji, v mnogih proizvodnih podjetjih že nekaj mesecev niso prejeli plač, pred hrvaškim parlamentom se zbira čedalje več ljudi, ki zavoljo takšnih ali drugačnih razlogov gladovno stavkajo. Le hadezejevski oblastniki besedičijo o gospodarskem in nacionalnem čudežu, ki da se je udejanil v trenutno »najbolj stabilnem denarju na svetu«, kot svojo kuno imenuje dr. Franjo Tudman. Toda na Hrvaškem se danes dogaja nekakšna revolucija, ki jo je v svoji študiji Demokracija v Ameriki očrnil njen avtor Alexis de Tocqueville. Revolucije v novih demokratičnih družbah, kakršne so tako rekoč vse pokomunistične skupnosti oziroma države, so izrazito negativne, pravi Tocqueville in nadaljuje, da se je pred njimi edinole mogoče ubraniti z ustvarjanjem močnega srednjega sloja, ki pravzaprav predstavlja jeziček na tehtnici v medčloveških odnosih določene skupnosti. Poenostavljeno povedano, če je večina ljudi - od srednjega do najnižjega stanu - ... hrvaški učitelji prisiljeni tole i raVljena s( je tako kvečjemu skupnost se P hogat^ »taniti peščica ljudi, kije čez od nekdanjih revežev prelevit , nja » liste. Konec koncev ali ni f 1 v krv krvavo razpadla in se še u P rav čf ozemlju BiH in deloma Hfva la .^i delj, ker je izgubila srednji s oj po beni kolikor toliko norma re^.j'm, družbi niso preveč bogati in 111 zaradl... Tocquevillu se je to zgodilo p ^einok1llC Le^' čeprav gre za avtorja, ki je 0 n;sovalv tleh Amerike razmišljal in je> T ^g40. p njem stoletju, med letoma 1° r‘' Problem lastninskih °dnoS° 1 ie po P.g[j-jih v vseh državah, ki so n . v naj Berlinskega zidu. Na šem primeru ena petina n ■ 0/riaPrMg‘l. lastnine v zasebnih rokah o rane, vendar prek malverzacij ropa nekdanjega družbenega 1 ,■ sj{0 v rokah kakih 20 družin, Pre0 . gosf°‘ ^fj0 tično v rokah države, ki Pa nraktiŠ4° izjemno slabo oplojuje in anirnan^M^ nihče več ne kaže Pretirane^aj\ijaki m$e Spomnim se, kako so nat° rLažetia Dabčevič Kučar in libera‘CI g. ^b0 po prvih večstrankarskih vo 1 fe, ^.1^'. opozarjali hadezejevske obl ^pitd fr oponašajo prav tiste lastno ‘.Mtod zradi katerih je prišel na sj1 morali s porazdelitvijo ustvariti socialne razmere za pfrpo gospodarstva. Take in pod° bile razglašene za nekakst^ ^0 ” ptl blodnje, ki so jih v prvih letin ■ ^1 Ijevali« z mahanjem naciona t eS )e pevanjem Lijepe naše. drugače, saj so najbolj .. ki so na zadnjih volitvah odi ^jtl za HDZ in dr. Franja Tudm . vglt sloj se je utopil v vsesplošni b joh l šanje pa je, če se bo dalo S f r(Se Prof. Horvat pravi, da se je iztekel! pete1 Si^oktobra 1994 stran 3 aktualno doma Sklepčnost soboškega parlamenta otežuje razmere Kako dolgo obfinske skupščine, prva po poletnih počitnicah, škrai 8 .e P™8, Potem ko so eno uro čakali na sklepčnost skuPnostL k< bi moral obravnavati še nekaj tem je sej« (te so v obeh drugih zborih že obravna- > ^^'k občinske skupščine Andrej Gerenčer po ^atov 7 niu “gotovil, da noben od treh zborov nima dovolj dobrin i?t0 80 skupno sejo preložili na 11. oktober, to je tik iii,; Skim Praraikom. se agonija ^Vni Ravnatelj Kikin2le BeRinci Jože Htna Zdrav«tve- ,Urska Sobota dr. M bo«’?'sta bila že ime' MF'a morala počakati STSR Omskih odbor-odnjem zasedajo moral?83 parlamenta Pa % So ,razrešiti tudi se-Munov "Jarijo Matjašec, J Pa iiuen°J' S’ na nieno me" >5in uati Nado Šiftar. 4 Predlo^ bl morali potrdili S in nF za Podelitev prizma ZaFd občine Murska ^b&»94. Predsed-e skupščine se je odločilo za dvakratnega mladinskega svetovnega prvaka v kajaku in kanuju na divjih vodah Boruta Horvata iz Kroga in Zvezo Slovencev na Madžarskem. Še bolj zanimiv pa se zdi dnevni red napovedanega skupnega zasedanja, saj gre med drugim za zelo vročo temo o inšpekcijskem pregledu fi-nančno-materialnega poslovanja soboške občine v letu 1993. Inšpektorji so namreč ugotovili vrsto nepravilnosti v načinu dela občinske finančne službe. To revizijo je predlagalo pred- tvoritev doma za žarele v Lendavi L LM (F#r sem slišala na Mbiln , Za ostarele v Len-iMki F’ da so s' nekateri cMnj. F sedai v domu Mev jn Popravili vse stvari Mi, (k tnotda nekoliko ra-H!' da ja. ®,votitev še ne po-d!ll||i SbJl x°m v Lendavi je spomnila tudi na skrb zbujajoča opozorila demografov in na to, da postajamo vse bolj narod starih, saj je že 11 odstotkov prebivalcev starih nad 65 let. To pa je opozorilo državi in njeni skrbi tako za mlado kot staro generacijo, je ob otvoritvi v Lendavi razmišljala Rina Klinar. Dom bo lahko sprejel 120 starih, za prve varovance pa bo odprl vrata v drugi polovici oktobra. MH Fotografija A A ' RF Tl / b Vtata OdPr>« tudi za kl bom zapo’ kSF.0 Vsi st,Se bomo trudili. tShMF1 L leP° ie P°-obotvo-i Ho7Ub'la d’rektorica L 1» le bih gradnJ° doma Po^ « dvF0 dok® 0 PnPrav>b O. fFdeFF^ntacijo in * Pha; °n’ So d Setega začeli (M M dr ^adile tri mini-C ' PotRtvn ]a Boh’ mini-V* F 2 Ihln® Puhar in že MM s°c'alnpStrStva za de*°’ Zadeve- ki je VS dan mini‘ t M koFi otvor>tveni lM6 staia 330 milijonov Ji MFa kar je k-FM doma MF Pror x zbran denar V občina vs° P°’ ^Obv teni drF 'n ureditev ^fc^ipa Va izPolnjuje MR rl' 'n Prisl’ P°skr-beti za v k enako-ŽR nrnŽavi’je vslav-Min ’ drlVedala mini-K n’Mar 'v° in Alaine k M. V nagovoru se v e sami ’ami! sedstvo SO, ki bo delegatom predlagalo sprejem sklepa, po katerem naj bi občinska vlada v odstopu do novembra pripravila poročilo o finančni realizaciji letošnjega občinskega proračuna pa tudi poročilo o virih in porabi zunajproračunskega denarja. Hkrati predlagajo ukinitev posebnega dodatnega zavarovanja za člane občinske vlade, že plačane premije pa naj bi vrnili v občinski proračun. Vzrokov za popolno blokado ne gre pripisati le obstrukciji nekaterih strank, saj se seje ni udeležila niti polovica izvoljenih delegatov. Trkanje na zavest delegatov in pozivi predsednika skupščine ter predsedstva, da je zaradi sprejetja nujnih sistemskih dokumentov potrebno zagotoviti vsaj še eno sklepčno zasedanje pred decembrskimi volitvami, ni obrodilo sadov. Prav nerazumljivo pa bo, če bodo zaradi osebnih, strankarskih ali drugih interesov še naprej trpeli drugi. Blokada skupščine pa onemogoča tudi reševanje nekaterih drugih problemov, pomembnih za občino in posamezne kraje. Mnogi poslanci menijo, da bi bilo skupščino najpametneje razpustiti. To pa bo težko izvedljivo, kajti odločitev o samoukinitvi bi lahko sprejela le sklepčna skupščina. Tako tudi soboški zgled dokazuje, da pri nas čimprej potrebujemo nove lokalne volitve, ki bodo odrešile sedanje skregane in vsega naveličane občinske veljake in poslance. Ali bo po volitvah kaj bolje, pa je seveda že druga zgodba. MILAN JERŠE V gomjeradgonski občini predvidevajo spremembe dolgoročnega in srednjeročnega plana zaradi smetišča, pokopališča in igrišča Vroči plani! Dolgoročni plan občine Gornja Radgona za oltdobje 1986-2000 je bil sprejet 1986. leta in dopolnjen (zaradi kategorizacije in razvrstitve kmetijskih zemljišč) 1991. leta ter po uskladitvi z republiškimi plani sprejet, 1991. leta. V leni 1994 so ponovno predlagane spremembe: gre za spremembe v namenski rabi površin zaradi izvedenih ali predvidenih gradenj, na primer za širitev naselij in zaselkov zaradi povečanja funkcionalnih zemljišč, povečanje poselitvenih površin, mnogi pa so prepričani, da je glavni razlog predlaganih sprememb predvidena ureditev pokopališča v Radencih in odlagališče komunalnih odpadkov v Grabonošu. Dodatno naj bi se v poselitveno območje vključilo tudi območje južno od železnice v Radencih za ureditev športnega parka. Medtem ko za pokopališče v Radencih (Pod Strmcem) ni bilo večjih pripomb krajanov, ampak so dodatno zahtevali le gradnjo parkirnih prostorov že v 1. etapi gradnje, pa je bilo toliko več pripomb glede načrtovanega odlaglišča odpadkov v Grabonošu. Vaški odbor 204 prebivalcev v vaseh Grabonoš. Čakova. Spodnji Ivanjci in Očeslavci je preprepičan. da IS SO Gornja Radgona ne more sprejemati sprememb srednjeročnih in dolgoročnih planov, saj le-teh ni sprejela skupščina. Dokler niso sprejeti v skupščini, pa je vlada dolžna uresničevati stare sprejete plane. Krajani pišejo: -Zato in zaradi nas ljudi smo odločno proti vsem spremembam vaših planov, katere delate brez nas, in ne dovolimo nobenega posega r naš prostor, tj. novo odlagališče Grabonoš. kajti s tem nam porušite to kar imamo - naravno ravnovesje med ljudmi, Živalmi. žuželkami in gozdom. Kot smo te zapisali, vendar vam moramo še enkrat sporočiti, da bo možen vsak poseg v ta naš prostor samo prek naših in mogoče še katerih drugih trupel! Spoštovani gospodje - člani IS - imate idealen prostor za novo odlagališče v naši občini, in to v vaši neposredni bližini v predelu Mele-Šratovci. kjer je. naravna depresija in boste lahko izrabili tudi bioplin za ogrevanje, v slučaju požara pa je tam reka Mura.-Drugih pripomb zaenkrat nismo dobili na vpogled, prav gotovo pa niso tako pomembne in ostre kot pripombe krajanov Grabo-noša. Pred JS je zares težka naloga! ppp sn Na 36. skupni seji ljutomerske skupščine, to je bilo minuli torek, je bila med 12 obravnavanimi točkami osrednja rebalans občinskega proračuna. S tokratnim rebalansom so tamkajšnji poslanci uskladili porabo na raven, ki ga določa republiški proračun. Dosedanji proračun so povečali za 80 miljonov. Sedaj znaša ta 649.896.000 SIT, medtem ko je bilo v lanskem letu potrošeno 523.693.015 SIT. Kljub tako povečanemu proračunu ni bilo mogoče zagotoviti vsem porabnikom željenih zneskov. Sicer pa so tokrat poslanci razpravljali še o številnih zadevah: Starih šol ni mogoče prodati: V ljutomerski občini so tačas stari šolski objekti v Vučji vasi, Logarovcih, na Stari Cesti in v Mali Nedelji, toda teh nihče ne kupi. Zaradi tega so poslanci sklenili, da se cene teh objektov sme znižati do 60 odstotkov izklicne. Propadajoči šolski objekti so v večini le slaba podoba kraja. Kurili bodo z energetiki, prijaznimi okolju Prav gotovo je sprejet odlok o prepovedi uporabe in prodaje trdnih in tekočih energetikov, v katerih energetska vsebnost gorljivega žvepla ne presega 0,5g/MJ. pogumna odločitev. Podobnega odloka namreč ni daleč naokrog. Po tem odloku je mogoče pričakovati, da bodo imeli v zimskih mese- cih bolj čist zrak. Bojijo pa se, da v Konusovem obratu tega odloka ne bodo upoštevali. Za neizvajanje so sicer doGčene velike kazni. Toda kdo jih bo sankcioniral, pa ostaja vprašanje. Podprte investicije do leta 2.000 Poslanci so v nadaljevanju zasedanja podprli tudi program investicij za potrebe šolstva in otroškega varstva do leta 2.000 v občini Ljutomer. Tako sprejet program vsebuje gradnjo nove osnovne šole v Stročji vasi in prizidka k obstoječemu vrtcu v Ljutomeru. Program bo poslan ministrstvu za šolstvo, ki naj bi tudi do 50 odstotkov sofinanciralo investicije. Torej so gradnje odvisne od tega, če bodo v republiki dali dovolj sredstev. Sama občina in krajani namreč teh investicij ne zmorejo. pet najbolj zataknilo pri vprašanju poslanca Blaža ZANJKOVIČA, kdaj bodo v Ljutomeru dobili spomenik žrtvam komunizma. Namreč ljutomerska občinska skupščina je ustrezni sklep o tem že sprejela pred približno letom dni, toda občinska organizacija ZZB NOV je temu sklepu nasprotovala. Zato je poslanca zanimalo kateri sklep je bolj obvezujoč. Poslanec je celo zagrozil, da v prihodnje na take skupščine ne bo prihajal, če se sklepi ne realizirajo. Toda po besedah župana Mirka Preloga ni mogoče pričakovati, da bi bil tovrstni spomenik nared do L novembra letos. V občinskih strukturah so na tem področju že nekaj naredili. Poravnava storjenih krivic v preteklosti je po njegovem veliki projekt, ki ga ni mogoče narediti na hitro. Spet o spomeniku Med številnimi delegatskimi vprašanji in pobudami pa se je zo- Zahvala iz KS Logarovci-Berkovci Bolj presenetljivi pa so bili predstavniki KS Logarovci-Berkovci, ki so se zahvalili s posebnim priznanjem predsedniku IS dr. Ludviku Bratušu za pomoč v zadnjih letih pri urejanju cest in vodovoda. Ob tem so vsem poslancem nazdravili s kozarcem dobre kapljice. Franci Klemenčič ______________KOMENTAR________________________ Bizjak kot predsednikov svetniški sij Ombudsman je v slovenski politični razporeditvi moči, pristojnosti in avtoritet pravzaprav neke vrste dodatni predsednik Republike. Ombudsman je tisto, kar predsednik republike ni. bi pa naj bil. - Vendar, v tem je paradoks, to ne more biti. Pri tej nemožnosti ne mislimo na zdajšnjega predsednika republike zaradi njegove deponirane partijske izkaznice ali sploh kakega drugega, ki bi deloval po določilih sedanje ustave. Ta nemožnost je načelna - ombudsmana so si navsezadnje izmisli Švedi. Pojav ombudsmana priča, da niti država niti državni funkcionarji, od predsednika države navzdol, ne morejo biti pravični. Razlika med predsednikom republike, kakršen je, in med predsednikom republike, ki bi bil obnem tudi ombud-smen, nastaja iz razlike med tem, kar predsednik Republike Slovenije po ustavi je, sme in mora biti in med tem, kar se od njega pričakuje. Na to razliko pa vpliva tradicionalni odnos 'do vladarja oziroma do najvišje avtoritete v vsakokratni obliki oblasti. Pričakovanje ljudi je takšno, da je tisti, ki je na najvišjem položaju v državi, tudi najpravičnejši. Pri tem ni pomemebno, kako v ljudeh nastane takšno pričakovanje, če je imelo ljudstvo na primer kdaj dejansko srečo in mu je vladal tak vladar - tak naj bi bil recimo antični Solon -, se je takšno prepričanje naselilo v ljudsko mnenje kot pravljično - pri Slovencih je bil tak pravljično dober vladar Kralj Matjaž - ali pa je k taki vzvišenosti pripomogla ideologija oziroma kult - kot pri Josipu Brozu. Dejstvo pa je, da tako pričakovanje med ljudmi obstaja. Spomnimo se na mnoga pritožna pisma, ki so jih mnogi, četudi nekomunsti, pisali Josipu Brozu. Pred tem so jih pisali Karadžordževičem in bi jih bili pisali, če bi taka oblika komunikacije bila takrat običjna in če bi bila državljanska samozavest na takšni ravni, tudi Francu Jožefu. Neformalno se pričakuje, da je najvišji mogočnik v državi tudi ombudsman. Najbrž dobiva pisne prošnje in pritožbe tudi Milan Kučan, Janez Drnovšek pa si je dal organizirati kar prisluškovalno službo vox. Gre pravzaprav za težavo, ki izvira iz bistva demokracije. V modernih državah je edini suveren, to je od vsega nadrejenega neodvisen in pri svojih odločitvah popolnoma svoboden, samo narod. V nerepublikansko urejeni avstro-ogrski monarhjiji je bil Franc Jožef še suveren vladar, Karadžordževič že nekoliko manj, vsaj uradno manj, Broz pa sploh uradno manj, neuradno pa seveda ne. Najvišja suverenost se skratka razume kot največja pravičnost. Tukaj pa tovrstno mitološko in teokratsko pričakovanje trči ob fenomen moderne države. S tem pa tudi na mejo demokracije. Kdaj pa je že kje živelo ljudstvo ali narod, ki je bil pravičen do vsakega? To ni možno zaradi človeške narave, zavistne, sebične in še kakšne, ki se v množici še stopnjuje, in govorimo o brezglavi, zavedeni, krivični množici. Z narodom pa je še težje. Pri tem mislimo na narod kot nacijo, na ljudi, ki so združeni v moderni državi, če Slovenijo razumemo kot to, in ki so po svojem prepričanju razdeljeni po načelih politične pokrajine. Skratka po strankah, nestrankah, gibanjih in celo v tisto kategorijo, ki se imenuje neodvisna javnost. Vse to kaže, da narod v zadevah pravičnosti ne more biti suvereno pravičen. Naj povzamemo. V moderno državo organiziran narod ne more biti pravičen, čeprav je suveren, ker ima pravico biti politično in ideološko razklan. Če narod ni v moderni državi, potem ni suveren in potemtakem tudi ni sam svoj naslovnik v vprašanjih pravičnosti. - Iz tega sledi, da je lažje imeti pravičnega vladarja suverena kot parlament, predstavniško telo naroda, ki bi bil pravičen. Predsednik republike je sicer po eni strani vladar, vendar ni suveren, odvisen je od naroda oziroma od parlamenta. Mitološko pričakovanje, da živi v vsej državi vsaj en pravičnik, pa obstaja naprej. Kaj torej drugega narediti, kot si omisliti nekoga, ki bi to morda lahko bil! To pa je v moderni državi ombudsman. Ombudsman je torej svetniški sij oblasti oziroma vladarjev. V našem primeru predsednika Republike, ki ga je predlagal. Je tisto na vladarju, kar mu še manjka do relativne popolnosti. Ombudsman je tipični pojav demokracije. Tako kot demokracija ni najboljši politični sistem, vendar boljšega doslej še niso izmislili, tudi ombudsman ni že tudi najpravičnejši in obenem najmočnejši človek v državi. - Kaj, ko pa v zadevah pravice demokracija močnejših ne izdeluje. ŠTEFAN SMEJ Prvega ombudsmana so imeli Švedi. Izraz po švedsko pomeni zaupnik. Ombudsmana praviloma postavlja parlament. Njegova naloga je, da nastopa v interesu posameznikove pravne zaščite. Pomaga pa tudi parlamentu, ko ta kontrolira dejavnost uprave oziroma vlade. Njegove odločitve niso zavezujoče za noben državni organ. Prejšnji notranji minister in podpredsednik krščanskih demokratov Ivan Bizjak je prvi slovenski ombudsman, za kar ga je prejšnji petek imenoval Državni zbor. stran 4 “5 torkove izredne seje soboške vlade---J Časovna stiska glede mase plač Torkovo izredno sejo Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota, ki jo je sklical podpredsednik Janko Halb, smo predstavniki javnega obveščanja nestrpno pričakovali. Toda razočarani smo bili, ko smo na seji, ki seje začela kar s polurno zamudo, zvedeli, da so se za izredno sejo odločili pač zaradi časovne stiske, ne pa iz kakega drugega razloga. Kot je pojasnil predsedujoči, so v četrtek v Ljubljani na zasedanju republiškega parlamenta govorili o rebalansu proračuna, ki gaje sprejela vlada. Ker pa je bil državni zbor nesklepčen, so se v vodstvu soboške vlade na hitro odločili, da vendarle obravnavajo to perečo zadevo. Zato so na dnevni red torkove izredne seje uvrstili vprašanje uskladitve mase plač z zakonom o razmeijih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti, ki je bil objavljen že v Uradnem listu. Kot je uvodoma dejal glavni občinski finančnik Franc Cipot, so se znašli v časovni stiski, kajti šele pred kratkim so dobili pravilnik o koeficientih, ki določajo izplačilo plač. V občinskem proračunu pa seveda morajo zagotavljati maso plač, ki bo po njihovih izračunih za 3 odstotke nižja od dosedanje. Zato so na seji soboške vlade pooblastili sekretariat za občo upravo oziroma odsek za finance, da čimprej opravi najnovejši izračun plač, ki bodo v skladu z novimi razmerji, ki pa ne bi smele biti nižje od sedanjih, saj bi bili na ta račun prikrajšani zaposleni v občinski upravi. Po opravljeni razpravi so soboški izvršniki sprejeli tudi sklep, po katerem mora sekretariat za občo upravo pripraviti izračun koeficientov za vse zaposlene v upravnih organih občine Murska Sobota. Pri tem se bodo opirali na zakon o razmeijih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti in na pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi ter na uredbo o količnikih za določitev osnovne plače funkcionarjev. Pri izračunu bodo upoštevali dovoljen obseg porabe sredstev za izplačilo plač v upravnih organih, ki ga mora potrditi še ustrezni republiški organ. Najnovejše izplačilo plač bo veljalo od 1. septembra letos, to pomeni, da bodo nov način izračuna plač upoštevali že pri septembrskem izplačilu. Vsekakor pa bodo nadvse zadovoljni v vrtcih soboške občine, saj so jim dovolili poračun plač za obdobje od maja do septembra letos. Precejšnjo pozornost pa je na seji soboške vlade vzbudila tudi informacija o prispelih vlogah na natečaj in predlog za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja podjetništva in obrtništva v soboški občini v letu 1994. Pri tem velja' omeniti, da LB - Pomurska banka in občinski izvršni svet že četrto leto zapored dodeljujeta posojila za razvoj podjetništva in obrtništva. Ta posojila so namenjena za širitev in tehnološko posodobitev dejavnosti ter za samozaposlovanje in nove zaposlitve delavcev. Posojila v skupni vrednosti 50 milijonov tolarjev zagotavlja LB - Pomurska banka, 10 milijonov tolarjev iz občinskega proračuna pa je namenjeno za subvencioniranje obrestne mere. Najnovejša obrestna mere za odobrena posojila znaša R+12, pri čemer se subvencionira od 7- do 10-odstotnih točk. Doba vračanja posojila je 3 leta, prvi obrok pa zapade v plačilo 1. januaija 1995. Kot smo povedali na seji, je letos prišlo v razpisnem roku na natečaj za razvoj podjetništva in obrtništva 64 vlog, od katerih sta bili dve nepopolni. Poleg teh dveh so izločili še 9 vlog prosilcev, ki so posojilo že prejeli lani, 5 vlog prosilcev, ki so prejeli posojilo za spodbujanje razvoja demografsko ogrožežnih območij v letu 1994, 4 vloge so zavrnili zato, ker je bilo nezdružljivo opravljanje javne funkcije prosilca s pridobitno dejavnostjo, pri šestih zavrnjenih vlogah pa so upoštevali sorazmernost velikosti projektov z dodeljenimi sredstvi. To pomeni, da je bilo od 64 vlog zavrnjenih kar 26, odobrenih pa 38 v zneskih od 500 tisoč do 3 milijone tolarjev. Ta denar pa je razdeljen takole: za širitev dejavnosti so odobriti 18 vlog v skupnem znesku 23,1 milijona tolarjev, za samozaposlitev oziroma zaposlitev do 5 delavcev so odobrili 19 vlog v skupni vrednosti 23,9 milijona SIT, za zaposlitev nad 5 delavcev pa je odobrena 1 vloga v znesku 3 milijone tolarjev. Potemtakem znaša skupno posojilo 50 milijonov tolarjev. Pri tem bodo glavnico obračunali iz sredstev LB - Pomurske banke in proračunska sredstva občine za subvencioniranje obrestne mere. MILAN JERŠE Slovenski »Ciglarji« protestirajo zaradi dumpinškega uvoza opečnih izdelkov Slabše in predrago! Slovenski opekaiji, ki so povezani v Združenju proizvajalcev opečnih izdelkov Slovenije v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, nasprotujejo dumpinškemu uvozu opečnih izdelkov dvomljive kakovosti in zahtevajo od vlade, da pri nadzoru uvoženih izdelkov uporabljajo enaka merila kot za domače proizvode. V minulih petnajstih letih je bilo tudi v Pomurju zaprtih kar nekaj opekarn, zdaj pa grozi nevarnost, da bo zaradi pretiranega uvoza opečnih izdelkov slabše kakovosti iz sosednje Hrvaške in Madžarske ogroženo poslovanje preostalih. Zidake in strešnike uvažajo zasebni trgovci, ki se ukvarjajo s prodajo gradbenega materiala in hočejo na ta način še več zaslužiti. Na primer: cilj hrvaških opekatjev je, da s 35 odstotkov nižjimi cenami pridobijo večje tržišče. Ne le da je takšen dumpinški uvoz kršitev zakona o varstvu konkurence, ampak so uvoženi izdelki slabše kakovosti. Branko Zidar, direktor Križevskih opekarn, je povedal, da njihovega proizvodnega in prodajnega programa uvoz opečnih izdelkov sicer ne more ogroziti, moti pa jih, da se v Sloveniji prodajajo strešniki in zidaki precej slabše kakovosti iz Lepoglave, Turčina in drugih opekarn. Vsak kupec lahko odkrije slabšo kakovost že na prvi pogled: zidaki in strešniki so slabše izdelani, kar povzroča številne lome. Barva tukaj ni niti pomembna, saj je ta odvisna od sestave gline. bbp gospodarstvo Obveznice Sklada in lastninjenje podjetij iz leta 92 Skladu bo pomagala, da svojim podjetjem najde lastnika Sklad za razvoj je ta teden od Agencije za trg vrednostnih papiijev najverjetneje že dobil soglasje za izdajo obveznic, namenjenih za financiranje skladovih podjetij. Presenetljiva poteza Sklada? Nikakor ne, saj ima sporočena novica že svojo zgodovino. Spomnimo se predlogov za delo Sklada v tem letu, ki jih je Uroš Korže, direktor Sklada, lani novembra prebiral novinarjem. Takrat so napovedovali, da bo sklad v tem letu izdal desetletne obveznice v skupnem znesku 120 milijonov mark, za katere potrebuje jamstvo Republike Slovenije. Povečal bo podporo zdravim in perspektivnim programom znotraj projekta, tudi z močnejšo naslonitvijo na bančni sektor, so konec lanskega leta napovedali na Skladu. Toda skoraj po letu seje zasukalo drugače, saj država jamstva za izdane obveznice ni dala, zato pa se je tudi več kot razpolovila skupna vrednost izdanih obveznic, od 120 na 50 milijonov mark. Za izdane obveznice bo tako lahko jamčil le Sklad s svojim premoženjem, ki je po nekaterih podatkih konec decembra znašalo 246 milijonov mark. Sklad namerava z obveznicami plačati dolgove svojih podjetij do bank, sporočajo tokrat. Ker denarja ne bo za vse dolgove in predvidevamo, da tudi ne za vsa podjetja, kjer je Sklad večinski lastnik, smo spraševali v Ljubljano, katera bodo torej izbrana, ter dobili odgovor: filozofija odplačevanja dolgov podjetij je naslednja: v poštev bodo prišla tista podjetja, ki dosegajo pozitivne rezultate ali so na dobri poti, da to dosežejo, vendar jih bremenijo stari dolgovi. Obremenjena s starimi dolgovi jih interesenti za odkup, novi lastniki torej, ne želijo sprejeti. Ali če dodamo: olajšana starih bremen se bodo lažje in bolje prodajala. O imenih podjetij zaenkrat v Ljubljani še ne morejo govoriti, zato smo poskušali odgovor poiskati sami. Lahko na obveznice računajo podjetja z našega konca Če bodo obveznice res samo za plačilo dolgov skladovih podjetij bankam, potem skorajda ni podjetja iz naše pokrajine, ki bi lahko računalo s tem. Pri Ljubljanski banki Pomurski banki so nam zatrdili, da skladova podjetja niso njihovi veliki dolžniki, primer Mesne industrije in njenih dolgov do banke pa so že tako rešili prej. Tako so nam povedali tudi pri SKB-banki, da pri tem poslu podjetij iz naše pokrajine najbrž ne bo. Morda pa bo zadeva z obveznicami zanimiva, če jo bodo razširili tudi na druge upnike podjetij, torej da bi odkupovali tudi druge terjatve, ne le bančnih, ali pa se uspeli zmeniti za verižna (kompenzacijska) odplačila, tako da bi bile banke v krogu. (Spomnimo, da gre tu za stare dolgove in podjetja, ki so s pogodbo oktobra 92. svoj družbeni kapital prenesla na Sklad in zanje slednji še ni našel lastnika.) Obveznice brez državnega jamstva so brez posebne vrednosti Sklad se je torej odločil za dokapitalizacijo z izdajo obveznic in plačilom dolgov za večanje lastniškega deleža v nekaterih podjetjih, ki bodo zapadle v plačilo po desetih letih, letne obresti pa bodo znašale pet odstotkov. Toda banke, kot smo lahko prebrali, s predvidenim odkupom terjatev skladovih podjetij z obveznicami niso ravno zadovoljne. Kdo pa bi tudi lahko bil, saj so obveznice brez jamstva države kaj malo vredne, saj so na isti ravni kot katere koli obveznice katerega koli podjetja ali izdajatelja. Obveznice niso likvidna sredstva. Kotiranje obveznice na borzi in potem trgo- vanje z njimi bo bankam lahko navrglo še manj, torej bodo izgubljale, gubile pa bodo že tako s tem, ker se bo Sklad zagotovo pogajal za diskontno ceno odkupa terjatev. Ali bodo banke sprejemale ponujeno, je seveda stvar posla in kupčij. Podjetij pa se Sklad kar ne more odkrižati Kakorkoli že se bodo pogovarjali, je povsem jasno: izdane obveznice in namera o plačilu dolgov skladovih podjetij ni nič drugega kot pripomoček na poti, da podjetjem najdejo znanega lastnika ter da se jih Sklad končno odkriža. Vse, kar so počeli doslej, namreč ni pripe-Ijajo do tistega cilja, ki so ga kar naprej poudarjali in ga postavljali za končnega, da vsem podjetjem poiščejo znanega lastnika. Ni šlo ne tako in ne drugače, zato je bila potrebna blemi se sedaj že kot odvečno nerne motovilijo na Skladu. Ja pa potrebuje prazne predale in ljudi, ki se bodo ukvarjal' z novimi nalogami in z le napovedanim prodajanjem delnic podjetij. Drugo pomagalo: lastninjenje teh podjetij Skladovci torej niso dosegli JJja. najti lastnika vsetn podjetjem, zato mu pri razčišče-vanju starih stvari zelo prav pride tudi zakon v sprejemanju, ki predvideva lastninjenje teh podjetij. Torej še ena pot v pomoč do cilja! Za ta podjetja, ki so oktobra 92 prep^ sala lastništvo na državo, Je bilo predvideno, da bodo zapoj sleni delavci lahko olastninili Petino Skladovega deleža v podjetju. v predlogu zakona 0 lastninjenju teh podjeti paJe Predvideno, da bodo ne k za dodatna pot, po možnosti taka, ki Skladu, če že ne bo prinašala dobička, tudi izgube ne bo. Na Skladu nameč zatrjujejo, da izdaja obveznic ni namenjena pridobivanju dodatne gotovine, ampak za sanacijo razmer. Toda seznam neprodanih podjetij je še vedno dovolj dolg, predolg, in nerešeni pro- Denar za ohranjanje produktivnih delovnih mest Po domače več ne bo šlo Država se je odločila, da bo z denarjem pomagala ohranjati produktivna delovna mesta, so poročali v časopisih. Vendar pa to ni nič novega, saj je ministrstvo za delo, zelo dobro pa tudi podjetja, že doslej poznalo in imelo namenski denar za ohranjanje produktivnih delovnih mest in zaradi razdeljevanja katerega je bilo tudi v parlamentu izrečenih nemalo pripomb. Prejšnja ministrica Jožica Puharje morala zaradi nenamenskega trošenja tega denarja slišati marsikatero pikro in v ministrstvu se je na mestu, odgovornem za te zadeve, opravila kadrovska zamenjava kar čez noč. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je torej že doslej podjetjem pomagalo z nepovratnimi sredstvi za ohranjanje produktivnih delovnih mest, vendar kriteriji in navodila niso bila uzakonjenja. Po novem pa so zapisana v Uradnem listu, in tako bo tudi z vsemi drugimi navodili za državne pomoči in subvencije. So Navodila o postopku za nadomestitev dela stroškov delodajalcu za ohranitev produktivnih delovnih mest ( Uradni list 56/94) prinesla tudi vsebinsko sprembo, ali pa gre samo za to, da so uradno zapisali že znane kriterije? Miroslav Berger z ministrstva za delo nam je povedal, da v glavnem gre za zapis tistega, kar so pri razdeljevanju denarja upoštevali že sedaj. Nekaj novega o namenu teh sredstev je v členu, ki govori o tem, da ministrstvo Na ministrstvu imajo vloge za pridobitev denarja za ohranjanje produktivnih delovnih mest tudi od nekaterih podjetij z naše regije. Iz Gornje Radgone je to El-rad Elektronika, iz ljutomerske občine Tehnostroj, Modema oprema in Mizarstvo, iz Lendave Indip in iz soboške občine Mura. lahko nadomesti del stroškov delodajalcu za nadomestitev dela stroškov za ohranjanje produktivnih delovnih mest, zlasti pa za sofinanciranja odpiranja novih produktivnih delovnih mest, prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo delavcev, nadomestitev plač in krajši delovni čas delavcev. Slednje po besedah Miroslava Bergerja pomeni prilagajanje novim razmeram v gospodarstvu. Odobravanje denarja bo delo komisije, ki ima za to sestavljena podrobnejša navodila, v vsakem primeru pa bodo terjali dosledno namensko porabo denarja. Da, spet gre za nepovratna sredstva, ki pa jih bodo v primeru neizpolnitve pogodbene obveznosti terjali nazaj. Pri vsem pa le ne kaže spregledati spremembe v razmišljanju. S tem denarjem bodo pomagali tudi dobro stoječim podjetjem, saj, kot pravijo, imajo do tega denarja pravico vsa podjetja. Bo pa denar tudi za podjetja, ki jim je potrebna pomoč države zaradi izgube trgov in ki imajo možnosti, da bodo izplavala iz težav. Ali na ministrstvu denar za te namene sploh imajo ali pa je pojasnjevanje navodil za ohranjanje produktivnih delovnih mest sedaj le govorjenje v prazno. Denar najverjetneje bo, pravijo v Ljubljani, saj so znotraj blagajne ministrstva za delo sredstva prerazporedili. Torej ne gre za povečanje proračunskega denarja za ministrstvo za delo, ampak za drugačno porabo znotraj ministrstva. MAJDA HORVAT Novembra leta v* . Sklad za razvoj prevzel Projekt sanacije in preu' stroja podjetij, vanj pa f Je vključilo 98 podjetij. tako je bil Sklad lani lastnik 260 poslovnih enot (holdingov in hčera podi*' t‘j). Septembra 94. Sklad Se vedno ni uspel najti lastnika za 108 podjetij oziroma njihovih hčera lotni ali večinski sklada. ...........I»" st' podjetja, in to z delitvijo in notranjim 0 Pom. Morda pa se bodo'^ v katerem podjetju zap^L njihovi upokojenci odioe& lastništvo (svojega) Ker pa ni pričakovati, daj delavci sploh zanima takšno lastninjenje P^jiotH ni uspešno, se bo J jgiuic. tudi prodaje njihovih Tu pa mu je spet bilo tr široko odpreti vrata v 2' da bi cilj o znanem ^t vendar dosegel. Upr^'^ Sklada namreč lahko & je najnižjo prodajno ce"°jnosti nižja od ocenjene vr Ceno delnic pa bo la^ kovala tudi javna - -^lii.dajthP^J stran 5 gospodarstvo občinski organ je INGGRI že izdal lokacijsko dovoljenje za Hladilnica da, bazeni ne! Skes ° se jj^rapletlo z načrtovanjem in gradnjo pošlovno-?re?'^a °b Mlinski ulici v Lendavi, ki naj bi se ^telefonL*^^ -V tur*st'^no središče, je marsikje završalo. Sledili k-j oblslo in ... tudi grožnje. Zakaj? Ne zato, ker lifeli 10 Pravilno napisano, ampak zaradi nečesa drugega, ^^odbe °’ Pove{lal urbanistični inšpektor, za nadaljeva-^kolje । Pa sm° se pozanimali še pri Zdenki Tadina, odgovorni ^Štefa1* PQ?or v lendavski občini, in predsedniku izvršnega S- Stjepan Sakač 1 “obli uradno lokacijsko do-z datumom 26. sep-L?'Gjerkeš je zanikal. Uravnavali to zadevo iz l< razlogov hitreje kot le> Po njegovih besedah naj Itai a za dovoljenje za-drugim obiskom ur-L; e$a inšpektorja, ven-U‘a opravil drugi obisk in preb Preden so U Jokati dovoljenje na na-Hladilnica bo to-U ?'a in se bo gradila na-k?Ptav je v odločbi urba-inšpektorja zapi-mora do 10. okto-odstraniti, po 26. O Pa prisilno. Inšpektor zat0’ peT laHR0 za8rozi- da mo-Kt?. vso potrebno doku-ie labko ukazal 1%^ tev del, z novim zait ?a lahko zagrozi le z ru-ItVendar je zgradbo hla-pozneje legali-m j,. .ker se gradi na zem-pki'Kl le zazidljivo po Od' it ^ejetju zazidalnega Ufc9, i °hmočja ob Mlin-rtta? Zadavi (Uradne ob-I "tskih občin, štev.:25/ 93). Po vseh pravilih, ki jih morajo upoštevati vsi navadni državljani, predvsem pa graditelji poslovnih objektov, bi morali vsa dovoljenja pridobiti prej, preden so začeli z gradnjo. Je pridobitev dokumentacije tako draga, da si je investitor tisti trenutek ni mogel privoščiti? »V primerjavi z investicijsko vrednostjo naložb ni. Gre predvsem za pridobitev časa, tudi izsiljevanje. Kazni za pravne osebe so od 20 tisoč do milijon tolarjev in več. Takšna nedovoljena gradnja se kaznuje,« je povedal urbanistični inšpektor Smodiš že ob prvem razgovoru. Drugače pa bo z drugim velikim posegom v prostor, izkopom jame. Za ta poseg je urbanistični inšpektor določil, da se mora zasipati in ustrezno sanirati do 31. oktobra, če ne, pa bo prisilno zasutje konec novembra. V tem času ni mogoče pridobiti lokacijskega in gradbenega dovoljenja, saj je osnova teh zazidalni načrt. Po zazidalnem načrtu pa je predvidena le poslovno-trgovska dejavnost. Zanimivo je to, kakor nam je pojasnila ga. Zdenka Tadina, da je bil naročnik zazidalnega načrta za Mlinsko ulico Sklad stavbnih zemljišč, financer pa g. Sakač. Tačas Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti že pripravlja predlog spremembe zazidalnega načrta, po katerem naj bi dejavnost razširili, vendar pa priprava predloga še ne pomeni, da bodo s tem rešene vse formalne težave. Spremembo mora sprejeli lendavska skupščina, ki pa ni bila sklepčna kar nekaj mesecev. »G. Sakač je bil pač prepričan, da lahko na sedanji zazidalni načrt dobi soglasje za novo dejavnost; zdaj šele ve, da to ni načrte. Kanal se bo zapiral še naprej. Potrebna je tudi posodobitev čistilne naprave,«je povedala ga. Tadinova in še pripomnila, da ji ni všeč, da g. Sakač s takšnimi nedovoljenimi posegi in gradnjo brez vseh papirjev izpostavlja sebe in tudi njih (občinske organe). Ali bo INGGRA uspela pridobiti vsa potrebna dovoljenja, soglasja in spremembo zazidalnega načrta v slabih dveh mesecih? Realno je nemogoče, vendar pa po dosedanjih izkušnjah ne izključujemo tudi te možnosti. In če ne bo vseh dovoljenj: ali bo kdo res zasul izkopano jamo z devetimi ku- Kazenske določbe zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor v 79. členu nalagajo kazen 1.000.000 tolarjev za gospodarski prestopek pravni osebi, če investitor, načrtovalec ali izvajalec gradbenih del posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del. 80. člen pa določa tudi kazen najmanj 30.000 tolarjev za odgovorno osebo ministrstva, organa ali organizacije v njegovi sestavi, drugega državnega organa oziroma upravnega organa ali organizacije občine ali mesta, če vpišejo spremembe v zemljiški knjigi ali katastru in drugo, in če izda dovoljenje, soglasje ali drug pravni akt ali overi nedovoljeno pogodbo. mogoče, prav tako šele sedaj ve, da ne more kar tako uporabljati termalne vode. Za prekritje Kobiljanskega potoka smo imeli soglasje Vodnogospodarske skupnosti; to je pravzaprav kanal Kobiljanskega potoka, v katerem so se zbirale odplake, vanj je bila speljana kanalizacija. Lastnik zemljišča je še vedno Vodnogospodarska skupnost, imamo vse potrebne bičnimi metri zemlje? Predsednik lendavskega izvršnega sveta Štefan Gjerkeš je odločen: »Do določenega roka je jame potrebno zasipati, tega naj se investitor zaveda. Mi ga k takšnemu početju nismo spodbujali, ampak smo ga celo opozarjali, naj pazi na vse papirje. Zdaj naj nosi posledice.« BERNARDA B.PEČEK . M pojožaj tekstilne farske industrije P°l°žaju so se znašli tudi zaposleni v tek-^oza^^^opfedelovatni industriji Slovenije, kjer je ? h ko< 50 delavcev. Ob upošteva- Mh df*. ..klanov je ogroženih približno 21Ml tisoč slo-opozarja sindikat tekstilne in usnjarju’ "e ’n<*ustrije Slovence. Ta sindikat že nekaj t A ttv«*javitev kolektivnih pogodb dejavnosti, dvojnega statusa obeh panog v industrij* in na^ države, hkrati pa tudi znižanje ngJ^Pevkov, saj so ravno delovno intenzivne 1^. obremenjene z njimi. i.k za • realni tečaj p? • sred" 0 in "al«bc v tek-C WuFrSkopredel°' ‘er za zaS’ tia,° Za zaposlene <‘e-iavtvdramaučnem ' n da 'nD omenjenih Razkol med Gospodarskim razstaviščem in sejmarji v Pomurju Okrog ovinkov! M problemov v obeh panogah tako zaposleni kot njihovi direktorji že izčrpali večino notranjih rezerv. Pri tem opozarjajo, da vse sistemske in napake vlade, ki ni sprejela ustreznih ukrepov, ni možno nadomestiti z višjo produktivnostjo in vedno večjimi zahtevki po izpolnjevanju norm. M. JERŠE Kdo deluje po ovinkih in kdo ne? Pravzaprav vsak gospodarstvenik deluje delno tudi po ovinkih. To je tem lažje, čin bolj je oddaljen partner, ki za to ne bi smel vedeti. Po več kot dveletnem sporu med Ljubljanskim sejmom in Gospodarskim razstaviščem, prvo je v zasebnih rokah, drugo še vedno javno podjetje z družbenim premoženjem, se začnejo zadeve vseeno deliti po lokalni pripadnosti. Kdo je potegnil prvo potezo in »ogoljufal« partnerja, oddaljenega 2(10 kilometrov? HL ' Bavcev tehničnih pregledov Slovenije za varnost cestnega prometa. i« v)«™«!« -*• SA" oj 'P Je organiziran za območje dr a:a:o, je sindikat X' tehnrZ®Vnih organov in delodajalcev. Kot ni . .1 J inleresna '» T Pregledov demokratična m ppodročja. U Se vr„ka,eti so združeni matični sindika t S delavcev > jc zdai vključenih več kot Sloveniji. At. nn cni preglednik motornih vozil v Republiki &v oziroma in-S ph??dne brezhibnost! klopnih vozil - na Ni?0 ®kr°g 50 tisoč vozil AtiAPak?' 'ahko že naj-o Pregled površ,lost P" Povzroči ne-med udeleženci le eaa od osnov-k Pti7t'e VreH kata, da izboju-^tiShiČnis11016 vseh delav-NSo J1- Pregledih vozil. viru. str°kovno orga-i it? ZavU sPremVaniu v razprave St?Otip raemb in dopolni-vt? Varnosti cestnega so posredovali deia,nolranie zadeve. upravnCem Republiške I ^ojekt' °'Pravne zadeve Za pripravo za- kona o varnosti cestnega prometa. Pri tem ugotavljajo, da predlagatelji omenjenega zakona niso upoštevali njihovih pripomb in predlogov, vladi in resornim ministrstvom pa očitajo, da so se pripravljeni pogajati o posameznih tematskih sklopih z reprezentativnimi sindikati šele takrat, ko je že napovedana stavka. Sindikat delavcev tehničnih pregledov Slovenije, ki ga vodi generalni predsednik Alojz Lakner, si bo zato tudi v prihodnje prizadeval uveljaviti svoje utemeljene predloge. Med drugim se zavzemajo za enotno uvedbo strokovnih nazivov, podeljevanje koncesij samostojnim enotam tehničnih pregledov motornih vozil, oblikovanje izobraževalnega centra in ustanovitev zbornice za varnost cestnega prometa. tprŠE MILAN JfaKic Dejstvo je, da dokler ni bila znana vsebina revizijskega zapisnika, so bili člani kolektiva Gospodarsko razstavišče in družbe Radgpnski sejem veliki zavezniki; GR je več-kot 60-odstotni lastnik družbe Radgonski sejem, ki je dejanski lastnik razstavnih prostorov v Gornji Radgoni, vsi načrti so bili enotni, glavni »nasprotnik« pa je bil Ljubljanski sejem. Po revizijskem zapisniku so se zadeve obrnile; paktirati so začeli ,na eni strani Ljubljančani, na drugi pa Pomurci. Če nam je bil direktor Gospodarskega razstavišča Martin Bizjak pred meseci vedno na voljo s pojasnili in izjavami, je tokrat trajalo več kot mesec dni, da smo ga sploh uspeli dobiti po telefonu (vedno je bil zaseden!) in se dogovoriti za pogovor v prihodnjem tednu. Po njegovem tonu in vsebini odgovorov sodeč, ni s potezami upravnega odbora Radgonskega sejma nič kaj zadovoljen. Izjavil je: » O tem, daje bil Radgonski sejem izbrisan iz sodnega registra zaradi procedurne napake v fazi ustanavljanja, smo izvedeli okrog ovinka. Ko smo za to izvedeli, smo imeli zbor delavcev, na katerem smo po nasvetu naših odvetnikov sprejeli sklep, da dokler se stvari v zvezi z Radgonskim sejmom pravno ne uredijo - vložene so tudi tožbe -, toliko časa nismo pripravljeni iti v nove variante. Da so Radgonski sejem ponovno registrirali, smo tudi iz- vedeli šele pozneje. Zdaj čakamo na ustanovno skupščino. Doslej se še nismo pogovarjali o tem, da ne bi več sodelovali,« je povedal Bizjak. Težko verjetno, da bi ne vedeli o teh zadevah, saj je Gospodarsko razstavišče večinski lastnik Radgonskega sejma. Očitno nekomu tačas ustreza, da bi sejemske zadeve v Gornji Radgoni mirovale. V Pomurju pa se zavedajo, da pomeni mirovanje v času, ko vsak išče svoj prostor na trgu, smrt za sejem. Zato Pomurski sejem (izvajalci oz. organizatorji sejmov) in Radgonski sejem (lastniki) že načrtujejo pomembne širitve in obnove sejemskih razstavnih prostorov 'v Gornji Radgoni. Sedanje hleve naj bi predelali v razstavne prostore, vse kar je v zvezi z živino, pa preselili na rob sejemskega prostora. Za širitev sejma proti nasipu je še dovolj prostora, če ne za drugo, za ureditev parkirnih prostorov. BBP Vsak četrtek Vestnik Seja vlade Usklajena zakonodaja kot pogoj Vlada je sprejela deklaracijo o namerah o uskladitvi naše zakonodaje z zakonodajo držav Evropske unije. Rebalans pomeni večji proračun za 22 milijard tolarjev. Vlada je na svoji zadnji seji sprejela posebno deklaracijo o namerah o uskladitvi slovenske zakonodaje z zakonodajo Evropske unije in si s tem prižgala zeleno luč za začetek pogajanj o pridruženem članstvu uniji. Nekaj naj bi se zgodilo že ta teden, saj zasedajo zunanji ministri te unije. Predvsem Italijani so nas na veliko ovirali pri našem približevanju uniji ravno zaradi lastninske zakonodaje. Lojze Peterle, zunanji minister, je povedal, da so se z Italijani večkrat pogovarjali o teh stvareh, Slovenija je vedno prepričevala Italijane, da je v pripravi sprememba zakonodaje, zdaj pa so to z izjavo o namerah šo posebej povdarili. V deklaraciji je med drugim zapisano, da Slovenija pripravlja poseben program in koledar prilagajanja zakonodaje kot to zahteva sporazum o pridruž nem članstvu. V dokumentu piše, da bo vlada do sklenitve sporazuma o pridruženem članstvu EU predlagala državnemu zboru Republike Slovenije spremembo tistega dela ustave, ki se nanaša na nakup nepremičnin za tuje državljane. Pristojna ministrstva že pripravljajo nove zakone, v katerih so upoštevani standardi držav Evropske unije. Postavljen pa je tudi projekt Phare za prilagajanje slovenske zakonodaje evropski. V drugem delu dokumenta pa so zapisana jasna stališča slovenske vlade do vseh nerešenih vprašanj v odnosih med državama. Naša država nasprotuje povezovanju vstopa v članstvo Evropske unije z rešitvijo vseh nerešenih vprašanj med državama. Vztrajamo pri spoštovanju pariške mirovne pogodbe iz leta 1947, osimskih sporazumih iz leta 1975 in rimskemu sporazumu iz leta 1983. Vsi ti dokumenti so osnova za dogoovre med državama. Več tudi za plače Slovenska vlada je na svoji seji sprejela tudi rebalans letošnjega proračuna in ga je že posredovala parlamentu, ki bo o njem razpravljal v kratkem. Spet bo šlo po hitrem postopku; že novembra naj bi ga državni zbor izglasoval. Proračun bo na prihodkovni strani večji za 22 milijard tolarjev, na odhodkovni pa za 12,8 milijard tolarjev. Prihodkovni iznos proračuna bi tako bil 416,5 milijard tolarjev, odhodkovni pa 420,4 milijard tolarjev. Ob sprejemu proračuna je bil zapisan primanjklaj 12,8 milijard tolarjev, z rebalansom ga bodo zmanjšali na 3,8 milijarde. S tem bo nižje tudi zadolževanje državnega proračuna od predvidenih 29,5 milijard na 20 milijard tolarjev. Vlada je upoštevala dovoljeno povečanje proračunske porabe, ki izvira iz zakonoh in predlagani zakonov. Iz rebalansa bo državni zbor dobil dodatnih 76 milijonov, državni svet 34 milijonov, skoraj toliko tudi republiška volilna komisija. Za 56 milijonov tolarjev bodo manjša sredstva za varuha pravic, ki je bil izvoljen v drugi polovici leta, njegovo delo se bo tako pričelo komaj ob koncu leta. Ustavno sodišče bo dobilo 11 milijonov tolarjev več, med vladnimi službami pa bo dobil največ urad za begunce - 900 milijonov tolarjev. Ministrstvo za finance bo dobilo za 2,3 milijarde tolarjev več - zaradi obveznosti do ZPIZ in DARS, ministrstvo za notranje zadeve bo bogatejše za 122 milijonov tolarjev, ministrstvo za zunaje zadeve pa predvsem zaradi ustavnih obveznosti do Slovencev v tujini, nekaj pa tudi za reševanje Slovencev iz Bosne, dobi 179 milijonov tolarjev, ministrstvo za obrambo pa 300 milijonov tolarjev, pravosodje bo bogatejše za 232 milijonov tolarjev za načrtovane investicije, ministrstvi za delo, družino in socialne zadeve ter za šolstvo in šport naj bi dobili po 3,7 milijard tolarjev, ministrstvo za znanost in tehnologijo 500 milijonov tolarjev in ministrstvo za kulturo 200 milijonov tolarjev. Pri ostalih ministrstvih praktično ni sprememb razen pri razporeditvi porabe proračunskega denarja. Pri odhodkih gre največ za plače v državni upravi in v šolstvu Marjan Horvat Volitve bodo 4. decembra Kandidati za župane in občinske svete morajo biti znani v 14-ih dneh. Predsednik državnega zbora Jožef Školč je v torek pred novinarji v parlamentu podpisal odlok, s katerim je določen dan lokalnih volitev - 4. december. Gre za redne volitve v občinske svete in redne volitve županov. S sprejetjem zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij je bil izpolnjen pogoj za volitve. Predsednik parlamenta Jožef Školč je tudi dejal, da parlament še ni dokočno zacementiral občine, ampak da bo lahko prišlo še do kakšnih popravkov v prihodnosti. Toda o tem bodo odločale izkušnje na terenu, morebitne krivice pa bodo popravili. Zakon o ustanovitvi občin določa, da sedanja vodstva krajevnih skupnosti delujejo do izvolitve novih oziroma do sprejetja novih občinskih statutov. Zdaj se začenja predvolilna bitka, ki bo trajala dva meseca. Kjer župani ne bodo izvoljeni v prvem krogu, bo do čez 14 dni sledile nove volitve. Za volitve članov občinskih svetov zakon predvideva dve varianti. Manjše občine, ki bodo imele od 7 do 11 članov v. občinskih svetih, bo veljal večinski volilni sistem, kar pomeni, da bodo izvoljeni tisti, ki bodo dobili največ glasov. V večjih občinah pa bodo sveti, ki bodo imeli največ 45 članov. Tu pa bo veljal proporcionalni sistem. Torej se bo glasovalo o kandidatnih listah, kjer boš izbral eno listo, lahko pa boš na njej označil svojega kandidata, ki mu daješ prednost. Številčnost občinskih svetov je za vsako občino posebej določena in objavljena v tem zakonu. Načeloma je tako, da imajo občine z do 3 tisoč prebivalcev svete, v katerih je od sedem do 11 članov. V občinah z do 15 tisoč prebivalci bodo sveti šteli od 20 do 23 članov, občine z več kot 100 tisoč prebivalci pa bodo imele od 36 do 45 članov. Župane pa bodo volili po večinskem svetu. Kandidate za župane bodo kandidirale stranke in posamezniki, v drugem krogu pa se bosta pomerila le dva najuspešnejša kandidata iz prvega kroga. Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo stranke, lahko pa tudi posamezniki. Za kandidiranje bo le 14 dni časa, ker morajo biti kandidati znani mesec in pol pred volitvami. Posameznik lahko kandidira le v eni občini, na eni volilni listi in v eni volilni enoti. Vsak kandidat bo moral dati tudi pismeni pristanek. V občinah, kjer do sedaj še ni bilo volilnih komisij, jih bo na novo ustanovila republiška volilna komisija, občinska pa bo nato določila volilne okoliše. Marjan Horvat stran 6 lokalna samouprava nove občine Lokalna državotvornost Veto Državnega sveta ni zalegel, razdelitev na nove občine, ki jo je sprejel Državni zbor, velja. Školč je razpisal lokalne volitve, ki bodo 4. decembra. V Prekmurju in Prlekiji bodo državljani volili 18 občinskih svetov in županov, v naslednji občinah: Beltinci, Cankova-Tišina, Črenšovci, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Hodoš-Šalovci, Kobilje, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Odranci, Puconci, Radenci, Rogaševci, Sveti Jurij, Turnišče. Murska Sobota je mestna občina. Državotvorni elemetni lokalne samouprave. Poslanci Državnega zbora so pretekli teden globoko v sobotno jutro in potem v nedeljo pozno popoldne sprejemali amandmaje k zakonu o novi lokalni samoupravi. Zakon, ki so ga tako sprejeli, je najprej veljal samo do pravice Državnega sveta, da izreče odložni veto, kar je v ponedeljek tudi naredil. Odlog zakona iz konstitutivnosti te države je trajal samo do ponedeljka zvečer, ko je parlament s potrebno večino svoj izdelek potrdil in zavrnil veto svetnikov. Zakon o lokalni samoupravi torej velja. Prekmursko-prleške nove občine Na območju starih občin Gornje Radgone, Lendave, Ljutomera in Murske Sobote je osemnajst novih občin. Na desnem bregu Mure sta dve novi, ob dveh zmanjšanih starih, skupaj štiri. Gomjerad-gonska občina je razdeljena na Gornjo Radgono, Radence in Sveti Jurij (Videm). Ljutomer je ostal v starih mejah, ne Ver-žejcem in ne Razkrižanom se ni posrečila lastna občina. Na levem jih je ob dveh starih in zmanjšanih, Lendavi in Soboti, 12 novih. Nove so Cankova-Tišina, Rogašovci, Kuzma, Puconci, Gornji Petrovci, Hodoš-Šalovci, Moravske Toplice, Beltinci, Odranci, Turnišče, Črenšovci in Kobilje. Sobota je mestna občina. Poslanci popravljajo vladin predlog Skupna gmota amandmajev, ki so jih poslanci vložili kot popravek ali dodatke pri določanju meja novih občin, ni znana. Govori se o različnih številkah. Po naše državnozborske službe niti ne vedo točno, koliko jih je bilo vseh. Do 30. septembra, do začetka 24. seje Državnega zbora je bilo od poslancev iz Prekmurja in Prlekije k predlogu zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij vloženih petnajst amandmajev, ki so bili objavljeni v posebni brošuri. Proti Apačam - po volji ljudi Prvi od teh - državnozborsko poročilo jih navaja po abecednem redu - predlaga ukinitev občine Apače. Igor Bavčar je posodil svoj poslanski podpis Feriju Horvatu, skupaj sta predlagala, naj se predlagana občina Apače vključi v občino Gornjo Radgono. Vlada tega predloga ni podprla, Horvat pa je svoj dolg Bavčarju poravnal tako, da se je podpisal pod Bavčarjev predlog, naj se naselje Bilje prenese iz občine Miren v občino Nova Gorica. Gotovo je za enim in drugim predlogom tudi tako imenovana kvaniticirana volja ljudi, vendar je prav zanimivo, kako more prekmursko-prleški poslanec vedeti za kvalificirano željo in perspektivo nekega naselja na drugem koncu države; medtem ko je kajpada manj čudno, da nekdanji policijski minister ve za Apače. Poleg tega pa so bili glasovalci v Apačah na referendumu o lokalni samoupravi v večini proti samostojni občini in je Bavčar v tem primeru torej nastopal kot nekak transnacionalni izpolnjevalec volje ljudi. Dejstvo pa je, da Horvat za to vlogo ni mogel najti nobenega zemljepisno bližjega poslanca ali poslanke. Pod vsakim predlogom amandmaja je pripis o tem, kaj si o njem mislita komisija in kaj vlada. Tega predloga vlada ni podprla, komisija ni imela stališča. Apače niso postale samostojna občina. Za Odrance ... Naslednji amandma iz omenjene brošure predlaga ustanovitev občine Odranci. Odransko občino je predlagala skupina poslancev s prvopodpisanim Cirilom Puckom. Pripisano je, da vlada predloga ne podpira. Občina Odranci je bila izglasovana in ima zaporedno številko 89. ... za Turnišče, Ista skupina poslancev s prvo podpisanim Cirilom Puckom je predlagala tudi amandma, ki ga navajamo v celoti, da bi se videlo, s kakšno ohlapnostjo so institucije države za reformo lokalne samopurave delale. Takole piše: V točki 3 naj se črta beseda Turnišče in naslednja naselja: Gomilica, Nedelica, Ren-kovci, Turnišče in se pod zaporedno številko 132 vpiše »TURNIŠČE, Gomilica, Nedelica, Renkovci, Turnišče«. Sedet občine Turnišče je v Turnišču. Prvo občinski svet šteje 13 članov. Komisija in vlada do tega amandmaja nista imeli stališča, kot opomba pa je bilo pripisano, da je amandma nejasen, »saj je pod zaporedno št. 32 vpisana občina Velike Lašče.« Zanimo je, da predlagatelji, kot je mogoče povzeti iz poročila, nikjer ne omenjajo številke 32, marveč 132. Niti malo se ne svita, kako so lahko naslovniki videli številko 32 namesto 132. Mogoče je sicer, da je poročilo, po katerem citiramo, nastalalo iz dveh delov in da je na orginalnem predlogu amandmaja resda pisalo 32, toda to še vedno ne pojasni niti sistema, po katerem so delali, niti ne govori v prid doslednosti ali vsaj približnemu poznavanju materije, s katero so se ukvarjali tako imenovani izvedenci za lokalno samoupravo. Če bi namreč imeli sistem, bi vedeli, da pride občina Turnišče, po abecednem vrstnem redu, kje bolj zadaj. Čudno pa je, da so Velike Lašče vpisane pod številko 32, čeprav bi morale po abecedi biti za Turniščem. Občina Turnišče je bila izglasovana in ima zaporedno številko 133. ... za Črenšovce Tudi naslednji amandma je predlagala ista skupina poslancev in tudi ta je namenjen de-konstrukciji beltinske občine. Kot je znano, je bila ta občina po prvotnem predlogu velika, potem pa so iz nje po nadaljnjem razstavljanju nastale štiri nove. V tem amandmaju so predlagali ustanovitev črenšov-ske občine. Občina Črenšovci je zapisana pod zaporedno številko 26. Zenkovci med Puconci in Cankovo Pri predlogu, naj se krajevno skupnost Zenkovci »izvzame iz občine št. 13 (Cankova-Tišina) in se jo vključi v občino št. 93 (Puconci)«, amandma je predlagala skupina poslancev s prvopodpisanim Dragom Šiftarjem, je vlada pripisala, da temu ne nasprotuje. Iz gradiva, ki ga imamo, ni mogoče razbrati, kako jo je predlog potegnil na glasovanju. Proti Hodošu - za trdnost države? Geza Džuban in Drago Šiftar sta predlagala, naj se iz občine Gornji Petrovci izločita KS Čepinci in Šalovci in se ustanovi nova občina Hodoš--Šalovci. Namesto predlagane občine Hodoš, ki je vključevala še Šalovce in Čepince. Komisija in vlada nista imeli stališča. Predloga, po katerem naj se ustanovi samostojna občina Šalovci, predlagala ga je skupina poslancev s prvopodpisanim Gezo Džubanom - predlog je v poročilu takoj za gornjim - vlada ni podpirala. Pozneje ni bil izglasovan. Ni jasno, kaj se je v tem primeru dogajalo, je poslanec Džuban skušal na vsak način preprečiti nastanek Nove občine na severovzhodu. 39 - Gornja Radgona, 117 - Sveti Jurij (prej Videni), 90 - Ormož, 102 - Radenci, 107 - Rogaševci, 21 - Cankova-Tišina, 64 - Kuzma, 70 - Ljutomer, 6 - Murska Sobota, 99 - Puconci, 41 - Gornji Petrovci, 13 - Beltinci, 84 - Moravske Toplice, 43 - Hodoš-Šalovci, 89 - Odranci, 26 - Črenšovci, 57 - Kobilje, 67 - Lendava. Določena so občinska središča, natančne meje med občinami še niso določene. samostojne občine Hodoš in je zato predlagal dve poti ali pa gre zgolj za zmedo. Če gre za prvo, potem je to še en izraz neke neobičajne državotvornosti, ki jo pri reformi lokalne samouprave kažejo poslanci liberalne demokracije. S tega stališča gledano je namreč odločitev, da Hodoš kot večinski madžarski kraj s prav takim ožjim zaledjem ne bo samostojna občina, nekakšna razredčitev etnične čistosti. Drug primer Vestnik vsak četrtek takega liberalnodemokratskega državotvornega ravnanja je iz drugega konca države. Tam je poslanec Thaler zago-vaijal priključitev štirih spornih zaselkov na hrvaški meji občini Piran, češ da bo to utrdilo slovenske pogajalske pozicije. Z Grada na Kuzmo Drago Šiftar je predlagal, naj se KS Kuzma izloči iz občine Grad in se ustanovi nova občina Kuzma. Ta predlog je bil izglasovan, čeprav ga vlada ni podpirala, občina Kuzma je dobila zaporedno številko 64. Pod naslednjim predlogom istega prvopodpisanega, ki je tokrat nastopal s skupino poslancev, v njem je predlagano, naj se KS Bodonci izvzame iz občine Grad in vključi v občino Puconci, je vlada pripisala, da ne nasprotuje. Zatem sledi amandma na amandma. Predlagal ga je prav tako Šiftar s svojo skupino. Po njem naj se ime občine Kuzma spremeni v Grad. Pripisana je opomba, ki se glasi: »Amandmaje nerazumljiv, ker ne navaja predlagatelja amandmaja, ki ga amandmira.« Ista skupina je dala še en amandma na isto temo. Gre za obrnjeno besedilo prejšnjega, v njem piše, naj se občini Grad spremeni sedež, ta naj bo v Kuzmi. Vlada temu ni nasprotovala. Grad v sprejetem zakonu o lo-klani samopuravi ni sedež občine. Primer z Gradom in Kuzmo očitno prav tako kaže neko obliko lobističnega mnogo-potja. Najbrž je Šiftar spoznal, da je potrebno v Državnem zboru najprej ustvariti zmedo. Kobilje Skupina poslancev s prvopodpisanim Cirilom Puckom je predlagala, naj gre Kobilje iz občine Lendava in postane samostojna občina. Vlada predloga ni podprla, Kobilje pa je bilo pozneje kljub temu izglasovano za občino. Znano je, da je za samostojno občino Kobilje lobiral tudi popoli kobiljan-ski domačin Bojan Korošec, nekdaj poslanec zelenih, zdaj pri liberalnih demokratih. Tudi v primeru Kobilja gre za državotvornost občinske razdelitve, Kobilje je znano kot čista slovenska vas. Moravske Toplice Geza Džuban je prvopodpisani v skupini poslancev, ki je predlagala, naj se ime občine Martjanci-Moravske Toplice spremeni v Moravske Toplice. Vlada je predlog podprla. Moravske Toplice so bile po volji Državnega zbora spoznane za sedež občine in imajo zaporedno številko 84. in vključi v Gorn^ podprl8' Vlada predloga “ p /Vi. Sveti Jurij, gre se ed dem z okolico-je oW>na poredno številko 1 Samotni poskus’ Doslej navedem aman^ so bili, kot smo reki svetlo v posebni pa državnozborskim gr logoV, smo našli še nek P ki v njej nisob' pre* Mana Poszonec J je lagala, naj se nVske«°b' možne velike čine Beltinci-Oen nišče izločita naselj in Hotiza ter poszonjeva k občini Lenda ■ s te®, spremembo ti da sta se na refren vasi tako odl° ,herjjivinii ticS^^ Hodoš, Martjancl- ajeva Toplice, PuC0^0občio°^ vkliučijo v mestno braZ|o ska Sobota. PnP^°uizve-žitev: ^»Referenduni^Lse den na območju^ v posamezne.ob > t„e A velike občine . pOd p' ( enake začetnice . „ 5 logom, naj s G Jurij vključita Radgona, je ®dlagatelJ ima po paP' ^veda “ strani-P bijo v pomeni, d J predlog”-£sti png miranl ko ^jpo^ Sandma. posa^ra^ S"-S*1* i lekij' Radg°fl in mestna oo'-Sobota. Nesojeni Prosenjakovci Maria Poszonec je bila na čelu poslancev, ki so predlagali, da se ustanovi občina Prosenjakovci z naselji Motvar-jevci, Pordašinci, Središče, Či-kečka vas, Berkovci, Ivan-ševci, Lončarovci. Občinskli svet naj bi štel 15 članov, pripadnikom madžarske narodne skupnosti pa naj bi pripadala v njem dva sedeža. Vlada predloga ni podpirala, Prosenjakovcev na seznamu novih občin ni najti. Sveti Jurij obranil samostojnost Igor Bavčar je še enkrat pomagal Feriju Horvatu pri poskusu ohranjanja gomjerad-gonske občine v čimbolj neokrnjeni velikosti. Predlagala sta, naj se občina Sveti Jurij ukine u volji Z voljo i» P'"% o vlada ni bila d {ernd^ ne upošteva e rzdružJ 0lr slancisoddd*. v > nekdaj kolon lne a čino so zrinil' m sti,kisemed^ Državni zbor J ne po skupaj’ni stroko^f^i biti dovolj sti gete1* v s ^^5 znotraj dr* »nasilje«, k' zfl)ka, gijedL vnjThne^ ga sploh n j. gvav> večanski d) d UL, P«vzPr^ ena vasdi s ( meru, ko' . preg tom? JaSfl£eniti.vPflo^dV11Pr^ek,am uvajanja skupin starih za samopomoč, kije 'Ski proiekt socialnega varstva, so skupine zaživele. Kar Whn-umarca ,etos delovalo v domovih za stare in nekaj Sili, v ® socialnih zavodih, 33 skupin pa po krajevnih skupno-kJ*“P>ne tako prihaja več kot tisoč petsto starih. Prva ‘i ela 2 delom v izolskem domu že pred sedmimi leti, ‘tečflh 2™ P°™ajo že širom po Sloveniji. Največ jih je seveda Ustnih naseljih. si 01i "e Dr,KV0^ega P°ložaia ni' \ L,bonJ.°> temveč jim je. ! ^aliinPrei- d°deljeno, so Onanij ZaPisali drugi, dosti Kija namen orga’ KjL 3uPln v tem, da se živlie«je- Za Hjjnjl plat starejših je šobnimi do- < Poskrkveno’toda manj je Kjihn?)eno za duhovno Kjala ? ®,a $'vljenja, ki je Snaint”0 b°’j Prazna’ ™eZa.a “ brez smisla. Sku-So M^oponioč pa so pri-si?10 za Nti n Probleme osam-S potrC'alne izolacije, du-SE životarjenja »K da bi x2$'Stvo srečanj je sn,- Ve^ tudi v staro- M isel svojega življe- možnost govoriti in vsi potem poslušajo. Prav tega, da bi se znali poslušati, nam manjka. Smo ljudje brez časa, da bi se poslušali, so ugotavljali zbrani člani skupine. Bili pa bi veseli, če bi se jim pridružil še kdo, zato vabijo Helena Horvat, Marija Dvanajšček, Marija Koncut, Marija Paušič, Josip Dobošič, Helena Eppinger, Katarina Zelko, Dušanka Varga, Hermina Vidič, Marija Skušek, Neda Hari ter voditeljici skupine Zdenka in Erika. V skupini doživeto spoznanje - človek sem! Srečno naključje je hotelo, da so skupine za samopomoč zaživele tudi v domu v Lukav-cih. Ponudba za usposabljanje strokovnih delavcev za vodenje skupin za samopomoč starim, ki jo je bil poslal dr. Jože Ra- V času usposabljanja je bila namreč postavljena tudi zahteva, da so slušatelji začeli delati s skupinami. In minilo je leto in skupine delajo, ker varovanci prihajajo, ne da bi jih kdo silil. Da, to je zanje velik uspeh, tako za voditeljice skupin, ki so izpolnile pričakovanja in spoznale, da s svojim delom nekomu delajo dobro, kot za varovance, ki so v skupinah, čeprav s samosvojimi osebnostnimi potezami, našli svoje zadovoljstvo. Klopotci, med katerimi sem sedela, so začeli o trgatvi. Pripovedovali so o doživetem in navadah ob tem lepem jesenskem opravilu. Bilo je smeha pa tudi solznih oči, ko so se ob tem spomnili svojega domačega kraja pa svojih domačih. Tudi Suzano, ki je vodila razgovor, so povrašali, kako kaj kaže v njihovih goricah ter se pozanimali, ali ni preveč gnilobe. Beseda pa je nanesla še na pitje alkohola ter na prometne nesreče in mrtve na cestah. Umrlo je tudi osemsto potnikov trajekta, ki je utonil, so pravili, kar so slišali po radiu. Pa sem želela slišati od njih tudi to, kaj si mislijo o skupini. Lepo nam je, so zatrjevali in me kar povabili, da še kdaj pridem. Morda kar naslednji dan, saj so se pripravljali na izlet ter bili polni pričakovanja. Marjetica so čakale, da pridem tudi mednje, in potem smo skupaj zapeli tisto domačo Gremo na Štajersko. Lepo je zvenela, tako kot domača beseda o rodnem kraju. Še mene so povabili, da jim predstavim domači kraj in svoje domače, da bi se bolje spoznali in si bili Sanje šolarjev pri Mali Nedelji so postale resničnost Kdo je najsrečnejši? Potem ko v ljutomerski občini ni uspel referendum za sprejem občinskega samoprispevka, s katerim bi po 15 letih solidarnostnega zbiranja denaija za druge prišla na vrsto tudi zgraditev nove šole in vrtca pri Mali Nedelji, so bili tamkajšnji domačini, še posebno pa šolaiji in učitelji, zelo razočarani. Zbali so se, da je s tem konec njihovih sanj o novi šoli, da bodo torej morali še naprej ostati v več kot 120-letni pretesni, vlažni in propadajoči stavbi. Toda njihove sanje so vseeno postale resničnost. Uresničili so jih s pomočjo občinskega proračuna, polovičnega deleža iz republike in lastno soudeležbo. Novo stavbo so začeli graditi lani 25. novembra (izvajalca Gradis Maribor in PGP Ljutomer) in čez dobrih 8 mesecev je bila končana že večina gradbenih del. V novem šolskem letu pa so se malonedeljski šolarji in predšolski otroci že lahko preselili v nove prostore, ki merijo skupaj okrog 1.760 kvadratnih metrov. Vrednost naložbe je bila ocenjena na okrog 190 milijonov, stroški pa so se povzpeli na čez 200 milijonov tolarjev. Ampak pomembno je, da so se njihove sanje uresničile. Ravnateljica OŠ Mala Nedelja Nada Tomanič, ki je minuli petek začela otvoritveno slovesnost, je med dokaj številnimi uglednimi gosti posebej pozdravila tudi ministra za šolstvo in šport Republike Slovenije Slavka Gabra. Med drugim je poudarila, da je z novo šolo naposled konec T vse lepo fantastičnega. Samo doživeti, saj K vn?1"'ne da opisati,«je Štorkelj, sku-M i e uie v krajevni skup-K71ndava. socialna de-"tiC^ka Kutnjak. Tride-X .Srččali, tisti četrtek v prostorih Ljudske K:xk° sern bila njihov \ Kovali so, da bom Sii.K spraševati, toda K Prijetno kramljati LSprjiJ^ranju in vozniških * o rojstvu in ljubezni ter ^u ^ih pomembnih in Sobnih trenutkih in ' ^se pa je bilo pre- v svoji pesmi, ki jo je tudi prebral, ljubezen, ki bi jo morali razdeliti med vse, potem bi bilo na svetu lepo. »Smo kot družina,« so rekli o sebi, čudovita družina, ki si srečanja bogati z izleti, potepanjem, telovadbo in še z mnogim, s čimer si znajo zapolniti čas. In pri tem so neverjetni, polni elana in energije, pravita Erika Verbančič, psihologinja in direktorica Centra za socialno delo, in Zdenka Kutnjak, voditeljici skupine. Priznavata, da se z delom v skupini osebno in strokovno bogatita. Brez skupine bi nastala vrzel, praznina tudi pri njiju, čeprav sta se z negotovostjo in strahom podajali na organizirani strokovni K temu je treba dodati, da delež starega prebivalstva pri nas naglo raste, največje skupine prebivalstva bodo prišle med starostnike v prvih dveh desetletjih naslednjega leta. Tedaj pa bodo prihajale v aktivno življenjsko obdobje Čedalje manjše starostne skupine, zato se je treba začeti že zdaj pripravljati na problem starostništva, in sicer vsak človek, saj je znano, da so pravi čas za pripravo na starost srednja leta življenja. Prav tako se moramo na tako spremenjeno razmerje med generacijami že zdaj tudi družbeno pripravljati, sicer bo tedaj to pretežak družbeni problem. Poudariti moramo tudi, da imajo stari ljudje še veliko življenjske moči, zlasti pa izkušenj, ki so kot zgodovinski spomin nujne za normalni razvoj družbe. Dandanes pa so stari ljudje odrinjeni na rob družbe, ker so tisočletni modeli za sožitje med srednjo, mlado in staro generacijo zaradi spremenjenih razmer neuporabni, novih pa še ni. Tako se neprecenljivo bogastvo človeške energije in življenjskih izkušenj stare generacije izgublja v nič, v škodo njim samim, srednji in mladi generaciji. ( dr. Jože Ramovš) 'i|s ^'“listov ’ k ^prei L ,e Enajst, skupina pa je delo- anvc |e| “tem i skuP'na zdravljenih alkoholi- člani Mi za . so v domu začele oživljati M so se preoblikovali HJ? v dom' An'ca Najžar, socialna de-S^skaTU’ njena pomočnica pa je višja leV SrečmS'ra ^tanka Vozlič, prav tako iz si se ob torkih po eno uro, onK'Jo 0 .aJ° >n se nanje pripravljajo ali 5,efn- kar prinese dan ali teden, - težavah, prekrških. Vavriea •, IWvoditKskuP*na petnajstih varovancev VM 'n a ^'atjana Pirher, delovna tera-k' Sfe^j Odreja Pirher delovna inštrukto-LSePtembra je skupina praznovala Mik' Mh™ Se sredujejo. njihov dan pa je teme so morda drugačne od U1’ jih L »najo v skupinah s starejšimi K: Se ne pripravljajo, razen, K JEMvad0' d°g°vorijo. Eni radi pojejo, k Mdj ('p0, dlani Mavrice pa radi ple-(k 'n druJctOv sc radi udeležijo pa pikni-UjA takov Prireditev. Tudi vse rojstne '' M vs V vseh skupinah, morajo pro-ern je pomembno to, da so prire- ^wt0'ko neverjetnim'. v x m' 'n Salami, tudi X 'Ij^n.da je bilo smeha M®'1 kavico in se pec'vom slavljenke. Sevala r0istni dan, po reW' kakšno X Kranju ter se dogo-'Menjavi receptov. K, ?!e tisto, kar daje vse ZaP'sal ČIan skupme ditve njihove, saj jih pripravljajo prav vsi tm. Rozina Kralj, socialna delavka s Centra za socialno delo iz Ljutomera, ki je zunanji vodja skupine, in njena pomočnica Suzana Žibrat, delovna terapevtka, vodita skupino, ki si je nadela ime Klopotec. Dvanajst varovancev doma zelo ljubi življenje v naravi, sprehode, nabiranje gob,’ urico druženja pa prebijejo tudi ob družabnih igrah in razgovoru. O Čem s pogovarjajo? Različno, včasih o domačih živalih, pa tudi o trgatvi in še o marsičem zanimivem. Srečanje članov skupine Marijine solze se običajno začne z vprašanjem: Kako ste? In pogovor dvanajstih Članov skupine se lahko kar začne, ne da bi za srečanje posebej pripravljali temo pogovora. Srečanja pa si popestrijo s petjem, saj radi pojejo. Maijetice, deset jih je, vodi pa jih Marija Golob, povezuje petje. Vsak član ima svojo pesem in v prijetnih napevih najdejo svojo sprotitev in radost. Na sprehode ne hodijo pogosto, saj so že v letih in jih noge več ne ubogajo. Zato raje kar posedijo v svoji sobi in ob petju preživijo urico sredinega srečanja. seminar za delo s skupinami. »Veste, kaj sem predlagala, da bi enkrat obnovili plesni korak,« mi je povedala moja soseda, h kateri sem sedla, »pa so se mi potem vsi smejali.« Kar zmanjkuje jim časa za vse, kar načrtujejo, za vse teme in vsa potepanja in izlete. »Tudi to je lepo, da lahko govorimo,« so mi povedali. Da, prav vsi imajo movš in so jo prejeli na ljutomerski socialni center, je bila priložnost, ki je niso hoteli izpustiti ali kar spregledati. Za usposabljanje so se odločile socialne delavke, dve s centra in ena iz doma. Z veliko negotovostjo so potem stopile lanskega septembra do varovancev doma v Lukavcih, da bi slišano začele udejanjati. bližji. Nekateri so potem še radi zapeli svoje pesmi, take, ki jih danes poznajo in vedo zapeti le redki. Pa še take s še-gavim besedilom so bile vmes, za malo dobre volje vseh. Nekaj je bilo v teh srečanjih, kar jih je osrečevalo, čeprav sami niso našli v tistem trenutku drugih besed, da bi mi to znali opisati kot: Lepo nam je! Lepo jim je ob srečanjih, ki jih obogatijo s pikniki, izleti,, praznovanju rojstnih dnevov in drugih paznikih, zato se radi srečujejo. Ali, kot je rekel eden od članov skupine, ki je prej spoznal prisilo sodelovanja v skupini zdravljenih alkoholikov: zdaj se počutim kot človek. Ali drugi: skupina mi pomeni družino, tretji: lepo je kot v razredu. Pripadnost skupini jih povezuje in samozavest in prosto odločanje jih poživljata. Ob njih in ob tem, da so jim enakovredne, zorijo tudi voditeljice skupin. »Skupina ti da moč, zadovoljstvo in voljo, to pa pri tem delu potrebuješ, saj če tega nimaš, s skupino ne moreš delati,« so bile besede voditeljice skupine. Hvaležnost članov in občutek, da si vendar naredila zanje nekaj dobrega, je najlepša nagrada za vse. MAJDA HORVAT Fotografija NATAŠA JUHNOV Nova osnovna šola z vrtcem pri Mali Nedelji je nekaj posebnega. Nosilec projekta je bilo zasebno podjetje Domus Ljutomer, gradila pa sta Gradis Maribor in PGP Ljutomer. Ravnateljica Nada Tomanič - s šolskim ministrom Slavkom Gabrom stojita pod transparentom - je dejala, da je šola ena od najlepših v Sloveniji. dvoizmenskega pouka in tako njihovih šolarjev ne bo več strah v temi hoditi domov. Kasneje je med tistimi, ki so pripomogli, da so se uresničile njihove sanje, še omenila Skupščino občine Ljutomer, ki je sprejela sklep o sofinanciranju te naložbe iz občinskega proračuna, predsednika IS Ludvika Bratušo, ki je bil tudi predsednik gradbenega odbora, domačinko Jelko Rostaher, ki je brezplačno odstopila hektar zemljišča, in republiško poslanko Viko Potočnik, ki si je po svojih močeh prizadevala, da je prišla ta naložba tudi v republiški proračun. Na slovesnosti so spregovorili tudi predsednik gradbenega odbora in predsednik IS SO Ljutomer Ludvik Bratuša, ki je poudaril, da je Mala Nedelja s tem dobila zelo potreben objekt za razvoj kraja in občine, nekdanji ravnatelj malonedeljske šole Karel Stropnik, ki je bil ves ganjen, da je tudi on dočakal ta zgodovinski dan, ko je Mala Nedelja dobila novo žarišče prosvete in kulture, šolski minister Slavko Gaber, ki je dejal, da je obljuba, ki jim jo je dal ob obisku, uresničena, in republiška poslanka Vika Potočnik, ki je poudarila, da je dobila Mala Nedelja z novo šolo tudi novo srce. Tudi duhovnika Branko Ogrizek in Ivan Štuhec, ki sta blagoslovila novo stavbo, sta poudarila velik pomen te pridobitve. Ob tej priložnosti so seveda nastopili tudi domači šolarji s kratkim, toda zanimivim programom, Malonedeljski fantje (ljudski pevci), učenci in učitelj Glasbene šole Ljutomer ter domača godba. Vmes so na dvorišče pri novi stavbi skočili padalci Aerokluba Ptuj. Že ko sem prihajal na prizorišče proslave, sem si v svojo beležnico zapisal tudi nekaj o sprejemu vseh gostov. Vsak je dobil ličen obesek in vljuden pozdrav. Pri tem je še posebno »izstopala« učiteljica Danica Makoter, ki je trdila, da je ona najsrečnejša, ker je ob šoli dobila tako lepo telovadnico. In kdo je zares najsrečnejši? Prav gotovo vsi! JOŽE GRAJ Se spomnite dragi bralci, kako je bilo, ko ste prvič prestopili osnovnošolski prag? Če ste mlajši, se pravgotovo, tisti malce starejši pa vsi verjetno ne. No, sošolci iz Križevec pri Ljutomeru, ki so prvič stopili v šolo pred 57-timi leti, se zagotovo. V petek so se namreč znova srečali in obudili spomine na osnovnošolske dni. Čeprav jih je bilo veliko manj kot pred davnimi 57, leti, so se prijetno zabavali. Vsi so bili dobre volje, nasmejani in polni vere v življenje. Da jim srečanje veliko pomeni, dokazuje tudi io. da so nekateri prišli celo iz daljne Amerike. Organizatorka srečanja, Lojzka Vajda, je vsem obljubila, da bo poskrbela za ponovno srečanje čez tri leta, ko bodo praznovali 60. obletnico. stran 8 naravna bogastva Skromna bera »pravih« obrtnikov danes, bogata v preteklosti »Izvoščki, goslaiji, modistojce...« Novi obrtni zakon določa, da se bodo v prihodnje obrtne dejavnosti delile v tri kategorije. V skupini A bodo klasične obrti, za katere bo veljal poseben režim izobraževanja, v skupini B bodo obrti podobne dejavnosti (tudi gostinstvo, avtoprevozništvo), v skupini C pa domače in umetne obrti. Najbolj skromna bo treja skupina, medtem ko bodo v prvi prevladovale v glavnem take obrti, ki so dobičkonosne (npr. mizaiji, avtomehaniki, vodovo-daiji...). Če pogledamo sezname obrtnikov izpred nekaj desetletij, lahko vidimo, da so bili nekoč med obrtniki tudi »goslaiji, izvoščki, pekaiji, parni strojaiji, žensko rokodelstvo in podobno.« Letno poročilo za leto 1924 Skupne obrtne zadruge za okraj Murska Sobota, ki so nam ga prijazno posodili na Obrtni zbornici Murska Sobota, v domačem prekmurskem jeziku sporoča, daje zadruga začela delati že 1. marca 1894. leta pod vodstvom »predsednika Bac Janoš, tajnik Vilfinger Karol, blagajnik Cipott Mikloš, odborniki so bili: Kolosa Jožef, Antauer Jožef, Faflik Karol, Radkol Mihal, Palfi Štefan, Kuhar Janoš, Griinbaum Mark, Malačič Jožef, Štefanec Andras in Rituper Mikloš iz Murske Sobote, Šinkec Matjaš iz Martjanec, Dreschler Franc Rakičan, Takač Štefan Pucince, Franko Miklnš Markišavci. Računopregledniki: Pojbiž Jožef, Meišel Mor iz Murske Sobote in Kovač Štefan iz Rogačovec.« V uvodnem poročilu z naslovom Poštiivani občni zbor! med drugim pišejo: »...Tresti let je minolo tistome vrejmeni gda so M.Sobota in okraja obrtniki nastavili obrtno zadrugo, ka skupnov močjov proti stanejo vsem onim nevolam, štero obrtniško stališče kvarijo. Adrijana Kovačič z Zavoda Republike Slovenije za varstvo okolja in vodni režim o (ne)podeljevanju koncesij Odločilen tudi interes občine! Nov Zakon o varstvu okolja Republike Slovenije je po mnenju tujih strokovnjakov eden najbolj sodobnih v Evropi, vendar bo tako dolgo brez vrednosti, dokler se njegova določila ne bodo izvajala v praksi, nekatera prej, druga pozneje. Med določili, ki se bodo začela izvajati že kmalu, bodo določila o koncesijah na naravnih dobrinah-, vzrok za to je vedno večji pritisk na terenu, da se te zadeve rešijo s predpisanimi koncesijskimi akti. Zakon daje le splošne opise, da je koncesija namenjena za rabo in izkoriščanje naravne dobrine, to pa je lahko naravno javno dobro, naravni vir ali vrednota, ki je pač opredeljena v tem zakonu. V pokrajini ob Muri je napogostje izkoriščeno naravno bogastvo voda: termalna, mineralna in navadna (tekoča ali podtalnica) za namakanje. Adrijana Kovačič, pomočnica direktorja za upravno pravne zadeve Zavoda za varstvo okolja in vodni režim pri Ministrstvu za okolje in prostor, je tačas najbolj pristojna oseba za vprašanje koncesij. Pokazala nam je že pripravljeni koncesijski akt o izrabi vode izpod Karavank, med prvimi pa si bodo koncesije pridobili lastniki elektrarn. V ponedeljek, 26. septembra, so se prvič sestali s predstavniki občin, da bi se dogovorili o sistemskem urejanju, pogojih izrabe vode, termalne in mineralne vode in drugih naravnih bogastev. Med tistimi, ki bi morale imeti pri urejanju tega vprašanja največ predlogov, so pomurske občine (glede na število vrtin in interes namakanja). Adrijana Kovačič je za tednik VESTNIK odgovorila na nekaj aktualnih vprašanj. Adrijana Kovačič, namestnica direktoija za upravno pravne zadeve in pristojna za področje koncesij na ministrstvu za okolje in prostor dajo koncesijskega akta za določeno število hidroelektrarn, ki jih je zatekla stvar ravno sredi dela, ko imajo izdana lokacijska dovoljenja in vodnogospodarska soglasja. Konce- Jerolim Purač je 1924. leta posnel fotografijo, na kateri je komisija za pomočniške in mojstrske izpite iz Murske Sobote. Fotografija je last znanega soboškega uratja - mojstra Komela Pustaja. ta skupnost je nej samo vu obrtniškom stališi, liki naj više dosegnola razmerje med obrtniki, že gnes den obrtniki eden ovoga poštilje, ga lubi, eden ovomi na pomoč ga vu naprej idočnosti z bratovov liibeznostjo vsakše fele potrebčini podpera. Tak je minola nevoščenost med obrtniki in vojilvanje proti eden ovomi, štera nevoščenost je nej bila obrtnikom na hasek, liki na škodo. Či se nazaj spominamo na tresti let preminočnosti naše zadruge, z veseljom konštate-ramo, ka se nam naprej idenje in razvijanje kaže vse šerom pri našem obrtništvi, štero se samo torni zavali, ka se Murska Sobota in okraja obrtništvo vu edno močno zadrugo zadriižilo, eden ovomi na pomoč bili, se med sebov podperali in skupnov močjov eden bogši stališ paščili za gvušati...« Zadruga je imela konec 1924. leta 1128 članov, sklenili so 205 učnih pogodb, 105 učencev pa je pred zadružno komisijo opravilo »preskušnjo« za pomočnika. Izpiti in podeljevanje spričeval so bili v tistih letih zares slovesni dogodki. Žal je obrtništvo po drugi svetovni vojni skorajda povsem zamrlo; organizirano se je začelo razvijati šele v zadnjih dveh ali treh desetletjih. Ali bo tako (kot 1924. leta) tudi v prihodnje, ko bodo vajenci ponovno opravljali izpite za pomočnike, pomočniki pa mojstrske izpite? Zaenkrat bodo imeli pri Obrtni zbornici Murska Sobota le tri izučene mojstre, ki bodo lahko sprejemali v uk učence. Po večkratnih tečajih v Nemčiji in Sloveniji naj bi še pred koncem leta postali prvi mojstri Ciril Grah, Franjo Topolovec in Franc Sabotin. Začuda je prav v soboški občini zelo malo domačih obrti (ki spadajo v »zaščiteno« skupino C). Poleg šestih lončarjev (Bauman iz Tešanovec, Bojnec iz Filovec, Gomboc iz Tešanovec in trije Zelki iz Lemerja in Pečarovec) so prijavljeni še Ivan in Bernarda Žižek z izdelki iz slame, vrvarja Franc in Jože Bakan, Marija Erveš s kvačkarijami in Marjeta Horvat z ročno vezenimi izdelki. V natančnem in preglednem seznamu iz leta 1924 so navedeni vsi obrtniki, ki so delovali po posameznih vaseh. Na primer v Murski Soboti je bilo delujočih okrog 150 obrtnikov, med najštevilnejšimi so bili krojači, šivilje, peki, čevljarji, kolarji, sodarji, mizaiji, usnjarji in izvoščki. Med zanimivejšimi obrtnimi dejavnostmi, ki jih danes ne poznamo, so »banka tiskarna, žensko rokodelstvo, nasekanje valjarjev, parni strojar, modi-stojca, zobotehnikuš, brusar, goslar in barbar«. Po vaseh je bilo veliko parnih strojarjev, kovačev in »potkovačev«, mlinarjev, mizarjev, krojačev in čevljarjev - našteti poklici so bili skoraj v vsaki vasi. Kakor je pestra struktura dejavnosti, tako je bila pestra tudi struktura nosilcev teh dejavnosti; sodeč po priimkih, so bili enakovredno zastopani Prekmurci, Madžari, Nemci (ali Avstrijci) in Židje. Med zanimivejše in skorajda neznane dejavnosti bi lahko uvrstili »brmarja« Kakaša iz Čemelavec, »puškara« Červeka in »konyara« Scmidlehnerja iz Rakičana in Pevca iz Adrijanec, opekarja Jaušovca iz M. Črnec, goslarje iz Andrejec in Kmec, škafarja Lanščeka iz Tešanovec, v tej vasi so tudi delali »zmočaje«, v Sebeborcih je bil tkalec Novak, v Selu pa Fartelj, pri Sv. Juriju so imeli med drugimi tudi drvarja Nemca in Krouhauserja, ki je »kuhal apno«, v Pečkovcih je bil »kobar«, v Panovcih pa sta takrat še delovala mizar in lončar; v Fiikšincih je takrat še opravljal svoj poklic ščetkar Štessel, Gomboc s Pertoče se je ukvarjal s pokončevanjem podgan, v tistih letih pa je bila še iskana spretnost nabijanje »hiže«, ki jo je obvladal Gyergyek Matija iz Motovilec. V Borejcih so imeli tudi »marelarja« Ceneja. Vsak je opravljal tisto, kar je najbolje znal; vse je bilo zabeleženo, iskano, cenjeno. Tudi v prihodnje bo predvsem pri obrtnih dejavnostih pomembno dobro opravljeno delo, ne pa dosežena raven izobrazbe. Ali bodo na listi A tudi prej zapisane stare obrti, ne moremo napovedati, ker vlada še ni sestavila seznama. Pa ni vse odvisno le od seznama dovoljenih obrtnih dejavnosti; marsikaj je odvisno od povpraševanja in od prisile oziroma nujnosti, da se ljudje trudijo za svoje preživetje. BERNARDA B.PEČEK »Ministrstvo za gospodarstvo je podeljevalo krasna posojila in je gradnjo malih elektrarn spodbujalo. Vendar pa je sedaj prišlo že do malce »prevelikega spodbujanja«. Elektrikarji so povedali, da imamo v Sloveniji okrog 450 hidroelektrarn, sicer je to res le desetina avstrijskih, vendar ne vem, če se to da aplicirati na slovensko področje. Imamo seznam ministrstva za gospodarske dejavnosti, ki pa ni usklajen z naravovarstvenimi vidiki, ker tega nismo delali skupaj. Poleg tega je skoraj polovica elektrarn zrasla v zadnjih treh letih, torej so »energetske spodbude res prišle do izraza«. Po eni strani je dobro, da se na ta način varčuje z energijo, predvsem z vidika zelenih, ki nočejo zapreti nuklearke, potem pa se spet sprašujemo, ali nismo šli v prevelike skrajnosti in ali ni bolje imeti le eno veliko hidroelektrarno kot toliko razparceliranih malih elektrarn.« Kakšni so okoljevarstveni pogoji za dodelitev koncesije? »Okoljevarstveni pogoji so načeloma vsebovani v Zakonu o okolju. Koncesija je zaenkrat potrebna samo za novogradnje, za obstoječe zadeve pa ni inštrumenta, s katerim bi to uredili. To bo opredeljeno v novem Zakonu o vodah.« Koncesija: kdaj da in kdaj ne? Naše ministrstvo je v zvezi s tem izdalo stališča, kjer smo se opredelili, da koncesija upošteva gospodarsko izkoriščanje in je potrebna pri namakalni dejavnosti, ni pa potrebna, če je namaknje samo za lastne potrebe, tako kmetovalci kot zadruge lahko namakajo svoja zemljišča. Če pa se nekdo ukvarja z namakanjem kot dejavnostjo, je to posredništvo in so koncesije potrebne. Poraba termalnih, mineralnih in zdravilnih vod tudi spada sem, ker se šteje, da te organizacije brez npr. termalne vode sploh ne bi mogle delati. Samo s termalno vodo se še nismo ukvarjali. Tačas se ukvarjamo s hidroelektrarnami. Te so tudi spodbudile, da se je razprava o koncesiji začela. Ugotavljali smo, da hidroelektrarne uhajajo iz rok in nimamo pregleda nad njimi. Povrh vsega ne zagotavljajo že-Ijene učinkovitosti in ne dosegajo zadostne stopnje energetske izrabe in je vprašljivo žrtvovanje vodotoka, ki je naravna vrednota. Ob negospodarnosti se zgodi, da čez čas propade, zato mora biti definiran sanator okolja. Pripravljena je uredba za iz- sijo izjemoma dajemo na že znane parametre. V prihodnje bomo to na določenih vodotokih urejali pred posegi vanje. Zdaj zbiramo informacije za vse vrste rabe, ne le za hidroelektrarne. Dobili smo že okrog petdeset vlog, ki so povezane z oskrbo, ribogojstvom, hidroelektrarnami itd. V nekaterih občinah smo imeli na njihovo pobudo razgovore, da bi ovrednotili vodotoke, določili prioriteto in vodotoke, ki so najbolj problematični. Naše ministrstvo je lani naročilo študijo o kategorizaciji vodotokov in morda nam bo tudi to osnova za podeljevanje koncesij. Letos še ni nobene vloge za termalne vode.« Kam je spadala ali spada termalna voda? »Zakon o vodah je določal, da se kot voda štejejo tudi termalne in zdravilne vode in da veljajo isti kriteriji kot za vse vode nasploh. Ob tem je zakon o rudarstvu definiral termalno in mineralno vodo kot rudnino, zato je bil nadzor dvojen in vsa dovoljenja za posege so bila dvojna. Za lokacijo in vodnogospodarsko soglasje je bilo pristojno naše ministrstvo, za izkoriščanje naravne dobrine (prej družbene lastnine) so dajale dovoljenja občine. Podvajanja so bila tudi na drugih področjih. Za novi zakon o rudarstvu smo dali pripombe, vprašanje pa je, ali so jih upoštevali. Navsezadnje je vse odvisno od vlade, ki potijuje koncesije. Vso dokumentacijo za koncesijo pripravlja naše ministrstvo. Morebiti bo zakon o rudarstvu predvidel še kakšne posebne postopke. Nedvomno bo potrebno dovoljenje o izkoriščanju rude, ki je bilo potrebno po obstoječem zakonu, revidirati in uskladiti s koncesijo, kajti smiselno naj bi bile to podobne zadeve (le da so prej lahko izkoriščali zastonj, zdaj pa bo potrebno za to nekaj plačati občini in državi, op. a.) Nesmiselno bo imeti dvojna dovoljenja kakor sedaj. Tista zdravilišča, ki že obstajajo, bodo verjetno drugače obravnavana, postopek bo vsekakor skrajšan.« Kaj pa mesta - lokalne skupnosti, ki že uporablajo termalno vodo za ogrevanje stanovanj, bazenov, npr. v Murski Soboti? »Gotovo bo najmanj, kar bo, to, da ne bo razpisa.« Kaj pa tam, kjer so zaenkrat samo vrtine? »In? Kaj bi radi? Izkoriščali. To pomeni, da bodo morali najprej po upravnem postopku pridobiti koncesijo. Ce je to novogradnja in bi rad nekdo izkoriščal termalno vodo povsem na novo, je potrebno dobiti koncesijo. Osnova za koncesijo je koncesijski akt. Predlagamo, da lokalna skupnost da pobudo za urejanje koncesij za vrtine. Država bo zadeve uredila in iadala koncesijske akte.« Kaj pa, če bo nekdo vse potrebne objekte zgradil do konca, preden boste vi formalne zadeve dorekli, in bo potem vlado postavil pred dejstvo: to imamo že narejeno, termalno vodo (ali drugo) nujno potrebujemo! »Ali mislite, da je načrtno črnograditelj? Tu mora ukrepati inšpekcija, da črnogradnjo prepove. Črnograditelji bodo vsekakor pritiskali na legalizacijo in pridobitev koncesije.« V Pomurju je bilo doslej na področju strokovnega raziskovanja izrabe termalne in mineralne vode skupaj z Geološkim zavodom veliko narejenega. Se bo to upoštevalo? Na primer nujnost reinjektimih vrtin? »Vse dosedanje strokovne ugotovitve bodo upoštevane in mnenje strokovnjakov Geološkega zavoda bo imelo največjo težo.« Ali lahko dobi nekdo koncesijo za izrabo termalne vode, če ni primemo strokovno usposobljen, če nima primerne tehnične službe... »To pa je stvar koncesijskega akta, ta bo določal, kdo je lahko koncesionar. V tem »Prednostna pravica je tista, ki je odločilna pri izpolnjevanju enakih pogojev. Mi damo koncesijo in namen koncesije je licitacija, kdo da več. češe ob postavljenih in izpolnjenih pogojih pojavi več interesentov, ima prednost lastnik zemljišča. na katerem (ali ob katerem) je ta naravna dobrina, ki bi se jo lahko črpalo. Zavedamo se, kaj je v primeru, če damo koncesijo nekomu, ki ni lastnik. Bo možen prehod, izkoriščanje. Bo država lastnika razlastila. Lastništvo je zelo velite prednost. Ce je mešana družba, ki deluje ne nekem ozemlju, financer vrtine, nima prednosti, ker ima prednost pravni lastnik.« primeru bodo P^i-Jna a11 Ijeni, npr. da JeJ.°tr0^ pravna oseba, da J uStreZje usposobljena, da , delovne razmere. Veliko se pogova^ lahko hidroelektrarn, ahj . t0 je le domačin ali ne- , ^teti; mogoče, da je ed , pOdd' jev da se?°"CW samo domačino ■ .jS][j ak je ravno tačas k j Koza izkoriščanje v ,--an0. 0 ravank-za vodo ^neN javljen bo razpis, petne-dobil dovoljenja le r t tudi pak bodo imeh m® drš stracijo, in ki op tem131 nost (povezan® pfid vodo, op. a-)>ne “o, n biti koncesije za tlr i opravljal® v P^J razpolaga z. "^Vsak g13^ gijo in znanjem- ^jtt nik se ne mor dejavnostjo« nndeljevanZ. Razlika prejšnjih dov°lJ Jp0trebnO ^^^z pomeni zanjo - slcih P®^ Denar od kon 1^ ured^ t gre tudi občinam-določeno to raz^^tu je v koncesijske^ 40^ droelektrarne ^upn®5 ’0h-v korist lokalne rožen111 električne energij 107 hidroelektrarne J U i0 je porabnikov. Z jrug bo potreben ^bernaro* ' KREDITNO POSLOVANJ^ Podjetja, kmetovalci in investitorji, ko nameravate। vašega poslovanja, investirati v dodatne zmogljiv® g|OyenS«!, stabilno financiranje tekočega poslovanja, Vam v ^npS'1' družni kmetijski banki dajemo različne zelo ugodn KRATKOROČNA POSOJILA - kratkoročna posojila za tekoče poslovanje; - kratkoročna namenska posojila za: - kmetijsko dejavnost; - pospeševanje izvoza; - druge namene. DOLGOROČNA POSOJILA - za trajna obratna sredstva; - za investicije; - za razvoj kmetijske dejavnosti; - za razvoj kmečkega turizma. BANČNE GARANCIJE - za pridobitev domačih ali tujih posojil; - storitvene garancije za dobro izvedbo poslov, - za hranilne vloge HKS in hranilnic; - za druge namene. «0ga Obseg in pogoji danih posojil so odvisni od Va poslovnega sodelovanja z našo banko. Va01 Podrobnejše informacije o naši naložbeni P°nU.0fonn- , z veseljem posredovali ob vašem obisku ali P° te SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA, d-d- PE MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA 16 tel.: (069) 31 630 <>n< ✓ 4 SM°Etobra 1994 stran 9 i kmetijska panorama letina v Lendavskih goricah Odkupili bodo okrog 1.000 ton grozdja ^tošnja letina je na območju vinogradniškega podokoliša Len-gorice nadvse bogata. Ko pa bi grozdja ne napadla gm-t."lbllo mošta še več. Pa še slajši bi bil. Nekateri namreč niso ta ,* Plakati do uradnega začetka trgatve, nedelje, 2. okto-hL.°,S0 še nezrelo grozdje trgali že teden dni prej, manjkajoči w 1 s'ndkor pa so potem skušali nadomestiti z izdatnim slad- Mošta s trsnim sladkoijem. ^.da so trte dobro vajo prodati, še niso pojavih; Sod-'6’ tudi napovedana poleg tega pa navadno tisti, i J8!’grozdi« v i_.so že na seznamu, pripeljejo po J grozdja. V kmetijski “H v Lendavi so do za-tega tedna sklenili po-za oddajo 800 ton groz-tarnajo pa, da ga bodo H1' rekordnih 1.000 ton, nekateri, ki ga namera- nekaj sto kilogramov več. Letos bo zadruga odkupila dvakrat več grozdja kot lani. Prevladujeta sorti laški rizling in šipon, ne bodo pa odkupovali manjkakovostne, a drugače ro- dovitne slanke. Seveda pa so zmogljivosti prevzemne postaje v Čentibi, kjer grozdje predelajo v mošt, omejene, zato bodo dnevno lahko prevzeli največ do 80 ton. Tistim pridelovalcem, ki so se že prijavili, so določili datum, kdaj naj pripeljejo svoje grozdje. Doslej so naredili razpored do 20. oktobra. Ne kaže se hudovati, če določeni vinogradnik ne bo tako kmalu na vrsti, saj bo grozdje še pridobilo sladkor in tako bo izkupiček večji. V kmetijski zadrugi Lendava Pomen analize krme C‘)a gre Počasi h koncu. Na njivah so pridelki v glavnem Vjeni’ razen sladkorne pese. Na travnikih bo pred zimo ^eliU°ptaviti še eno t.i. čistilno košnjo, da ne bo travna ruša 0nozno (silaža, repa, pesa...) H oljne pogače in tropine, suhi pesni rezanci, CH1"8 ®oka...) je potrebna zaradi vrednotenja hranilnih snovi a ^ali, 'i razšiijena in v svetu uporabna je še vedno Weend-$ njo določimo: suho snov (SS), surove maščobe ‘rak‘ (EE), surove beljakovine (SB), surove vlaknine Hano PePel in izračunamo brezdušični izvleček. Sheniats i ,zgleda Weendska analiza takole: vejih pitancev. Pri manj inten- krma zivni reji živine je pogosto krmljenje »na pamet«. Tako krmljenje ima naslednje posledice: - hiter padec mlečnosti - spremembe kakovosti mleka - plodnostne motnje - nižji dnevni prirastki - neustrezna klavna kakovost ... Zaradi naštetih posledic moramo vsekakor več pozornosti nameniti natančnim izračunom dnevnih obrokov, kajti na ta način se lahko izognemo naštetim posledicam. Vsaka od naštetih posledic pa povzroča izgube, kar se kaže v manjših količinah mleka in mesa. sestavil: Janez Lebar, dipl. inž. kmet. . sušina (SS) KP K ___________—-------- ' “dijakovine Hehvnsk' snovi se ugotovi Hva* ^dnost krme. Za energetske vred- I Mu?6 So se v svetu razvili Mni'stein'' Eni so bolj pr’" Si Za prežvekovalce, neprežvekovalce. Hat, ga stoletja je nem-SCv^k Oskar Kellner Ha V 'škrobno vrednost). S) i Ola je ŠE (šrkobna N k? P°ve, kolikim gra-H !e8a škroba je enako-kilogram krmila za Hniik prežvekovalcev. H ta V 'et’h so se pred- li Ho/rave molznice uvclja-Seva?16®’ za energetsko & & krme, kot je to Mabolna energija) in energija laktacije). ]e bilo, da z oce-energije na osnovi St prednosti krmo za Cnotim Znice previsoko S?bliati n'm Prei vPebatl ’n A n n°v sistem za ener-H n,.?"Jevanje krme za e' Prav tako se tHat^kov za govedo >t lajo več prebavljive Hbpra^ov'ne’ ampak le KJ^rne. ■So« Pepela se določi kH JH10- in mikroele-K Cag/kg, P g/ SHV^g/kg. Fe mg/ V^edn n dnevnega obroka taSali^ ,s° Potrebne kemij-4 S PoT^rrne- Analize so še Sv^^obnejše, če re-1^^^ molznic ali go- voda in ostale hlapne snovi organska snov sladkor ugotavljajo po Oe-le-stvici. Računajo, da bo letošnje povprečje 75 Oe, to pomeni, da bodo dobili vinogradniki za kilogram grozdja v povprečju 50 tolarjev. Vsaka višja stopnja bo plačana 2 tolarja več. Tako bodo dobili za kilogram grozdja, ki bo imelo 85 Oe, 70 tolarjev. Pa tudi narobe: za kilogram grozdja, ki bo imelo 65 Oe, kar je tudi najnižja sladkorna stopnja, ki bo še prišla v poštev za prevzem, bodo pla7 čali le 30 tolarjev. Direktor KZ Lendava dipl, inž. Štefan Dragošič je na vprašanje, kdo so letošnji kupci lendavskega grozdja oziroma mošta, povedal: Maribor in Ljubljana, tako da novinar ni zvedel naziva firm, ki bodo mošt iz Lendavskih goric porabile za »svoje« vino. V KZ Lendava pa bodo nekaj pridelka vendarle zadržali in ga »šolali«, da bi ga pozneje ustekleničili in prodajali pod lastno blagovno znamko. To pa je pravzaprav že nuja, saj je velik nesmisel, da lendavsko območje s 600 hektarji vinogradov nima svojega utekleničenega vina. Izjema so zasebni ustekleniče-valci. In kako bo s plačilom grozdja? Vinogradniki bodo morali žal (po)čakati, saj bodo plačilo dobili v petih obrokih, in sicer na vsaka dva meseca po en obrok. Prvo plačilo bo sredi decembra. Lanski pridelek so plačali v treh obrokih, vendar je tretji »zapadel« v plačilo šele v septembru. V »tolažbo« velja zapisati, da tudi v drugih državah ne izplačajo naenkrat vsega zneska za oddano groz- Jesenska setev Gnojenje ozimnih žit ob setvi Potrebne odmerke posameznih rastlinskih hranil lahko določimo le, če vemo, kolikšna je njihova raven v zemlji. To pa najlaže ugotovimo s kemično analizo zemlje. Analize opravljajo: * * * * * Živinorejsko veterinarski zavod Murska Sobota, Štefana Kovača 40, tel. (069) 31 430 Kmetijski zavod Maribor, Vinarska 14, tel. 062/226 191 Kmetijski inštitut Slovenije Ljubljana, Hacquetova 2, tel. 061/13-75-375 Tovarna sladkoija Ormož Jurana Maribor Odmerki fosfoija in kalija Izsledki analize nam pokažejo, kolikšna je raven fosfoija in kalija v zemlji. Na njivah z različno ravnijo so potrebni za ozimine zelo različni odmerki teh hranil. V preglednici so navedeni odmerki fosforja in kalija, ki jih priporočamo za tla z različno ravnijo fosfoija in kalija. Raven P2O5 mg/100 g tal AL Odmerek P2O5 kg/ha nizka < 6 120 srednja 6-15 90 primerna 16-25 70 visoka 26-40 40 zelo visoka > 40 0 Raven K2O mg/100 g tal lahka in srednja težka tla Odmerek K2O kg/ha nizka < 10 < 12 200 srednja 10-19 12-22 160 primerna 20-30 23-33 140 visoka 31-40 34-45 80 zelo visoka > 40 > 45 0 Na njivah z nizko ravnijo fosforja in kalija moramo zaorati ti dve hranili pri pripravi zemlje za setev. V bolje založena tla ju lahko zabranamo obenem z dušikom. Pri srednji in visoki ravni založenosti lahko gnojimo s fosforjem in kalijem spomladi, ko namesto z enostavnimi dušičnimi gnojili dognojujemo z NPK-jem z večjo vsebnostjo dušika. Gnojenje ozimin pred setvijo z NPK-gnojili: surovf? maščobe surova vlaknina brezdušični dje. Š. SOBOČAN Kužne bolezni - povrnitev škode Bolezni, ki jih povzročajo kužne klice (mikrobi), so KUŽNE BOLEZNI. Po določilih zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi in zakona o zdravstvenem varstvu živali spadajo sem Zahtevo za izplačilo odškodnine vloži lastnik živali pri občinski veterinarski inšpekciji. “VICAUIUU Ul JEtiBBkVUO V T 17» • ---__----- . tudi bolezni, kijih povzročajo paraziti. Po zakonu zatiramo kužne Vloga (zahtevek) mora vsebo-boiezni, ki povzročajo veliko gospodarsko škodo (npr.: prašičja vati osebne podatke in opis kuga, slinavka in parkljevka, ibr/ipv. kuga pri nekaterih drugih škode, ki je pri izvajanju ukre-domačih živalih...), bolezni, ki jih moramo zatirati po mednarodnih pogodbah, kot posebej nevarne pa štejemo zoonoze. Zoonoze so bolezni, skupne ljudem in živalim, in se večinoma prenašajo od - ■ ji..-----( človek okuži žival (tuberkuloza, živali na človeka, redkeje pa salmoneloza, ikričavost...). Lastnik živali mora takoj, ko posumi, da gre za kužno bolezen, obvestiti veterinarja ali občinskega veterinarskega inšpektorja. Sum je kadar: - se med živalmi reje pojavi več primerov obolenja z istimi ali podobnimi bolezenskimi znaki, - nenadoma pogine žival brez znanega razloga, - pogine več živali z istimi ali podobnimi znaki, ‘ - pojavi se zvrgavanje brejih živali ali nadpovprečno število pregonitev, - pride do nadpovprečnega števila poginov pri malih živalih (npr.: kokoši). Do prihoda veterinarja mora lastnik živali zapreti, morebitno truplo zavarovati in preprečiti tujim osebam pristop do črede (jate...). Ko prispe veterinar, bo po pregledu sum, da gre za kužno bolezen, ovrgel ali potrdil, sto- ril bo vse potrebno za diagnostiko kužne bolezni, napisal bo zapisnik, katerega sestavni del je STROKOVNO NAVODILO, ki rejcu nalaga ukrepe, ki jih le-ta mora izpolniti, in obvestil bo veterinarskega in-špektoija. -Nadaljnji postopek (tudi izdajo odločbe) do odjave bolezni vodi veterinarski inšpektor. Pri izvajanju ukrepov za zatiranje posebno nevarnih kužnih bolezni je lahko lastniku živali povzročena škoda: zakol bolne živine, poškodovanje ali uničenje predmetov ali surovin. Lastnik je upravičen do ODŠKODNINE: - če je takoj prijavil pojav ali sum kužne bolezni, - če je opravljal vsa obvezna preventivna in diagnostična cepljenja, - če je izvršil vse druge ukrepe, ki so mu bili odrejeni in predpisani. pov nastala. Vlogi je potrebno priložiti: - odločbo, kjer se zahteva takšen ukrep, ki je povzročil škodo, - sklep o tržni vrednosti živali, surovine ali predmeta (izda ga občinski vet. inšpektor ali občinska ocenjevalna komisija, ki jo le-ta določi), - dokazilo o izvršitvi zahtevanega ukrepa, ki je povzročil škodo (npr.: zapisnik o zakolu živali). Če pristojen upravni organ (veterinarska inšpekcija) ugotovi, da so v priloženi zahtevi ali dokumentaciji pomanjkljivosti, zahteva od lastnika, da jih v določenem roku odpravi. Upravni organ mora na zahtevo za povračilo odškodnine odgovoriti z odločbo, kjer zahtevi lastnika ugodi ali jo zavrne. Lastnik živali lahko na sodišču zahteva, da -se odmeri škoda, če se s to, ki jo odmeri vet. inšpekcija, ne strinja (v roku 30-ih dni), ali če ne dobi odgovora veterinarske inšpekcije v 60 dnevih od vložene zahteve zatlačilo odškodnine. Dejan Zidan, dr. vet. med. § & SLEZ Gnojilo kg/ha kg/ha N P2O5 K2O p=09 NPK 0-18-18 500 0 90 90 NPK 0-15-30 500 0 75 150 NPK 5-12-15 500 25 60 75 NPK 6-12-24 450 27 54 108 NPK 9-15-15 450 40 67 67 NPK 10-10-15 400 40 40 60 NPK 8-26-26 400 32 104 104 NPK 7-20-30 400 28 80 120 Z ustreznimi gnojili lahko zadostimo potrebam ozimin po fosforju in kaliju na tleh z različno ravnijo rastlinskih hranil. Pri določanju odmerkov mineralnih gnojil moramo upoštevati tudi vsebnost hranil v organskih gnojilih. Gnojenje z organskimi gnojili Osnovno gnojenje jeseni lahko opustimo v primeru, ko gnojimo z gnojevko. Z gnojevko gnojimo vsaj 14 dni pred setvijo, v količini 20- 25 m3/ha. Gnojevko takoj po razvozu vdelamo v tla, tako preprečimo smrad in izgube hranil, predvsem dušika. Uporabo gnojevke za jesensko gnojenje žit priporočamo tudi, ko zaoravamo koruzinje. Ne priporočamo pa gnojenja z gnojevko in dušičnimi gnojili v jeseni na njivah, ki ležijo na vodovarstvenih območjih. Večja količina dušika iz gnojevke ali rudninskih gnojil se lahko čez zimo izpere v talno - pitno vodo. Ne priporočamo tudi gnojenja ozimin s hlevskim gnojem, ker lahko z nezrelim gnojem iz slame prenesemo bolezni žit in tudi žita ne uspevajo dobro v sveže gnojeni zemlji, godi pa jim podaljšan učinek hlevskega gnoja, s katerim smo gnojili predposevku. Predsetveno gnojenje z dušičnimi gnojili Čeprav je za velik pridelek ozimin odločilno, da imajo posevki dovolj dušika, pri gnojenju s tem hranilom jeseni ne smemo pretiravati. Za primeren jesenski razvoj posevkov in za dobro prezimitev zadostuje predsetveno gnojenje z 20 do 30kg/ha dušika (N). Pri zaoravanju koruznice in pri poznih setvah odmerek dušika nekoliko povečamo. Le na zelo rodovitnih njivah, ki so v kolobaiju dobro gnojene z organskimi in rudninskimi gnojili, lahko poleg fosfoija in kalija opustimo tudi predsetveno (jesensko) gnojenje z dušikom. Predsetveno gnojenje z apnenimi gnojili Zelo kisla in kisla tla (pH < 5,5) moramo gnojiti z apnenimi gnojili.To posebno velja za ječmen, pri kateren lahko kisla tla precej zmanjšajo pridelek. Apnena gnojila zaorjemo vsaj 14 dni pred setvijo. Na lahka peščena tla damo lahko največ 1800 kg/ha mletega apnenca, na srednje težka ilovnata tla 2600 kg/ha in na težka glinasta tla 3500 kg/ha mletega apnenca. Za apnenje lahko uporabimo tudi karbo-natacijski mulj - saturacijsko apno - proizvod Tovarne sladorja Ormož, mulja lahko potrosimo več kot apnenca, in sicer glede na tip tal 3300-5000- 6600 kg/ha. Če iz kakega koli razloga ne moremo gnojiti z apnenimi gnojili, je bolje, da na zelo kislih tleh namesto pšenice ali ječmena posejemo rž ali tritikalo. Žita FLISAR NOVAK, dipl.inž. agr. stran 10 vestnik, 6. oktobra19^ nasveti Dogajanja na ljubljanski borzi Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Ljubljanski borzi oziroma na trgu vrednostnih papiijv zajemalo obdobje med torkom, 27. 9. in ponedeljkom, 3. 10. 1994. 1. 10. 1994 so kar trem obveznicam zapadli kuponi in sicer RSL 2, Občina Laško in obveznici Banke Vipa. Z vnovčenjem kuponov republiške obveznice druge izdaje je prišlo na trg za 10 mio mark svežega kapitala, kar bi lahko nekoliko oživilo tudi trgovanje z dolgoročnimi vrednostnimi papirji, vendar se to prvi dan po zapadlosti še ni zgodilo. V segmentu prostega trga so v torek, 4. 10. 1994, pričele kotirati redne imenske delnice razreda B delniške družbe BTC. Nominalna vrednost teh delnic je 10.000 tolarjev, minimalna količina za trgovanje pa je pet lotov (1 lot je 1 delnica). Prvega dne kotacije omejitev tečaja ne velja. Uvrščena kotacija I - obveznice Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj RSL 1 iz 99,9 poskočil na 100,5, ko je bilo za nekaj manj kot 10,7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 100,9 ob nekaj manj kot 47,9 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 101,0 (nekaj manj kot 57,2 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 100,9, ko je bilo za več kot 79,6 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 100,2 pri več kot 19,4 mio tolarjev prometa. V torek je enotni tečaj obveznice RSL 2 iz 108,3 padel na 104,2, prometa pa je bilo za malenkost manj kot 31 mio tolaijev. Padec tečaja ne preseneča, saj je le-ta pričela kotirati brez kupona pet dni pred zapadlostjo zaradi tehnične izvedbe v centralnem depoju (zapadel 1. 10. 1994). Padec tečaja je bil manjši od obresti, ki jih prinaša kupon, saj le-ta prinaša 4,75 odstotka, padec tečaja pa je bil 3,79 odstoten. Naslednjega dne je njen enotni tečaj padel na 103,4, ko je bilo za malenkost manj kot 198 mio tolarjev prometa, v četrtek pa je porasel na 103,9 ob nekaj manj kot 46,4 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj sicer padel na 103,6, ko je bilo za nekaj manj kot 70,5 mio tolarjev prometa, vendar je v ponedeljek porasel na 104,2 ob nekaj manj kot 20,6 mio tolaijev prometa. 28. 9. je enotni tečaj obveznice RSL 8 iz 83,0 porasel na 83,1, prometa pa je bilo za 123 tisoč tolarjev. Nespremenjen enotni tečaj (96,0) je v torek in sredo zadržala MO * " ° H I H A 4,4. Cesta prvih borcev* M. Brstiče 68250 9 0608 62-236. Telefaks: 0608 62-852 POSLOVALNICA -LJUBLJANA Slovenska cesta 54. Ljubljana 6*000 9 064 131-155. Telefaks. 061 131-347 MAMBO« Partizanska cesta 3-5. 62000 Maribor 9 062 29-460. Telefaks: 062 29-460 obveznica RSL 11, skupno pa je bilo za več kot 2,9 mio tolarjev prometa. Za 1,1 odstotno točko je v torek poskočil enotni tečaj obveznice RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo in sicer iz 98,1 a 99,2, ko je bilo za 491 tisoč tolarjev prometa, vendar je naslednjega dne padel celo pod ponedeljkov nivo na 97,4 ob prometu 393 tisoč tolarjev. V petek so bili prijavljeni aplikacijski posli po nespremenjenem tečaju v vrednosti več kot 4,8 mio tolarjev, v ponedeljek pa je njen enotni tečaj poskočil na 98,0 ob prometu 992 tisoč tolaijev. Uvrščena kotacija I - redne delnice Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj redne delnice SKB iz 36015 porasel na 36184, ko je bilo za več kot 15 mio tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 35880 ob nekaj manj kot 7,4 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 35600 (463 tisoč tolarjev prometa). Padel je njen enotni tečaj tudi v petek in sicer na 35166 ob več kot 62,1 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 34371, ko je bilo 13,5 mio tolarjev prometa. Uvrščena kotacija I - prednostne delnice V torek je enotni tečaj prednostne delnice SKB iz 33787 porasel na 34740, ko je bilo za več kot 12 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 33971 ob več kot 2,8 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj padel na 33585, ko je bilo za več kot 45,3 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 32470 ob več kot 11,9 mio tolarjev prometa. Uvrščena kotacija II - obveznice Enotni tečaj obveznice Mesto Ljubljana je v torek iz 98,4 porasel na 98,6, ko je bilo za 780 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti več kot 4,4 mio tolarjev po tečaju 100,0, v četrtek pa je bilo za 172 tisoč tolaijev prometa po enakem tečaju. V petek je njen enotni tečaj zdrsnil na 99,0, prometa pa je bilo za 1,4 mio tolarjev. V sredo je enotni tečaj obveznice SKB 1 iz 105,1 poskočil na 106,6, ko je bilo za kar 89,7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne nekoliko padel na 106,5 ob prometu 470 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa na 105,4 (nekaj manj kot 5,8 mio tolarjev prometa). Uvrščena kotacija II - redne delnice Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj delnice Probanke iz 17972 rahlo padel na 17922, ko je bilo za več kot 1,6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 17626 ob 1,2 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 17574 (nekaj manj kot 1,4 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 17336, ko je bilo za več kot 6,6 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 16536 ob 5 mio tolarjev prometa. Prosti trg - obveznice Šele v petek se je trgovalo z obveznico Gorenje, njen enotni tečaj je iz 101,0 porasel na 101,4, prometa pa je bilo za 601 tisoč tolarjev. 3. 10. 1994 je bil z obveznico LEK 2 sklenjen aplikacijski posel v vrednosti 52 tisoč tolarjev po nespremenjenem tečaju 107,0. Z obveznico Občina Laško so bili v sredo prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 186 tisoč tolarjev po tečaju 77,1, kar predstavlja padec tečaja za 6,55 odstotka, to pa ne preseneča, saj je tudi ta obveznica (tako kot RSL 2) pričela kotirati brez kupona (zapadlost 1. 10. 1994). Lastniki teh obveznic bodo dobili z zapadlim kuponom izplačane 10 odstotne obresti. V petek je njen enotni tečaj zdrsnil na 75,0, prometa pa je bilo za 301 tisoč tolarjev. Na petkovem nivoju (74,0) se je v sredo zadržala obveznica Občina Zagorje, ko je bilo za 347 tisoč tolarjev prometa, v petek je njen enotni tečaj porasel na 74,4 ob prometu 672 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa na 75,5, ko je bilo za 51 tisoč tolaijev prometa. V sredo so bili z obveznico PTT Celje prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 85 tisoč tolarjev po tečaju 104,0 (padec tečaja za 0,5 odstotne točke), naslednjega dne v vrednosti 320 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa v vrednosti 43 tisoč tolarjev. Z obveznico PTT Ljubljana so bili tako v torek kot v četrtek sklenjeni aplikacijski posli v skupni vrednosti 430 tisoč tolarjev po nespremenjenem tečaju 103,0, v ponedeljek pa v vrednosti 6 tisoč tolarjev po tečaju 102,6. Za 2,1 odstotno točko je v sredo poskočil enotni tečaj obveznice PTT Nova Gorica in sicer iz 96,2 na 98,3, prometa pa je bilo za 181 tisoč tolarjev. V petek je njen enotni tečaj padel na 98,0, ko je bilo za 72 tisoč tolarjev prometa. Z dokaj slabo prometno obveznico Rogaška 1 je bilo v sredo za kar 1,5 mio tolarjev prometa, vendar pa je njen enotni tečaj padel za 2,6 odstotnih točk na 91,4. Z obveznico VIP 1 so bili v torek sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti 441 tisoč tolarjev po tečaju 99,9, kar predstavlja padec tečaja za 5 odstotnih točk, vendar je tudi pri tej obveznici glavni razlog padca zapadlost kupona. Naslednjega dne so bili po enakem tečaju sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti 401 tisoč tolarjev, od četrtka do vključno ponedeljka pa po tečaju 100,0 v skupni vrednosti nekaj manj kot 1,4 mio tolarjev. Prosti trg - redne delnice Enotni tečaj delnice Dadas je v torek iz 189875 porasel na 190000, ko je bilo za več kot 4,9 mio tolaijev prometa, naslednjega dne na 190156 ob več kot 11,2 mio tolarjev prometa, v četrtek pa padel na 189981 (30,2 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 189842 ob le nekaj manj kot 87 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 176585, ko je bilo za nekaj manj kot 11,5 mio tolarjev prometa. Obnavljanje Mestne hiše v Ljutomeru se je (objektivno) zavleklo Do božiča vse nared Če bi šlo tako, kot so najprej predvidevali, potem bi morala biti Mestna hiša v Ljutomeru te dni obnovljena ter pripravljena za vselitev starih in novih najemnikov oziroma uporabnikov prostorov. Ko pa so gradbinci odstranili vse obloge in omete, so ugotovili, da je stavba bolj »gnila«, kot so predvidevali. Podjetje EEK - EKO M. obnove, in sicer nektere stvari postoriti za silo, ali pa izvesti temeljito obnovitev (100-od-stotno glede na tehnične zahteve) ter zaradi tega podaljšati rok. Bila je sprejeta druga različica. Kasneje se je pokazalo, da so bili ravno temelji in zidovi v pritličju vzrok, da je začela stavba »lesti« narazen, zaradi česar so se pojavljale deformacije (razpoke idr.) v zido- Zdaj je že jasno, da bo Mestna hiša v Ljutomeru nared za otvoritev šele okrog božiča. (Fotografija: N. JUHNOV) Sobota, ki je skupaj s kooperanti prevzelo obnovitvena dela (revitalizacijo), se je tako znašlo pred dilemo, ali se togo držati prvotno postavljenih rokov in temu prilagoditi način Dražja elektrika S 1. oktobrom ljudje plačujejo elektriko že po višji, zimski tarifi. To pomeni. da bo kilovatna ura energije dražja za polovico. s čimer so povezani tudi višji mesečni obroki za električno energijo. ' Skupaj z 10-odstotnim prometnim davkom bodo po novem morala gospodinjstva plačati po 7,30 tolarja za kilovatno uro v nižji nočni tarifi in 12.40 tolarja za kilovatno uro v višji dnevni tarifi. Prav tako bo dražja moč glavne varovalke, in sicer bo stala po 115 tolarjev za kilovat. Cenejša elektrika bo odslej od 13. do 16. ure in od 22. do 6. ure. v nedeljo pa ves dan. MJ vih in na strehi. Tako so lahko izvedli standardna sanacijska dela (izolacija zidov, tlakov, sten in stropov) samo na delu objekta. Zaradi zelo slabe stropne konstrukcije v posameznih prostorih v pritličju so morali ponekod zgraditi nove strope iz armiranega betona, nad nadstropjem pa je bilo potrebno »zamenjati« celotno stropno konstrukcijo in obenem narediti tudi novo strešno konstrukcijo z novo kritino. Na ta način pa so pridobili dokaj lep prostor za pionirsko knjižnico, ki je prvotno niso načrtovali v takšnem obsegu. Drugače, kot so predvidevali, so morali izvesti obnovitvena dela tudi v »območju« predvidenega fotosalona, poročne dvorane in dela muzeja, ker je bilo stanje bolj kritično, kot je sprva kazalo. Končni roki, s katerimi se je nočeš nočeš morala strinjati tudi občinska vlada v Ljutomeru, so po vsem tem precej drugačni, kot je bilo načrtovano ob sklepanju pogodb. Poletje EEK - EKO se je zalo, da bo 1. faza, ki vključuje lokale v severnem, zahodnem in južnem kraku (od lokala Ko-lenko-Perič do lokala Germ-šek) ter knjižnične prostore, , Pripravljena za tehnični pregled do 20. tega meseca, od 1 do 5. novembra pa bodo lokah Predajali najemnikom, 2. it11 (vzhodni del) bo pripravljeno za tehnični pregled do IS-vembra, tako da bodo lahko najemniki prevzeli prostore med 25. in 30. novembrom-Prav vse (tudi opremljaj P’ naj bi bilo nared do božiča, bi bila lahko tudi slovesna otvoritev obnovljene M«® hiše v Ljutomeru. Datum bi 1 vsekakor primeren. , Zaradi dodatnih del in nekaterih dozidav (večjih pr štorov za 61 kvadratnih^ trov) pa bo potrebno dopise nekaj čez 91.000 nemških * v tolarski protivrednosti- 3 Pen znesek za obnovo se tako dvignil na okrog jonov tolarjev. Iz občmsM proračuna naj bi plačali 54 , hjonov tolarjev (načrtovali milijonov), ostalo pa bodo m rali zagotoviti lastniki ozire najemniki lokalov. ■ Upati je, da bodo do otv tve Mestne hiše uspeli ure v njej tudi poročno dvoran Hkratna otvoritev le-te, ' . s poroko v živo, bi bila p • rt Nova pridobitev v Zamarkovi prl Posodobljena trgovin vino, k^da^ni l^T^0 Hrastovca so odprli preno^^t^ založena in sam™ epla 'n Preglednejša, ampak tudi Pčevalnico in jo PovečaIi in posodobil1 s°iej tub' hrano. Stavba v ^'me.novah v Orhidejo, ki Ponu].aP;e tik^ magistralni cesti Sta tr^ov’na in okrepčevalnicah pridobitev tudi 5m ar,b°r-Gornja Radgona, pa Je ■ ptos^ Prejšnji je bil vel v va^ratnih metrov velik nov parki p J Je bil veliko manjši, zato je bila gneča, saj s° vi jH1 OBRESTNE MERE - ZA MESEC OKTOBER Devizni posli za občane Devizne hranilne vloge (spremenljiva obrestna mera) ATS DEM CHF USD Avista 2,50% 2,00% 1,50% 2,50% Z vpogledno devizno knjižico lahko poslujete tudi v Avstriji. Potrdila o deviznih depozitih (fiksna obrestna Rok vezave mera) ATS DEM CHF USD nad 1 mesec 3,25% 3,50% 2,50% 3,50% nad 3 mesece 4,00% 4,25% 3,00% 4,25% nad 6 mesecev 4,50% 4,50% 3,50% 5,00% Minimalna vezava 7.000 1.000 1.000 1.000 Devizni depoziti (spremenljiva obrestna mera) Obrestne mere veljajo pri vezavah do 10.000 DEM ali protivrednosti v drugih valutah enako kot pri potrdilih o deviznih depozitih, s tem da se z višjimi zneski vezav povečuje obrestna mera. __ Creditanstalt - Nova banka d.d. E Z nami do uspeha Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj delnice Finmedia iz 26997 padel na 26500, ko je bilo za 530 tisoč tolaijev prometa, naslednjega dne so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 132 tisoč tolarjev po tečaju 26400, v četrtek pa je njen enotni tečaj padel na 26000 (208 tisoč tolarjev prometa). V petek so bili v vrednosti več kot 16,7 mio tolarjev sklenjeni aplikacijski posli po tečaju 26500, v ponedeljek pa je njen enotni tečaj padel na 24217 ob 1,7 mio tolarjev prometa. V torek je enotni tečaj delnice LEK iz 12469 porasel na 12500 ter se na tem nivoju zadržal do vključno petka, skupno pa je bilo za 413 tisoč tolarjev prometa. V ponedeljek je njen enotni tečaj padel na 12450, prometa pa je bilo za 37 tisoč tolarjev. Nihal je v tem tednu enotni tečaj delnice MK Založba. V torek je tako iz 9599 padel na 9383, ko je bilo za več kot 4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 9400 ob prometa-122 tisoč tolarjev, v četrtek pa padel na 9300 (558 tisoč tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 9455. ko je bilo za 719 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 8913 ob mio tolarjev prometa. Božinovič Tončka ■ MURSKA SOBOTA - V okviru Vzgojno-var-stvenega zavoda Murska Sobota delujejo vrtci na 15 različnih »lokacijah«, v katere je v 68 oddelkih vključenih blizu 1.400 malčkov. Poleg tega pa je na območju soboške občine še de- ustavljali tudi turisti. V lenarškem Mercatorju želijo vse svoje trgovine tipizirati, da bi jih potrošniki lažje prepoznali, poenotenje pa bo koristno tudi zaradi enotne hla-dilniške in druge tehnike, uporabe računalniške opreme gi r in poudarjanji^^ izdelujejo v Mer 'G^bena^M gostinskem kovi pri Len pa s djetjih. narško po^tje set enot vrtcev pri osnovnih šolah, kjer je v 23 oddelkih okrog 400 otrok. (G. G.) * ■ IVANJKOVCI - Tradici- onalnega srečanja folklornih skupin v Frankfurtu, ki ga je organiziralo zdomsko društvo Sava, se je udeležila tudi mladinska folklorna skupina iz Ivanjkovec. Da so lahko šli med rojake, gre zahvala občinskima izvršnima svetoma v Ormožu in Ljutomeru, ki sta gmotno pomagala. Plesna skupina, ki jo vodi Irena Cerovič, je naše zdomce in druge gledalce navdušila. (Š. S.) ■ VERŽEJ - Po preplastitvi cestišča magistralne ceste Ljutomer-Murska Sobota, ki pelje skozi Veržej, večina voznikov ne upošteva prometnih predpisov in vozijo hitreje, kot je dovoljeno. Dobro bi bilo, ko bi se v kraju večkrat pojavili policisti z radarjem, predlagajo pa tudi cestne ovire, tako imenovane »ležeče policiste«, kajti na pešce, posebno otroke, preži velika nevarnost. (F. KI.) Mercator iz Lenarta je v Zamarkovi Pren°vl ' a sai”"^jli gostinsko Marlesovo stavbo. Poslej je je okrepčevalnica pa s ponudbo bogatejša- ' j 5OO * prostora za jeklene konjičke, saj parkirišče n metrov. 0 je ■■ bora. 0. H s programi za spremljanje poslovanja trgovine, enotna pa so tudi oblačila zaposlenih. Pravijo, da v trgovini morajo izstopati barvitost ponujenega blaga, smiselna urejenost polic stran 11 kulturna obzorja Stebri modrosti I ^stavek je bled odmev Erazmove »Hvalnice norosti«. Ne norost kot bolezen, Norost kot boginja, ima izrazito kozmopolitski in brezčasni značaj, zato pa je Jud človeških značajev končno, spreminjajo se samo načini. Značaji kot tipi se Su lahko samo ponavljajo, torej ^°rost govori: ^nikan’ Vsak°wstnemu po-X nihxVem za eno stvar- za * Premfi6 ne bo trdil’ da ie S Ta stvar J® Pa’ ■ Pre°b'l° pameti A kaU ZoPet st°jim pred S tal J nekdaj, V učenja-^skraJ r?,n. z norč<-'vsko ^i ®ulJčk> na sv°j‘ glav'- Vami . Vam’ da me ni bilo * Varljivi ?. stoletja, toda to je X bila T?' kajd čePrav jiSea. lčn° navzoča in duhrJaVno sPregovorila, skuDna°, že °d davnine M, X dobro in, kot se [%ika X ast vsakega po-vidim vaše si-Xnic>r va$° srečo, ka-rf£2ertab meia- Kot X$vnii ZlValjm. ste tudi Sre® ime: Demo-l^ogoča^d00110 'me pa a.’ da v popolni Je taželi ■njate vse’ kar vam J svoL? n'k°mur ni mar, S&a. dobiva brezo-tSstičnn šP,naže’ z majhno M razliko seveda, tj Kjer p® -pravi raJ na Afeh jP,pa. Je raj, tam je J In ’ta udl zgolj kot mož-0Su pairFS. ‘e v vašem feSno nt5enje s tolikanj CSobr bJektivno, anali-Sti Se °namerno kritiko. S^Hovat em’ Pomeni pov-herezijo, in že pripe‘ t.? Poka>„ atn z Jezo pravič-'ČSoda An°d?a Vrata C ‘M n nat0 VSe lo j Osch P°d skupni ime-C’ ^kenjJ.^ijenosti. Ko kj sb°du demokra-kj reči J?k°V’ oprostite, to, nrB5Uaan'kov, deže-žard?ika države «a bral J1Vke' da je že k ni 2a °blil sram’ Ptiljitise dvigalo veliko ^a|- b°gvekaj L’ da Se V1. kdo pa je že hiSnika kr!tizira kritika. X W S' pač ’zbrali za Qpade^nista' in ker je ta Vda duob Tako da člo-ki, z>lčano izpove av^°m na obre-SjvsJ na davek in za । 5tnih 12 sP°lira z venč-Ns.k X-s™ 1» Ničeti? da se lma to-S JektUai Za ‘zraz vrhun-iMNini k"e kritike- s ka-Mlja iT/6”*11 Zamob J tega Jad°stna prepri-X ak XPač vedno dele- J PadJ ki inta to ne- Nom' d°da t0 vem Sib^^ivosJrPtnvim samo C in° ^8čnG°vorit' vam !)te Sebni "' poPolni svo-M.pi i^^ Po" ■Ck>ga r|aln del njegovih N J ter izvVai.° s svojimi j2'stiJ otro v Italiji in Angliji. V svojem izredno ustvari nem življenju je veliko razstavlja ( 1 _ samostojno) doma v Avstriji in tujim (Nemčija Italija, Anglija, ZDA. Japonska), kjer je bil tudi pogostokrat nagrajen. Njegove_serlN erafii so objavljene v mnogih fotografskih po vsem hranijo v številnih muzejih in z i „enera. je med vodilne evropske fotografe svoje genera cije. Na razstavi je mogoče videti ciklus' fotografij iz leta 1982-1984, na katenh je grafski objektiv notranjščino »do- Ijudi, ki v njih p b ifjgna in lastna vsakemu movanj«, k sc spe d. žeh posamezniku posebej t določenega P J kot manifest lastnih potreb po kon-prostora kot man resi ^ialna nuja, prijetnem domu oziroma kousocialna n^ padati nekemu °ko^ nam fotografije identificirati. Is!očas" Pkov domovanj kažejo 2“!X”« "Eniški prostori so različnim osebam, ki v njih živijo, povsem specifični in med seboj nezamenljivi, saj vemo, da bi dve osebi enak prazen prostor opremili povsem različno im lastno svojim željam in potrebam. To različnost in osebno individualnost domovanj umetnik še dodatno izvirno definira, ne le z »golo« fotografijo. ampak še z imenom, starostjo, poklicem osebe in krajem bivanja. Sam poudarja, da se je na tak ustvarjalni način in z dodatno uporabo barve poskušal približati fenomenu »meščanskega realizma«. Istočasno pa s tem fotograf Branko Lenart mojstrsko in s prefinjenim občutkom za gledalca/opazovalca doseže, da se fotografija nadaljuje v zgodbo. Fotograf je zabeležil neki trenutek nekega prostora in ga tako dokončno definiral v fotografiji, gledalec pa je tisti, ki lahko svobodno v svoji domišljiji nadaljuje zgodbo. In kot so bivanjski prostori različni, so različne in drugačne zgodbe, ki se nadaljujejo. Razstavljene fotografije nam tako omogočajo vpogled v neko selektivno realnost različnih domovanj, ki pa jo mojster Lenart vidi in dojema (prek fotografskega objektiva) povsem osebno in lastno svojemu gledanju, opazovanju okolice in hotenju po izpovednosti. In kot pravi Branko Lenart, se v teh fotografijah (z zgodbo) zrcali in odseva tudi del njegovega lastnega domovanja. STANKA GAČNIK kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota si lahko ogledate razstavo likovnih del udeležencev slikarske kolonije »Lipovci 94«. Razstavljajo Nekolaj Beer, Sandi Červek, Irena Cuk.' Zlatko Gnezda, Zdravko Jerkovič; Izidor Horvat Izak. Janez Knez, Mišo Knez, Samo Pajek. Oto Rimele in Severina Šproger. MURSKA SOBOTA: V Galeriji je na ogled tudi razstava »Mi imamo svoj naj...« in »Otroci odraslim ’93. «Mi imamo svoj naj...» je turistična tema, na katero so ustvarjali učenci OŠ iz Pomurja. Pod temo «Otroci odraslim ’93» pa so izbrani najboljši likovni izdelki učencev OŠ iz vse Slovenije za leto 1993. Razstava bo odprta do 10. oktobra. MURSKA SOBOTA: V razstavnem salonu Zavarovalnice Triglav si lahko ogledate razstavo likovnih del Mirka Rajnarja in Endreja Gonterja. MURSKA SOBOTA: V prostorih grajske galerije si lahko ogledate retrospektivo slikarske razstave Vilka Ger-leca ob 15-letnici sodelovanja z LIKOS-om. Dela si lahko ogledate do 8. novembra. MURSKA SOBOTA: Pokrajinski muzej organizira zainteresiranim skupinam enodnevne ekskurzije Po poteh Janeza Akvile (ogled cerkva in fresk v Martjancih in Turnišču - Slovenija. Velemer - Madžarska in Fiirstenfeld - Avstrija). LENDAVA: Zavod za kulturo občine Lendava, delovna enota galerija- muzej je pripravila v galeriji lendavskega gradu razstavo regionalne male plastike. Na ogled bo do 29. oktobra. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava del Anteja Trstenjaka (1894-1970), ki jo posreduje Umetnostna galerija Maribor. Razstava bo odprta do 22. oktobra. MORAVSKE TOPLICE: V razstavnem salonu hotela Ajda si lahko ogledate razstavo akvarelov Jureta Godca. ČAKOVEC: Od srede razstavlja v čakovskem Centru za kulturo Društvo likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. Razstava sodi v sklop tradicionalnega sodelovanja na likovnem področju s sorodnimi sosednjimi inštitucijami. Razstava bo odprta do 17. oktobra. NOVO MESTO: V razstavnih prostorih tovarne zdravil Krka Novo mesto razstavlja lendavska umetnica Marika Danč-Roth. stran 12 vestnik, 6. oktob^a^ krajina Krajinska arhitektura Turizmu manjka kulture Minuli teden je bilo kar nekaj posvetov, slovesnosti in prireditev, ki so bile bolj ali manj kulturne ali turistične. Med temi je tudi četrtkov (22. septembra) posvet na temo Kultura in turizem, ki sta ga organizirali Turistična zveza Slovenije in Zveza kulturnih organizacij Slovenije v sodelovanju s pristojnima ministrstvoma na gradu Štatenberg. Na posvetu so govorili o nujnosti povezovanja kulture in turizma, o večji »kulturi« v turizmu in turistični »prodaji« kulture; toda teorija je eno, praksa pa drugo. Prav zadnje dni je bilo še kako očitno, da v Sloveniji niso povezani med sabo niti turistični delavci in da o načrtnem in organiziranem sodelovanju med kulturnimi in turističnimi delavci res ne moremo govoriti. Skoraj istočasno so bili namreč sklicani posveti o turistični sezoni v Radencih in na Gorenjskem, v Vidmu ob Ščavnici je bila kulturna slovesnost, v Radencih, Ljutomeru, Kraščih in še kje pa turistične prireditve. Ker je posvet minil po vnaprej znanem scenariju (po katerem pove vsak nekaj svojih prebliskov, ko pa je posvet mimo, nadaljuje s starim delom), je prav, da zapišemo nekaj izstopajočih ugotovitev. Prvo: premalo je bilo predstavnikov gospodarskih turističnih organizacij, podjetij, ki bi predstavila svoje videnje sodelovanja. Kajti formula za uspešno združevanje kulture in turizma je lahko le: gospodarstvo + kultura = turizem. Vse drugo je zgolj teorija in ugibanje, prosjačenje za denar in miloščino države ter podjetij tako s strani turističnih društev kot zveze kulturnih organizacij. Predvsem pa bodo morali turistični delavci (najsi bo v društvih ali hotelih) priznati sebi in drugim, da se ne morejo spoznati enako dobro na zrezke in umetnost, kulturni delavci pa bodo morali malce stopiti s svojih piedestalov in pomagati s strokovnimi nasveti, pa če se jim bo zdela kaka prireditev še tako »primitivna«. Med številnimi razpravljale! jih je le malo govorilo o konkretno zastavljenih problemih, ki sta jih uvodničarja dr. Matjaž Kmecl in dr. Janez Bogataj kar dobro zastavila. Struktura delavcev v turizmu je pač takšna, da so bolj navajeni na klasična poročila kot ustvarjalno razmišljanje in sprejemanje novih idej. Dr. Matjaž Kmecl je najprej opozoril na največji zaklad Slovenije: pestrost, krajina, ljudje; natura je osnova kulture, ljudi je potrebno izobraževati od malega, da bodo dosegli kulturo življenja in skrbeli za pristno kulturno krajino. »Pred desetimi leti smo imeli podobno posvetovanje, vendar se je vse končalo pri banalnem problemu, kdo bo vse to plačal; mora vse plačati turist ali pa morajo kulturniki prav vse delati zastonj,« je opozoril na povsem resničen in banalen problem dr. Kmecl in še »naše predstave o ponudbi kulture v turizmu se končajo s tem, da tri ljudi oblečemo v narodne noše.« Dr. Janez Bogataj je v minulem desetletju in več prav gotovo veliko prispeval k večji kulturni ponudbi v turizmu in kulturni podobi raznih prireditev. Če so mnoge etnološko-družabne prireditve že dobro vključene v turistično ponudbo, pa tega ne moremo trditi za kulturnozgodovinsko dediščino, koncerte, razstave in drugo. Sicer: kultura ni le dodatna ponudba turizma ali za turiste niso zanimive le vrhunske kulturne prireditve; kultura pomeni za turizem predvsem danost in vsebino. Osnovno, kar bi morali storiti v Sloveniji, je pravilno označevanje kulturnozgodovinskih in naravnih spomenikov, zagotoviti sisteme financiranja gradov, cerkva in drugih objektov, v katerih so muzeji, ki pa se ne bi smeli prekrivati s financiranjem delovanja muzejev, je povedal Ralf Čeplak (Zveza muzejev Slovenije). Egon Condradi je opozoril na pomanjkanje znanja in splošne razgledanosti, poznavanje pri turističnih delavcih in vseh, ki so v pomembnih službah. Rajko Stupar iz Lendave (navzoči so bili še predstavniki ZKO-ja iz Murske Sobote, Gornje Radgone ih Ljutomera) je opozoril na prevelik centralizem Ljubljane, na premajhno skrb za gradove l.kategorije v severovzhodni Sloveniji - zgled grad pri Gradu na Goričkem - ter povprašal navzoče, kakšen bo rezultat posveta: bo država uvedla posebna posojila za obnovo tipičnih stanovanjskih hiš’, bo salonitna kritina dodatno obdavčena, bomo zbirali certifikate za lepšanje krajine...? Katja Kogoj (HIT Nova Gorica) je opozorila še ne en vidik pomanjkanja kulture: poslovne kulture; prav tako očiten dokaz slabe kulturne izobraženosti je obnova in opremljane številnih kvazisodobnih gostinskih lokalov. Po njenem mnenju bi morali izkoristiti etnologijo in drugo stroko kot prevajalce in svtovalce. Najbolj svež zgled takšnega sodelovanja je predstavil razpravljalec iz Vipave: podjetje Vipava in vipavski muzej sta pripravila Vipavsko furo, prikaz starodav- nega tovorjenja. BERNARDA B.PEČEK Naj se kmetje zaposlijo pri sebi? »Sero veninentibus ossa« pravi latinski pregovor. »Tisti, ki pozno pridejo, dobijo kosti« bi se to glasilo po naše. Kar je obrnjeno od domačega pregovora: Kdor prej pride, prej melje. Po tej pokrajini so doslej mleli že vsi, kmetijci, vodarji, melioratorji, gozdarji, urbanisti. Vsak po svoje, seveda. So za krajinske arhitekte ostale samo kosti? Društvo krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS) je 22. in 23. septembra v lendavskem hotelu Lipa organiziralo Posvetovanje krajinskih arhitektov. Kdorkoli od vpletenih je o tem kaj govoril, vsak je poudarjal, naj se pri pisanju o njihovem srečanju nikar ne pozabi, da je to prvo posvetovanje. Nakar so tudi rekli, da ni naključno, če so za srečanje izbrali prav obmurski kraj. »Tukaj je še mnogokaj ohranjenega,« so rekli. Izjave iz njihovih ust je mogoče šteti za kvalificirane. Ti ljudje so »analitiki privlačnosti«. samo zato tukaj, da bi bila podlaga za načrte urbanistov. Pogosto celo zgolj papirna podlaga, ki naj bi v naravi postala taka, kot ustreza načrtom na papirju. druge oblike socialističnega planiranja. Vendar smo druge vrste »planerji«, naš postopek je drugačen.« Izvedenci Zavoda ne prihajajo v prostor kar tako, s polnomočnostjo politične direktive. »Ugotavljamo ranljivost okolja, kaj neko okolje lahko prenese. Šele potem se odločamo.« Zakonsko sicer še niso pol-nomočni, med zakonodajno in delu, kot pravi minister Osterc. Za zdajšnje evropsko kmetijstvo so značilni presežki, to je preračunljivo monokultura kmetijstvo. Ekosocialno kmetijstvo vključuje drugačen od-nos do zemlje, predlaga se kot-zervacija kmetijstva. * Naravnost rečeno: celo s kmetijskega stališča ni vsaka ped obdelovalne zemlje pomembnejša od pedi naravnega okolja. V Evropi je preveč kmetijskih presežkov in P^' malo narave. Ekosocialno kmetijstvo ni samo manjkenu-zirano in mehanizirano obdelovanje zemlje, ampak je tudi alternativno kmetijstvo. Cepaj6 tudi alternativno, je tudi turistično kmetijstvo. Ta mode kmetijstva je namreč ponovljeni pretekli model, tisti iz«' sov pred industrializacijo kmetijstva, kot tak pa je anahronizem. S svojo produktivnostjo ne sodi v čas tako imenovane/ V sodelovanju z naravo Krajinski arhitekti delajo v sodelovanju z naravo. Po tem se razlikujejo od drugih »popravljalcev« stvarstva. Zato so manj nespodobni, manj neobzirni in manj nasilni. Najraje pa bi sploh bili zelo spodobni, obzirni in blagi. Stanka Dešnik, krajinska arhitektka iz Sobote, ki je bila glavna pri organizaciji, vsaj kar se kraja tiče, pravi, da je njihovo področje široko. »Odplaniranja do ocen ranljivosti in privlačnosti ter do konkretnih projektov. Kako, na primer, zasaditi to ali ono območje, kako ga ohraniti oziroma narediti primernega za vse njegove prebivalce, od rastlin, živali do ljudi. Ni omejeno samo na podeželski prostor, mi si po svojih pristojnostih področja nismo tako omejili,« pravi. Urbanisti in klasični arhitekti bi jim najraje dali (zakonsko in poklicno) pravico presojati samo na podeželju. »Narava se danes vrača na evropski kontinent,« je na posvetovanju dejal profesor Marušič, vodja oddelka za krajinsko arhitekturo na ljubljanski fakulteti za arhitekturo. To se da razumeti tako, da je v duhu časa, da se tudi v urbaniziranih okoljih za prihodnjo najvišjo zapoved pri oblikovanju prostora postavi tisto, kar je tam naravnega: zelene površine, ribniki in drugi prežitki naravnega. Četudi je bilo to naravno tam umetno narejeno. Danes je postalo tako pomembno, da se mora z njim ravnati kot z nekakšno urbanistčno svetinjo. Potemtakem pa je očitno, da tudi podeželska krajina ni S kolesom (monociklom) do svetovnega rekorda 24-letni Jože Voroš, doma iz Gornjih Petrovec, je s kolesom (monociklom), visokim 3 metre, postavil v občini Murska Sobota edinstven svetovni rekord. Voroš je v 7 urah in 21 minutah prevozil 50,39km na monociklu brez prekinitve (da bi šel s kolesa) s poprečno hitrostjo 6,8km na uro. Svetovni rekorder (zagotovo bo prišel v knjigo Guinnessovih rekordov) je nameraval prvotno prevoziti 48,2 km, kar bi bilo dovolj za svetovni rekord, vendar pa je Jože Voroš v soboto, 17. septembra, vzdržal še več in se ob množici obiskovalcev pripeljal pred hotel Diana v Murski Soboti. Na posnetku: Jože Voroš na ulicah Murske Sobote Besedilo in posnetek: Tonček Gider Referati na posvetovanju: Jože Novak in Živa Mejač sta govorila o razvojnih trendih in pričakovanih konfliktih v prostoru; o varovalnem planiranju je poročal Igor Vučer; dr. Ivan Marušič je opisoval delovno področje krajinske arhitekture; o varstvu narave in krajine sta govorila Aleš Hafner in Suzana Simič; o posledicah posegov v krajino so razpravljali dr. Nikolaja Kravanja, Jelka Hudoklin in Saša Piano; o urejanju gozdnega prostora mag. Janez Pogačnik; referat Janje Kokolj je imel naslov CRPOV - govorila je o celostnem razvoju podeželja; o zelenem sistemu Maribora je pripovedoval mag. Niko Stare; splošno problematiko voda je opisovala Helena Matoz; o konkretnih nalogah v krajinarskih zadevah je poročala mag. Alenka Polutnik; o problematiki varovanja in razvoja ob Muri so govorili Stanka Dešnik, Janez Ori, Miran Gajšek, Rok Fazarinc in Janko Urbanek. V petek popoldne, zadnji dan posvetovanja, so se krajinarji spustili po reki Muri, od Ižakovec do Benice. Pluli so z velikom čolnom, z »buj-raško šefo«, brez težav tudi tam, kjer je Mura mejna reka oziroma celo tam, kjer je po zeljepisnih kartah v celoti na hrvaškem ozemlju. Po planu in zakonu Gospod Jože Novak je direktor Zavoda za prostorsko planiranje R Slovenije, ki je ustanova ministstva za okolje in prostor. Po poklicu je krajinski arhitekt, za direktorja vladne ustanove potematkem razmeroma mlad človek, saj je krajinska arhitektura mlada disciplina. Upravičeno samozavestno je razlagal, kako delujejo. »Planiranje na vladni ravni je sicer nekaj, kar spominja na plansko gospodarstvo in izvršilno oblastjo na eni strani in krajinskimi arhitekti na drugi - ti danadanes določajo filozofijo Zavoda za prostorsko planiranje - je spor. Postajajo pa na Zavodu močnejši, kot so bili kadarkoli in menda bodo lahko ob vsem tem ostajali pri načelih prebujene ekološke zavesti. Tako kaže. Duh časa pač mora preplaviti tudi državne zakone. In celo državnozborske poslance - kar naj bi sicer bil pogoj za zakone, mar ne? »Vaši poslanci so, ne glede na barvo, enotni, ko gre za sprejemanje odločitev o planiranju prostora ob Muri. Glasujejo tako, kot jim pravimo oziroma kot jih prepričamo. Tudi glede trase avtoceste je bilo tako. Sprejeli so naše argumente, da južna trasa, ki bi tekla ob hrvaški meji, ne bi bila ustrezna, ker ne bi »posesala« celotnega prostora in bi zarezala v najbolj ranljivo območje ob Muri.« Po predlogih Zavoda za prostorsko planiranje izstopni kraj avtoceste na madžarski meji torej niso bile Pince, temveč Gente-rovci. Če bi bilo drugače, če bi avtocesta tekla mimo Lendave, bi morali na Zavodu za »ta del trase predlagati zvočne pregrade,« je reklel Novak. Povedano v sodobnem planerskem jeziku to pomeni, da je tam okolje ranljivo bolj kot drugod, med najobčutljivejšimi deli okolja so v tem primeru na enem kraju skoncentrirana človeška ušesa. Polproletarci so najboljši podeželani Kmetijci, ki s svojimi ušesi to slišijo, se morajo vprašati: Kaj je v tej državi pome-mebnjše, ušesa nekaj stotin ljudi ali kmetijske površine? Dejstvo je namreč, da jemlje severna različica trase avtoceste več polj kot južna. Profesor Marušič je rekel, da je Evropa »preobložena s kmetijstvom. V Evropi je 29 odstrotkov vseh površin kmetijskih, v Aziji 16, v Severni Ameriki 12. Slovenija naj bi se v kmetijstvu zgledovala po evropskem ekosocialnem mo- nja. Zatorn°ra .. povezan P V krajina J’ deva malce c ^eden6*^ citiral nekega z jinsko arhitek ^j«< / je »po^^jine A«1 polproletarc , )6 m mo«i« statusa. J dodatno zap tje-alternativni po animator] ’ krajin! vodniki p° P bival^ LA st°r Vfdai Pre’ k onalis1t,čt omenil V61(’' kega k0 w£ansk^X;/ lata v kj^jen Kokaljeva, k J c6lo« narno Ijern je Sn p K’ z večvreden sti prostor uadicionaj topj p(/ kmetov: k^netij^^^6^ ziranega km > t’ J' do strializac'1 oktobra 1994 stran 13 reportaže Tečaj za slamokrovce ^ka univerza Gornja Radgona je edina, ki seje lotila tovrstnega izobraževanja C*k™’ Otl 19’ d° 24' sePten,bra, je pripravila Ljudska Pokrov °r,Ta ^adSona edinstven tečaj izumirajočega poklica 13 ie obsegal teoretični in praktični del, oprav-^1'tili n na domae Anice in Alojza Keglj v Sovjaku, Zm S° -e Anton Golnar iz Sovjaka, Boris Prša in ' teča> aZek 'Z ^rakovec, ter lastnik pletenjače, Alojz Keglj. ®t Posl^o svojega delavca tudi podjetje Krovec ’ e ezil pa se ga je Koman Šegula iz Polenšaka. Nsa Zta??el za izvedbo 'Slavi ečaJa je zrastla 'nevOm Ljudske uni-'\a Jnp Radgoni Toneta ’ nam je o tem pove- sem ve^rat obiskal te ^"ihsd °pazd nekaj nena-5Po arh'?? kritih poslopij, raz ' ekturi edinstvena. H, k ■ evanju občinske Opomni ljubila materi-’ sm° pričeli s pri-!'ei>jaCe ur;ekritje Kegljove ■ Migi tir ? otnenjena tudi d Janeza Bogataja ,?Venske kulturne ftv žei^ey ie bila vsaj šra2j< ^sbem stanju in tAoVnr-l13’ Sem 56 Z l3St' ^“.Prekrili ’ da b'na tak >pe Wlo s slamo k iz I? te moS°če izde-P°treh ne Slame- Snopje ročno. ^ovoJ6 lani jeseni ob M ki t AloJzem Golli Ujeste K-tudi tečajnik, Za Šk°pe ’n 5?Pa nam ipLa^tn,k plete’ H ’ 'taglc? ■ PriPravil ,go-(Mn rnat'n drugi droben ° taji da so kopije Sebj pos»J gih odločb P°J pet«, milice v CM* pa zato, d ab v a Kakobibdo to^. s6) I je težko predJ'dvtisI)ila piscu teh vrst %čniškeSa ^ili min podoba d vanja upornih k »interesente j. s potrebno, daK v zložbe zemlji’ « čina noče? g SO^°. Uspešen kulturni dan soboških upokojencev »Znamo živeti tudi danes!« S promenadnim koncertom pihalnega orkestra društva upokojencev pod taktirko dirigenta Steva Marušiča so se začele prireditve ob drugem dnevu soboških upokojencev, ki so potekale v znamenju gesla »Znamo živeti tudi danes«. Uvodoma je predsednica Društva upokojencev Murska Sobota Greta Škerget noz-dravila vse sodelujoče in goste, med njimi tudi predstavnike kluba upokojencev iz Monoštra, s katerimi že vrsto let uspešno sodelujejo. Ob tej priložnosti so podelili pisna priznanja nekaterim poverjenikom upokojenskega društva. Prejeli so jih: Bela Čahuk iz Križevec, Alojz Vidovič z Cankove, Jože Čerpnjak iz Kuzme, Janez Sedonja iz Mačkovec, Štefan Makoter iz Moravskih Toplic in Štefan Bagari iz Rakičana. godci (vodi jih Alojz Grnjak), ki se jim je pridružil harmonikar Lajči Šukler, in folklorna skupina Društva upokojencev Ljutomer pod vodstvom Vekoslava Potočnika ter pevke ljudskih pesmi iz Porabja, ki jih vodi Marija Rituper. Po kulturnem programu pa je bilo v hotelu Diana družabno srečanje s plesom, za vedro razpoloženje je poskrbel ansambel HRUŠKA - Obrnite levo ali desno, gor ali dol, to je hruška. Zrastla je v obliki polža, ali če bolje pogledate kot zavit ženski akt. To je viljamovka in čez nekaj dni se bo porumenela in sočna topila v ustih. Prinesel nam jo je znanec Titan. Sicer pa je bila prireditev namenjena širši predstavitvi kulturne ustvarjalnosti upokojencev. Tako je bila v prvem delu v kinodvorani na ogled likovna razstava upokojencev Arpada Banfija, Franca Bencaka, Ernesta Bransbergerja, Vilka Gerleca, prof. Vlada Sagadina in Lojzeta Veberiča. Sledil je nastop upokojenskega pevskega zbora Vladimirja Mo-čana ž dirigentom Aleksandrom Vlajem ter pianista Ernesta Lukača in violinista Janka Preloga. Nato se je predsednik upokojenske kulturne komisije Jože Vild na zanimiv način pogovarjal z Dušanom Devetakom, ki je veliko prispeval k razvoju upokojenskega društva. Zatem pa so si obiskovalci dokaj odmevne prireditve lahko ogledali še plesno točko malčkov »Vnučki za babice in dedke« (skupino vodi plesni mojster Jože Martinec) in skeč z naslovom Srečanje avtorice S PRIREDITVE SOBOŠKIH UPOKOJENCEV - Upokojenski pihalni orkester je privabil mnoge obiskovalce. Foto: A. ABRAHAM Grete Škerget v izvedbi Monike Škrilec in Jožeta Kuzmiča. V drugem delu prireditve pa so se predstavili ljutomerski Avantura. Vodstvo soboškega društva upokojencev je zares dobro pripravilo prireditev, zato naj bi s podobnimi srečanji nadaljevali tudi v prihodnje. MILAN JERŠE — VERŽEJ I je Veržejce p jz Lj« niča pihalne g0 ^lin^ ^tSven^ i?' bil na Osterče^ Rra)U na . prireditvama 0 v da jejo tradicijo^ biloA-1640. letu, ko J p0Jdne elovo nedeljo * nanje, popo ovrhA pfitr Letos pa^.Sbo^1^ lica. Izkupiček “katert’AA dekkžupnišdu-sVOj6 potem mreb erOuka W skavti, učen 1 kis0bd1 EjJ.) Rdečega križa-- ditve(fr niki letošnje pr pEUA ja pravjeb1^ šole'n bo otvoritev «• V Pri Mal' Se nekateraaf to J seča, so se n ^a zavlekla, d ^10^ vesno dejani ^em september. no^# predvsem ok° ravljaJ° fit<4 znotraj Pa.p°PkarJe delujejo«« tehnična kom ot (reklamac« X^i^ | društvo d3 "dasapn^ gasilsko oster , ponuja ugo pfevalje’ vOjo vezavi z GD r da 1 pripravljeno P odn sterno P^g^S^d sicer za °k^AOlik° JA n3 larjev- Ker £ zdaleč ntmaJ^dinsk® lA čuna m Ga« p«knpAi) mer. Sami P?pbi z prireditve, da . zagotovdi pAn deleža. ^Cl' ■ RADE7bOd°> J. nje jeseI? aZen 5 t zgradili nov Velikavna^' neralnovodo- «'S A M/ stom zdrav. niča ^!2jK6.oktobra 1994 stran 15 63sevi mladosti izvrže->odo iro- (ko ■atu. stalo r na ,ore; p: iJ' Jbi teh-a so azili Zanimiv kviz Y šoli smo imeli nagradni kviz Kaj veš o kajenju. Tekmo-'ali smo učenci višjih razredov. Vrašanja so bila v zvezi t boleznimi kadilcev, kakšna je zdravstvena razlika med abilci in nekadilci, kako se širi kajenje pri nas in po svetu. kako vpliva tobakov dim na srce idr. Odgovarjali smo po '“tebanem vrstnem redu. Vsi smo se dokaj dobro izkazali z odgovori, prvo mesto pa sta si razdelila osmi in sedmi tazred z enakim številom točk. takšen kviz se mi je zdel zanimiv in koristen. BORIS VORŠIČ, 5. raz. OŠ Mala Nedelja Baloni, baloni Imeli smo prvi športni dan. S kolesi smo se odpeljali v Rakičan, kjer je bilo evropsko prvenstvo v letenju toplozračnih balonov. Ko smo se približevali letališču, smo v zraku že opazili prve balone. Kdor jih še ni videl, ne ve, kako lepo je to! Zapluli so čisto počasi nad zeleno prekmursko ravnino in se dvigali proti sinjemu nebu. Bili so rdeči, zeleni, modri, rumeni ... Eden je bil videti kot šahovnica. Drug za drugim so se oddaljevali nekam na severovzhod. Pritisnili smo na pedale in se pripeljali do letališča. Tam smo lahko od blizu opazovali, kako so polnili balon s toplim zrakom in kako se je potem le-ta dvignil s tal, poletel in postajal vse manjši. Bil je vroč septembrski dan in bili smo kar utrujeni. Vsi pa se bomo še dolgo spominjali balonov, ki so to jutro kot veliki pisani metulji lebdeli v zraku. MAŠA HORVAT, 5. b OŠ Beltinci se- [ur-eg» >ar- sk» nih ujl do do etn 10» tvi J5 ali oči er, pl' taji to ali. 5ti, po-iro- $ nio v«' bra h»' ji« eJ1 ha- lH' »r d« 1» 0 v r hbavna pot iz šole ®abica mi lp u:i_ Pr'Povedova]a, da je bila njena pot do šole dolga Neko etre ^at0 so med Poti° doživljali marsikaj zabavnega. ^enkratZ1In0’ so se so^°'c' vračali iz šole, so se drsali. Hitf0so Pa se pod enim led zlomil in ves se je potopil v vodo, iačeli ožF ’Zvlekk ter mu slekli mokre hlače in jopico. Nato so ju Potnikov 'h31'' Tedaj ie Pr'Peljal rnimo avtobus, poln smejočih se Se Še j ’kl so jim mahali in se zabavali na njihov račun. Babica s nasmehne ob spominu na ta ta dogodek. Nekaj čudovitega Prejšnji teden se je dogajalo v Rakičanu nekaj čudovitega. V zraku je bilo vse polno balonov. Ves teden sem jih gledal. Bili so iz različnih evropskih držav. Opazovali smo jih tudi iz našega razreda. TIMOTEJ SOOŠ, 2. b OŠ I M. Sobota Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA Murska Sobota) Na 2. vprašanje - Kako običajno rečemu tistemu, ki se ne upa lotiti jedra problema? - smo prejeli več različnih in po svoje zanimivih odgovorov. Tako je bralec A. B. iz Gajševec zapisal, da je takšen človek strahopetec, mevža, neroda ali po prleško »hašek«. To seveda drži, no, na splošno pa takemu rečemo, da hodi okoli kakor mačka okrog vrele kaše. Današnja izžrebanka pa je MELITA FERENCEK iz Vučje Gomile. Čestitamo! KUPON št. 4 - ALI VESTE Ali veste, katera je najmanjša lesna rastlina? Odgovore (s kuponi, če želite sodelovati pri žrebanju) pošljite na naš naslov najkasneje do 12. oktobra in pripišite »ALI VESTE«. MAJA SKALAR, 4. c OŠ III M. Sobota rO&RALi J/10 K KoP/n Simon . b Grozd Posadili so trto in potem sem zrasel še jaz. Lepo so skrbeli zame. S škorci sem imel dosti problemov. Kljukali so me. Hotel sem jih pregnati, a jih nisem mogel. Ko so postavili klopotec, sem bil spet varen in zdrav. Potem je prišel čas trgatve. Vrgli so me v posodo, iz nje pa stresli v brento, ki je bila tako globoka, da sem kar zaprl oči. Na glavi sem imel osem bušk. Čez čas me je bremar odnesel v stiskalnico. Tam so me stisnili skupaj z drugimi grozdi. Pritekel je mošt. Vlili so me v sod. V njem sem začel vreti. Čez nekaj dni sem postal vino. Tega vonja pa res nisem mogel prenesti. Natakali so me v kozarce. Ne vem, zakaj so me tako radi pili. Res ne vem! JURE TOMPA, 2. a OŠ Kapela Šola v naravi je nekaj lepega Ko mi je mama povedala, da bom šla v šolo v naravi, sem kar poskočila od veselja. Nenehno sem jo spraševala, kdaj in kam bomo šli in kaj vse bom nesla s sabo. Končno je nastopil dan odhoda. Najprej smo se odpeljali z avtobusom v Mursko Soboto, od tam z vlakom do Kopra, potem pa spet z avtobusom do Portoroža. Med potjo je bilo veliko igric in smeha. Brž ko smo se namestili v počitniškem domu in pojedli kosilo, smo pohiteli k morju. Hitro smo si slekli obleke in vsi veseli poskakali v vodo. Tako se je začela naša šola v naravi. V njej smo tudi risali, se učili, nabirali školjke, se vozili z ladjo do Izole, si ogledali akvarij z morskimi živalmi v Piranu in... Dnevi so prehitro minili. Vsi pa smo se dobro naučili plavati. LIDIJA VUČKO, 5. a OŠ Miška Kranjca V. Polana Nenavadno doživetje Zjutraj, ko zlato sonce pokuka izza brega, me skozi svetleče okno požgečkajo sončni žarki. Vstanem, , se umijem in zajtrkujem. V hipu mi potane dolgčas. Misli pohitijo v gozd. Obujem si črne gumijaste čevlje in vzamem belo vrečko. Napotim se nabirat gobe. Začnem iskati jurčke. Nenadoma začne nekaj tuliti. Srce mi toče, kot da bi kdo s paličicami udarjal po bobnu. Stojim trda kot kamen. Prisluškujem in opa- zujem, če bi koga videla - kakšno stvar. Nato se ojunačim in se odpravim naprej kot prava kriminalistka. Prešine me: »Le kdo bi lahko bil?« Pridem do velike jame. Tam je! Iz jame gledajo vame velike oči. Trepetam kot šiba na vodi. Nekaj časa stojim, nakar se prikaže sosed Daniel. Pošteno ga okaram. Ko pa napetost popusti, se prešerno odpraviva naprej. DAMJANA KOSEDNAR OŠ Grad M d od tu mesecev je Jan D?0 kaw°rab'k da Je 'zdal Gr«t0 'n kompaktno ..'je 15 n010 v kino. Na ka-ihibCi Pa sta^’’ na komPaktni a A a dodana še dva re-je ,6°0 pi0 Jrodprodaji je pro-pi^tanoviH ?red kratklm Pa P|S nm , 'udl svoj fun klub, t 0 na naslov Jan ^ijA^.dub. Murgle Ljubljana. ■ * * * je začel izha' g bod?' bilten ProNote, t e Podstavili najno-ne^e elektronike ta'^Ušnif°\e m°dele glasbil jn glasbenikov z raču-’Kjdrugimi modernimi Popravami. Jugoslaviji % en'ke i ^tev'lne znane , so v sodelova-postaie Pf° 7 'n križa izdali Give Peace ln ' Podnaslovom Kr,eg Und Ge-Sco"^'13^' sodelujejo P’°nsCat Stevens, The Tempta-Cocker in drugi, j * * * redk0 J1 ,Se že nekaj let W kakj°Javlja °a sceni’ Wstih, •111,1 posebnih pri-sPektaL ko Popravi Se je 7. ^ularno zabavo. Sank^6 čase bolj po-■ uresnx?uje in se mu je velika želja. Sk e Proda; avtor g,asbe za aJano Disneyevo S r6 Pešcih eV KralJ levov- T .Can Y°u Feel SiJ3 tudi Trenutno 11 in «a sv°jem novem ^'ikottr Pripravlja na lurnejo. Jutri, 7. oktobra, bo v dvorani Partizan v Gornji Radgoni rock koncert, na katerem bodo nastopila nizozemska skupina Kleg, poleg tega pa še Psycho Path. M.I.L.K, Belch in - . Skupina bo imela v Sloveniji samo dva koncerta, v Ljubljani in Gornji Radgoni. Do sedaj so izdali že dve kompaktni plološči Eating In Sle-eping ter Zing. Njihov producent je Li Rinaldo, znan kot producent skupine Sonic Youth. Vstopnina je 550 tolarjev, po koncertu pa bo organizi- Koncerti iyo3uoi[ ran avtobusni prevoz v smeri Murska Sobota, ob zadostnem številu ljudi pa tudi v smeri proti Mariboru. * * * Agenicja Toro organizira ogled koncerta Skupine Ramones. ki bo 10. oktobra v hali Tivoli v Ljubljani. Predskupina so KUD Idijoti. Vstopnica je 1650, prevoz pa 1100 tolarjev. Poleg tega pa že sprejemajo prijave za koncert skupine San-tana. ki bo 22. oktobra v Gradcu. * * * V četrtek. 6. oktobra, se lahko odpravite v Gradec na koncert Joa Coc-kerja, v soboto pa bo v Gradcu nastopil Taj Mahal. Rubriko pripravila: ALEKSANDRA NANA RITUPER 9m Ramones v Ljubljani Skupina je na glasbeni sceni že dvajset let, saj je. nastala leta 1974 v New Yorku. Ramonesi so bili eni od prvih protagonistov punka in novega vala. Svojo prvo ploščo pa so izdali leta 1976. Že na svoji prvi plošči so ustvarili svoj zvok in imidž, ki je vplival in še vpliva na številne bande. Do danes so ohranili svoje znamenite črne usnjene jope, majice in raztrgane kavbojke. Njihova glasba je trda, z neprekinjenimi kitarskimi rifi brez solo vložkov, napolnjena z emocionalno hladnimi vokali in ironičnimi teksti. Znani so tudi po svojih izredno kratkih komadih, ki trajajo v glavnem le nekaj več .kot dve minuti, le redki pa tri. Njihovi prvi nastopi so vsebovali kar 17 skladb, ki so jih odžagali v pol ure. Danes so njihovi koncerti ne glede na hitrost in trdost igranja seveda daljši in še vedno veljajo za pravo glasbeno atrakcijo. F/** Ali 4 I Swear je trenutno ena najbolj popularnih skupin, ki osvaja vrhove lestvic po Evropi in Ameriki, postala pa je celo številka 1 na ameriški lestvici. Trenutno veliko nastopajo po one trebna ljubezen. »Polege tega pa je v svetu tako malo ljubezni, da nam je vse bolj potrebna. O ljubezni sanjajo vsi, ki je nimajo, pa tudi tisti, ki jo imajo.« Ameriki, potem pa bodo šli na turnejo po Japonski. Kvartet Ali 4 One prihaja iz Amerike, sestavljajo pa ga enaindvajsetletni Tony Boro-wiak. devetnajstletni Jamic Jones. dvajsetletni Alfred Neva-rez in trindvajsetletni Delious Kennedy. Pevske izkušnje pa so si pridobili s petjem po cer-kevenih zborih. Njihov prvi hit je bila pesem So Much In Love, potem pa je prišla na vrsto obdelava country skladbe I Svvear. ki jo je izvajal John Michael Montgomery. V pesmi I svvear prisegajo na večni ljubezni zvezdam in luni, dobremu in zlu. dokler jih ne loči smrt. Seveda pa prisegajo na balade, saj pravijo, da so s vsem potrebne ljubezenske balade. kot nam je vsem po- V njihovi glasbi se vse vrti okrog ljubezni in lepih deklet, v zasebnem življenju pa je to nekoliko drugače. Tony ima veliko obveznosti na falukteti, Alfred in Jamie sta sama in razmišljata o svoji veliki ljubezni, edino Delious živi pri svoji punci. AUDIO - VIDEO - CD ftlSHOP 69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: 069/32-465 stran 16 vestnik, 6. oktobra^ ne zgodi se vsak dan »Odpustili« so golobe Švicarska vojska je zaradi programa, ki določa znižanje stroškov »odpustila« približno 30.000 golobov pismonoš. 77 let stara služba je zaposlovala 7.000 »letalcev«, država pa je zasebnikom plačevala vzdrževanje 24.000 golobov, ki so bili v nenehni pripravljenosti. Ker je državo to vsako leto stalo 465.000 ameriških dolarjev, se je odločila, da to službo odpravi. Golobi pismonoše so bili izurjeni za povratne lete med dvema mestoma poveljstva. Naenkrat lahko golobi pismonoše letijo 800 kilometrov daleč, prenašajo pa sporočila, tonske zapise in filme. Je Napoleona zastrupil francoski plemič? Napoleona je z arzenikom zastrupil francoski plemič, točneje grof Montholom. ki je, prisegajoč na zvestobo »svojemu« cesarju, sledil poražencu v izgnanstvo. To tezo zagovarja angleški zgodovinar David Hamilton Williams, ki je dobro desetletje preučeval ce- Francoski novinar Jean Dulon je med snemanjem televizijskega dokumentarca prekrižaril Avstralijo po dolgem in počez. S pisanim twingom je v 50 dneh prevozil 24 tisoč kilometrov. Kako bo uspela oddaja, bomo videli čez nekaj časa, že zdaj pa je jasno, da so v podjetju Renault s tem, ko so posodili twinga za križarjenje po avstralskih brezpotjih, naredili odlično reklamno potezo. lotno gradivo o zadnjih letih znamenitega vojskovodje in napisal knjigo Propad Napoleona. Pri pripravi in obdelavi gradiva pa je zgodovinar uporabljal tudi najsodobnejše tehnološke aparature FBI, s pomočjo katerih so odkrili neizpodbitne sledi arzenika v Napoleonovih laseh. Po mnenju angleškega zgodovinarja, ki ne izključuje angleškega dvora posredne vpletenosti v umor, je bil grof Montholon v službi revanšistične organizacije francoskega plemstva. Rekordna pečenica V Nemčiji, v Jeni, je skupina mesarjev pripravila in spekla najdaljšo klobaso na svetu, saj je merila kar 3 kilometre. Prejšnji rekord je pripadal nemškemu mestu Erfurt, kjer so leta 1993 spekli 2.780 metrov dolgo pečenico. Ob teki dobroti bi se nasitila srednje velika vas ali mestece. »p Potniki, ki bodo potovali z jumbo jetom avstralske družbe Oantas, svojega letala ne morejo zgrešiti. Izkazalo seje, da je družba z zamislijo o novi podobi svojih jeklenih p * zadela v polno. Letalo je poslikano s tradicionalnimi mo avstralskih domorodcev oz. aboriginov. Mnenja o urnem ’ ski vrednosti slikarije Kengurujeve sanje so sicer delje > nobenega dvoma pa ni, da je to najhitrejša umetnina svetu. 1 J umetniški razstav, Ena umetniški de 1 soboškon gradi, pa ob iston časi v soboškoj galeriji. min6, dva kedna, pa se zadeva ponovi. V petek ob 19. Priljubljen Nostradamus Tudi 300 ka po narazno. Ovak cejli mejsec nik je pa fčAsi čednoga nega. takše šimf a pa brigi bi As 1 a . ka je s ten ščelo biti o, pa bi drujgon. njegova diijša pa na -prijde, pravi un, s, nede dosta brigalo. enon tildi tou Bela, šteri se tou stanje, ka Soboti pa ešče idnouk i fktiper mou nad na takše kikse redno čemeri, nega nikoga, šteri bi mou na un buu n. Do toga ilini , ka bi se la, či se po' bioenergetik, ka Te de un bole brigo v zemli, gda de njemi t Ka ne bi što outi občinskoj Jasnovidec iz 16. stoletja postaja čedalje bolj priljubljen, zanimanje zanj pa je preseglo vse rekorde. Okulisti vseh generacij se nikakor ne naveličajo njegovih verzov razlagati kot konkretne ali šifrirane napovedi. Nostradamus zdravnik, ki se je ukvarjal z zdravljenjem kuge in seveda z astrologijo, je naslednjim rodovom zapustil slabih tisoč štirivrstičnih verzov, ki so danes komajda razumljivi, saj so pisani v najbolj zapleteni renesančni stari francoščini. Toda okulisti vseh generacij se nikakor ne naveličajo teh verzov razlagati kot konkretne napovedi za prihodnost. Zgodbo o Nostradamusu so posneli tudi na filmu ob tem pa izdali nove žepne knjige in tudi razkošna dela o njem. Nostradamus - prerok ali šarlatan? To je sicer že staro vprašanje, toda »jasnovidcu« nekateri neomajno verjamejo še danes. Napovedal je menda atentat na ameriškega predsednika Ken-nedyja, Hitlerja, aids in atomsko bombo. Vestnik Konradove metamorfozejo Medtem ko je bil generalni direktor Matic ^tr^al!C^-aov in seie v kehi (potem so ga izpustili zaradi pomanjkanja do nafnestniki slavnostno vrnil v svoj fotelj), je vodil firmo njegov prejšnji tehnični direktor Konrad Piščanec. pisarni Konradove metamorfoze so bile med drugo kavo visain vir razprav ravno v trenutku, ko so se odprla vrata. Konrad Piščanec. , ^oPO^' Malo smo se zdrznili. Konradov prihod je vedno p tek nelagodnosti in možni vir novih nevšečnosti. , je Cene V trenutku, predno je Konrad naredil ta usodni o p7orlrada' pripovedoval: »Pričakujem, da bomo kmalu spet vi ^jginosM neka ptička mi je prišepnila, da se spet pripravljajo h >iilile »Če vstopi Konrad, sta le dve možnosti,« je rekla l« ves skrušen in tarna: , Kolegi, prijatelji, hudo je, -10([ z^'", pomeni, da je Konrad trenutno v nemilosti od spodaj g »Druga možnost pa je,« je prevzel besedo ^^Mati'\ vstopi mogočno, nas prezirljivo premeri in začne b _at0 pa tu dela, tu se sploh nič ne dela, samo na kavo mislt , vse gre k vragu.1 Tak je, da bi ga hudič!« , , .satn^1,! Tedaj je Konrad tudi v resnici vstopil. Držal se je ki so ga najprej osmodili, potem pa skoraj utopih- »Sn>e'n.i da bo pričel s hruljenjem, pa je plašno vstopil in r junico P°c Ne da bi počakal odgovor, je izza hrbta privlekel s vina. »Kaže, da smo čisto pri tleh,« je menil Cene. »Kako? Kje?« je vprašal nekdaj mogočni Pišča »V riti,« je rekel Žožo. »Ne razumem,« je cincal Konrad. . nraveh „o: » Veliko bolje je danes ne razumeti kot pa vede ^gttkte Šarade so ostale Piščancu uganka, zato je pre e »Ga boste kozarček?« ., Mirnica’ K »Komaj, da ga bo za kozarček za vse,« je '^,'^pivce'^ g medtem dolivala ostanek kave najbolj strastnim ^lal go »Saj ga prinesem še steklenico, če bo treba,« 5 J . ustrežljivega. >>ne str*"!0. »Nič ne de, gospod derektor,« je rekel Cene,^gge> ki ll preveč piti, saj nas čakajo še pomembna dela m treba opraviti danes, glava mora biti bistra.« ^^aj s,n0 ' »Saj nisem več direktor,« je tarnal Piščanec. ” istem, samo čakamo lahko, kaj bo z nami.« rtial ko' • Potem je ,derektor’, kakor ga je naslovil Ceni jo 8 kurba, kako je hudo, kako smo vsi na istem, # tovariši v zlu. ,g nam »Škoda, da nismo bili tovariši tudi takrat, je bt‘ dobro,« je menil Janko. Tako mu je bilo neroan ■ j( tih, ugobljiv in ustrežljiv (pisarniški) delavec. ^gr prev Konrad pa ni bil zamerljiv, vsaj tega dne n ■ marsikatero pikro pripombo. Kar neprej je 'n gUbogir° o podobni usodi vseh nas, o godlji in kaši, da s tako naprej. se je £ širil“ Naslednjega dne je prišel k nam na kavo, ,n0St pa I Nikomur ni bilo mar ene kave, njegova nav nelagodni občutek. . ga 1,1 ^olti1 Potem ga nekaj časa nismo več videli, n o četudi se ti bo vse skupaj zdelo kar nekako P zj0pa koncu vendarle znašel. Izkoristi priložnost, suj m več ponovila. BIK Ona: Avantura se ti bo zdela prijetna le, dokler ne bo prišla na dan novica, da ti je vse skupaj nekdo podtaknil. In čeprav si boš na vse kriplje prizadeval izvedeti njegovo ime, ti tega ne bo uspelo. On: Povečal boš svoj krog prijateljev, kar te bo ponovno popeljalo na pota stalnega žuriranja. Pazi, da te vse skupaj preveč ne zanese, saj bo vrnitev v stare tokove težka in nadvse neprijetna. DEVICA Ona: Še vedno trmasto vztrajaš in si ne daš dopovedati, da bi stvar tekla tudi brez tebe. Pojdi raje na potovanje, saj te tam čaka zelo prijetna avantura. In poskrbi malo za svoje zdravje, ki nikakor ni idealnol On: Nikar se ne jezi na tiste, ki niso prav nič krivi za tvoj sicer dokaj neprijeten položaj. Raje najprej pometi pred svojim pragom. Konec tedna se ti obeta prav prijetna avantura, ki se je boš še dolgo spominjal. STRELEC KOZOROG DVOJČKA Ona: Čustva ti bodo pokvarila načrte za konec tedna, vendar pa bo dolgoročno gledano to prav izjemna »naložba«. Nikar ne dopusti, da se ti vse skupaj izmuzne iz rok. Prijeten večer se bo prelevil v še prijetnejšo noč. On: Prišel bo nepričakovan finančni priliv, ki ti bo dodobra izboljšal tvoj finančni položaj. Je že res, da ni vse v denarju, zato ti ne bi škodilo, če bi pogledal tudi kam drugam. Prav prijetno boš presenečen. TEHTNICA Ona: Začela se boš ukvarjati z zadevo, od katere veliko pričakuješ, vendar bo izkupička bore malo. Nikar se ne zapri vase, ampak se posveti raje drugim, veliko realnejšim in do-segljivejšim ciljem. On: Tekanje naokoli ti sicer ugaja, toda tvoji domači ga imajo že precej nad glavo. Pomisli vsaj tu in tam tudi na tiste, ki te imajo rdi. Partner se ti je začel oddaljevati, zato se raje malo bolj potrudi - vsaj kar se tiče ljubezni. VODNAR RAK Ona: Kljub vztrajnim poskusom, da bi ti uspelo osvojiti staro simpatijo, se ti ne obeta prav nič dobrega. Ali bi ne bilo bolje, če bi se posvetila tudi komu drugemu, pri katerem imaš kaj več možnosti? On: Zaradi splošnega nezaupanja v tvojo sicer posrečeno pogruntavščino boš porabil ogromno energije, preden se bodo za podoben korak odločili tudi drugi. Nikar prehitro ne obupaj, ampak poskušaj vztrajati do konca. ŠKORPIJON Ona: Posrečil se ti bo veliki met, o katerem že dolgo sanjaš. Toda kaj hitro boš sprevidela, da so bile sanje nekaj povsem drugega, kot je realnost. A kljub temu boš preživela prav prijetne urice. On: Prijeten pomenek se bo prehitro prevesil v nekaj povsem drugega in prav lahko se ti zgodi, da se boš zvečer znašel v povsem tuji postelji. Toda nikar se s tem preveč ne hvali, kajti vse skupaj lahko pride na povsem napačna ušesa. RIBI Ona: Jezik te bo tokrat pustil na cedilu in nob^ pral« tu(e bo kaj prida pomagal. To kar si si skuhala, jenje pojesti, pa naj bo še tako vroče. Prijetno P čaka prav tam, kjer ga najmanj pričakuješ. rapun On: Nekdo bo zagrešil napako, ti pa b°š n zdelo Ppa-tudi tisto, kar se ti je še nedolgo od tega nap nedosegljivo. Na poslovnem področju se ti D kovana priložnost, ki jo kar najbolje izkoristi. danja Ona: Je že res, da sedaj nisi ravno v 2a^ vse s^Sjevs položaju, toda naj te tolaži to, da bi lahko b part veliko slabše. Tako pa ti še vedno ostaj .-..Mi10' podpora četudi le moralna. ,„alimtrajn0 za '.»aa f9 On: Veliko si boš prizadeval zaradi krat sti, končalo pa se bo precej komično, -majali u razglašaj, saj bo edini učinek, da se ti bod t0 po Ona: Stvari se bodo začele obračati na boD^ z,lfedv50rT1 in ne po tvoji zaslugi. Toda tudi naključja j jn p stiti. Boš videla, dogodki bodo potekal anrijel^ nepredvidljivo. „a bo % On: Poslovna kriza bo sicer minila, os saj "i tP priokus neuspeha. Najbolje se je roda najhitreje pozabil tisto, kar se ti je ^tipew prijetnejša alternativa... j S^okfobra 1994 stran 17 za vsakogar nekaj Še obleke so pletene Letošnjo jesen bodo tudi obleke pletene. Kroji so ozki in skoraj tesno prijeti, tako da ne skrivajo oblin. Če je pletenina večbarvna in celo več vzorčna., se različne barve in vzorci ločijo s šivom, posebno bor-duro ali drugačnim pletenjem. Dekolteji so globoki, popestrimo jih lahko s tankim šalom ali rutico. S« ;dodatki in drug' ? ang°re so sicer "endar "h ?! Jn čistite tudi No Jletenine .. potopite i« ■ P^vidn ' prdd* šampon, Nika' * uete drgniti ali ože- Sta morate res ^<^vati, voda K°ncu popolnoma 0pra najprej po' 7%°teWaČi’ ki vpi’ nato jih ampak J>h oščet-vlaken k"ačo; naJPrei stran,n’ nato $e v na- Ena od jesensko-zimskih modnih usmeritev za letošnjo sezono prisega na pastelne barve. Nežne so in večne, zato dolgo ostanejo v omarah. Tudi baretke so tako rekoč zimzeleni del garderobe vsake ženske. Tokrat so prijetno mehke in enobarvne, lepo se podajajo k ustreznemu puliju, šalu in rokavicam. ^asbene lestvice TUJIH SKLADB sNMvMValu ’ ^L^ETO YOU -Boyz II Men ^LFUl u THE DAYS - Leningrad Cowboys V K^I- A rt M FALLING IN LOVE - Worlds Apart fen. Gun I ZABAVNE GLASBE Rupel Regina ^NALA - Meri Avsenak k ^iN^e. Mežek ^^^4 ~lan p,cs,BnJa,‘ I r2vN°ZABAvNE glasbe l ’ KRON pa z marelof t -Prerod 1. Nnjr Ans. Tonija Verderberja w bRair Nage|i IV ~ Alpski kvintet I. (N| ~ Ans- Franca Miheliča ' do četrtka. 13. oktobra 1994, na naslov: Murski val, K, ^'Murska Sobota, glasbene lestvice. k** št. 40------------------------------------------------ l| I •7 , _____________________ Zdravilni obkladki Živimo v stresnih časih, ko nenehno tekamo med službo, opravki in domom, in kadar nas telo opozori, da ima vsega dovolj, ga preprosto preglasimo z aspirinom, kupljenim nekje spotoma. Toda takšna odtujenost narave ima svojo ceno. Nekdaj so se ljudje zdravili z naravnimi sredstvi in nekateri se še spominjajo, da nam je babica zbijala vročino s kisovimi ali krompirjevimi obkladki, na ture nam je polagala vročo čebulo, na buške pa mrzle obkladke. Počasi se začnemo zavedati, da pisane tabletke le niso čudežne, in da si naredimo z njimi velikokrat več škode kot koristi. Toda samo zavedanje ne prinaša odrešitve. Med vedno bolj cenjenimi nasveti poznavalcev naravnih zdravil je veliko obkladkov, vendar jih ne uporabljamo, ker nekako niso praktični, najti moramo primerno krpo, ki si je ne moramo prav zavezati, poleg tega drsi z željenega mesta, iz obkladka se cedi. Zato bo marsikdo vesel novice, da bodo odslej naprodaj novi patentični, predvsem pa nadvse praktični ovitki za obkladke. Anatomski oblikovani ovitki imajo na notranji strani mrežico, v katero damo glino, zelišče ali zelenjavo in jo privežemo na obolelo mesto. Ovitki za obkladke so iz pralnega, koži prijaznega materiala - razen ovitkov za mokre obkladke, kjer polivinil preprečuje močenje. Če gre veijeti Italjjanom, pa ni nobenega razloga, da jim ne bi, se vračamo k lakasti obutvi. Komaj za kakšno sezono smo jih potisnili v garderobne omare, zdaj pa je lak znova tukaj, v prvih vrstah. Saj je jasno, prijeten je in eleganten, primeren za vsako vreme, zato se mu je težko odpovedati. Letošnja lakasta obutev je obvezno črna, modeli pa so najrazličnejši. Od robustnih z nizko traktorsko peto do damskih z visoko. Najbolj boste zadeli s čevlji do gležnjev. K črnemu laku seveda sodi tudi lakasta torbica. Praktične police Je že tako, da v stanovanju vedno primanjkuje prostora. Ker je prostor na tleh precej omejen, na stenah pa se še vedno najde kakšen prostorček, so toliko bolj dobrodošle police. Če imate bolj malo denarja, a veliko domišljije, jih lahko naredite kar sami. Potrebujete le po meri odrezane deske, ki jih sami pobarvate po svojem okusu, ter nekaj dodatkov. Tako lahko na primer med police, ki jih boste pritrdili v kopalnici, postavite prozorne plastične valje, v katere nasujete zdrobljeno steklo ali barvne kamenčke. Namesto valjev lahko med police v kuhinji pričvrstite lesene predalčke za kuhinjske potrebščine. V delovni sobi pa so dovolj močni že predalčki iz trdne lepenke, ki jih prav tako namestite med policami, nad in pod njimi. Takšni predalčki so predvsem primerni za šiviljske potrebščine. Prav tako lahko pritrdite police na balkon, kjer lahko sestavite zanimivo kompozicijo iz desk, rož in vrtnarskih potrebščin. RADIO MV - MURSKI VAL - UKV 94,6 MHz (dopoldne tudi SV 648 kHz) K*** Kia IM Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Glasba - 10.00 Poročila - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV -14.30 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 17.30 1 = 2 in 3 in 4 - 18.00 MV-dur - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 »Sipli mi« z Duškom in Sašom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.50 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC-ja -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.30 Alterantivna oddaja - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 9.30 srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.15 Evropa v enem tednu - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč - 17.30 Šport - 18.00 S kranščakon, cekron, pa z marelof - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Večno zelene melodije z Benom - 22.00 Vključujemo 'Radio Slovenija Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8. 30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 12.00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Poročila -17.00 Tema popoldneva -17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Mursko-morski val s Simono in Dušanom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Glasbeni kviz s Smiljo - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinaf v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 To sem jaz - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Geza se zeza (humor in domača glasba) - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija. ---------- ----------------------------------------------------------------- Kuhajte z nami Svinjski kare s šunko, gobicami in sirom Jed prištevamo med zahtevnejše praznične družinske jedi. Zanjo potrebujemo: 4 svinjske kotlete, ki jim odsekamo hrbtno kost (rebrno kost pustimo ob mesu), 4 rezine šunke, 4 tanke rezine sira, 20dag svežih gob, 2 jajci, drobnejšo čebulo, šopek zelenega peteršilja, sol, 4 žlice olja. Pripravljene kareje na obeh straneh potolčemo, zarežemo robove in solimo. V kozici razgrejemo 2 žlici olja (masti) in kareje na obeh straneh naglo opečemo, a ne zasušimo. Takoj jim prilijemo malo vroče vode ali juhe, dobro pokrijemo in dušimo do mehkega. Po želji dodamo žličko worchestrske omake. Nato preložimo zarebrnice v pomaščeno nepregomo posodo (kozico ali globoko ponev). Pokrito držimo na toplem. Med tem na maščobi svetlo prepražimo drobno sesekljano čebulo, dodamo očiščene, narezane gobe, malo solimo in dušimo, da sok povre. Gobe narežemo na drobne kockice. Na zdušene gobe ubijemo jajca, dodamo sesekljan peteršilj, malo solimo in mešamo toliko časa, da se jed zgosti, a ne zakrkne. Zrezke pokrijemo z rezinami prešane šunke, obložimo z gobovim nadevom in pokrijemo z rezinami sira. Postavimo v vročo pečico za toliko časa, da se sir stopi in začne rumeneti. Takoj serviramo s praženim ali drugače pripravljenim krompirjem. Zraven ponudimo sezonsko solato, ki pa je ne mešamo s krompirjem. Zaradi gob jedi ne delamo na zalogo. Cilka Sukič y vsaki kuhinji morajo biti tudi nerjaveče kuhinjske Škarje. Uporabite jih lahko na več načinov in v več namenov, na primer za razkosanje ribe, perutnine, zelenjave itd. Hidroponika obeta Vrtnine je mogoče gojiti tudi brez zemlje, kar v vodi ali kakem drugem substratu, ki mu je dodana hranilna raztopina. To je tako imenovana hidroponika, ki ima številne prednosti in se za to neverjetno hitro širi. Na Nizozemskem na primer je hidroponsko gojenje rastlin pred 13 leti zavzemalo skromne 3 odstotke pokritih vrtnarskih površin, zdaj pa že polovico. Hidroponika omogoča gojenje rastlin kjerkoli, celo na ravnih strehah hiš, pridelovanje je intenzivno, rastlinskih bolezni ni in škodljivcev je manj, manj pa je tudi dela z oskrbo takih nasadov. Kot substrakt se v zadnjem času najbolj uveljavlja kamena volna. Uspešnega pridelovanja seveda ni brez kompleksne hranilne raztopine, ki vsebuje vsa rastlinam potrebna hranila, vključno z mikroelementi. Bolečine v hrbtu Ker preveč sedimo, ni nič čudnega, da se čedalje več ljudi pritožuje zaradi bolečin v hrbtu. Mišice so povsem otr-pele, vendar tega običajno sploh ne opazimo, dokler nas nenadoma ne zadene »heksen-šus«. Kako omiliti bolečine? Vroč curek vode lahko učinkuje prav čudežno. Pojdimo pod prho in usmerimo curek neposredno na boleče mesto. Potem lahko poskusimo s toplo kopeljo iz travniških cvetlic, saj sprošča krče in spodbuja presnovo. Proti krčem učinkujejo krompirjevi obkladki: krompir v lupini skuhamo, ga damo v platneno vrečko, zmečkamo, nekoliko ohladimo in damo na boleče mesto. Potem se zavijemo v volneno odejo in pustimo obkladek učinkovati 60 do 90 minut. Poskusimo pa lahko tudi z obkladkom z lesenimi kockami - zaradi šoka bo prekrvavitev boljša in težave bodo morda izginile. Kadar se tudi drugi dan ne moremo znebiti bolečin v hrbtu, moramo k zdravniku - nadloga, ki nas tare, sploh ni tako nedolžna. SESTAVIL MARKO NAPAST VRSTA DUŠEVNE BOLEZNI NOVOZELANDSKI PTIČ .IN SAD TROPSKI KUŠČARJI STAREGA SVETA RUDARSKO MESTO V JUŽNI ŠPANIJI GRELNA NAPRAVA VERGILOV EP DELIBESO- VA OPERA OZEK KIRURŠKI NOŽ ZDRAVSTVENA NEGA SKRB ZA ZDRAVJE LJUBKOVALNO MOŠKO IME LETNI ČAS IVAN MRAK VODNA PREGRADA IZ KOLOV KISIK IT. DIRIGENT (ALBERTO) DEKANOV URAD FRAN DETELA EVROPSKA NASA HRVAŠKI OTOK NAJVECJE MESTO V PAKISTANU PRIVRŽENEC REIZMA KALU RUSKI PISATELJ (1852-1906) PIVSKI VZKLIK (NA DUŠEK) TURŠKI VELIKAŠ DELEC MOLEKULE GOSTINSKI STREŽNIK VEZNIK TEZA EMBALAŽE GALU SODOBNI SL. SLIKAR IN KARIKATURIST KOZAŠKI POGLAVARJI stran 18 c/>< cn (D 6 podlistki TRN V ANGLEŠKI KRONI Jerneja KATONA Drago PINTARIČ DROGE Vzrok je bila prav gotovo uspešna ozemeljska integracija, tako da je danes zelo težko potegniti jasno črto med ozemljem enih in drugih. Tega so se zelo dobro zavedali tudi ulsterski protestanti, ko so v obdobju 1914-1924 zahtevali in dobili 6 ulsterskih grofij (lastili so si jih 9) zase, seveda v okviru Združenega kraljestva. Verska razsežnost Če torej ne gre za jezikovni ali ozemeljski konflikt, katere determinante potemtakem določajo konflikt na Severnem Irskem? Predvsem je to etnični konflikt, ki bi ga lahko najbolje opredelili kot spor Ircev in Ne-ircev, ki se po potrditev svoje različnosti zatekajo v objem obeh veroizpovedi, protestantske in katoliške. Veroizpoved lahko edina jasno določi razlikovanje ene skupnosti od druge in žal je to razlikovanje uveljavljeno v vsej strokovni literaturi, saj odpravlja nejasnosti. Dasiravno je verski dejavnik obema skupnostima zelo pomemben in potreben, pa ne gre za pripadnost v smislu duhovnega doživljanja vere, temveč v smislu simbolike, ki zaznamuje vsa ulična praznovanja in parade ter ločuje katoliške mestne četrti od protestantskih in obratno. Ekonomska razsežnost Hkrati ko razlikovanje po veri odpravlja dvoumnosti, pa hkrati prikriva eno pomembnejših razsežnosti nacionalizma, kateri pa ne tako redki strokovnjaki pripisujejo elementaren pomen, to je ekonomska razsežnost spopada. Običajno pripadniki diskriminirane deprivilegirane skupnosti radi prihajajo na dan s podatki o neugodni poklicni in socialni strukturi (ki v primeru Severne Irske vključujejo porazno visoke številke nezaposlenih, neenakomerno reševanje stanovnjskega vprašanja, omejen dostop do izobraževnja v državnih institucijah), sploš- nem življenjskem standardu in izrecno poudarjajo, »da bi konflikt počasi splahnel, če bi se gospodarske razlike ublažile ali izbrisale«. Zagovorniki teorije »relativne ekonomske prikrajšanosti« imajo razloge za etnonaci-onalizem že v osnovi za ekonomske in izhajajo iz povsod navzoče diskriminacije, na kar jih verjetno napeljuje dejstvo, da etnične konflikte skoraj vedno spremljajo občutne gospodarske razlike - na Seve-nem Irskem je to poleg verskega razlikovanja edina opazna razlika in diskriminacija eden najpomembnejših kazalcev slabšega ekonomskega položaja Ircev. Sčasoma naj bi izboljšani ekonomski odnosi, ki bi odpravili različne stopnje neskladja in razlike v življenjskem standardu, ustrezali kakovostnemu prehodu v odnosih med etničnima skupinama. Toda dogajanja v nekdanjih republikah Sovjetske Zveze in SFRJ pa tega niso potrdila. Potemtakem spreminjanje in izboljšanje gospodarskih odnosov ne more biti prvi pogoj et-nonacionalnim vrenjem. Ekonomskim faktorjem tako nismo odvzeli teže, temveč smo jim namenili vlogo enega od zao-strovalcev medetničnih konfliktov. Na Severnem Irskem sta bila v 19. stoletju dodatna katalizatorja vera in jezik. Vendar obstaja med njima kakovostna razlika: kot sem že nekajkrat omenila, je vera torišče spora že od vsega začetka in edini razpoznavni element identifikacije. Za izpričanje lastne identitete pa samo vera ni zadostovala (na ozemlje se tudi niso mogli sklicevati), zato so v svojih programih obudili star keltski jezik - galščino, ki je z ustanovitvijo Svobodne irske republike 1.1921 postal prvi uradni jezik v državi, drugi je seveda angleščina. Večini katoliške populacije je jezik njihovih prednikov postal (kako paradoksalno!) prvi tuji jezik v šolah. Dvojezični so bili kvečjemu izobraženci, ki so se jezika naučili na tečajih ali posamezniki iz odmaknjenih zahodnih predelov Irske. Vsi javni napisi so postali dvojezični, zapis v galščini je na prvem mestu, delno tudi knjige in dnevno časopisje. Visoki akademski krogi so priporočali jezik prednikov najširšim množicam, ga vpeljevali skozi vse možne medijske kanale, vendar se je jeziček na tehtnici nagnil v prid angleščini v vseh sferah življenja. Jezik je izgubil svoj etnonacionalni naboj in doživlja usodo latinščine, ki še živi edino v knjigah in pregovorih. Aktivno galščino govori le še peščica, približno 80 000 starejših prebivalcev. Od vseh zunanjih značilnosti, ki ločujejo eno »etnijo« od druge, je naj večjo težo mogoče pripisati prav ekonomskim faktorjem, mogoče še toliko bolj tam, kjer se gospodarske razlike ujemajo z etnonacionalno deljenostjo in ker jih tako radi navajajo, denimo novinarji, strokovna literatura ali pripadniki etničnih skupnosti. Ker je narod običajno zrcalo družbenoekonomskih razmer, tudi ni imun na razredno delitev in le-ta bi se morala pokazati tudi v primeru etnonaci-onalnih gibanj. Na Severnem Irskem so izvedli javnomnenjsko raziskavo, ki bi pokazala, »h kateremu razredu in veri se ljudje tam prištevajo«. Pri tem so seveda upoštevali, da sta katolištvo in protestantstvo razmeroma zanesljiva kazalca ir-skosti in neirskosti. Rezultati so pokazali, da se največ odstotkov tako enih kot drugih prišteva prav v srednji razred. To vodi k ugotovitvi, da se razredna in etnična delitev ne prekrivata, ker je vsaka etnična skupina navznoter Ijena na več razredov. Ta vzorec seveda ni bil prezentativen za celotno de- re- Se- vemo Irsko, je pa odličen kazalec, kako se razredna zavest kljub izenačenosti razredne strukture izgubi v medetničnih nezadovoljstvih. (Se nadaljuje) KOT CIVILIZACIJSKO VPRAŠANJE Zunaj te skupine pa so t. i. halucinogene droge, ki ne povzročajo fizične in tudi psihične zasvojljivosti v klasičnem smislu: psihoaktivne rastline (psilocibin, meskalin, datura), LSD, tudi ecstasy. Ta delitev je zanimiva tudi zaradi različnosti posledic, ki se nanašajo na vlogo posameznika v njegovem socialnem okolju. Ža že omenjena heroin in kokain velja, da svoj visoki učinek dosežeta tako, da kompenzirata razne posameznikove psihične nezadostnosti oz. mu pomagata pri uspešni koeksistenci s t. i. normalno populacijo. To je hkrati že eden ključnih razlogov, da se število odvisnikov naglo veča; kar je posledica, je namreč hkrati že najgloblji razlog. Ugotavljamo torej, da je človekova družbena vloga del njegove psihološke biti in da je zato sociološka dimenzija sveta drog tudi ena najglobljih in morda celo ena najbolj zamegljenih. Kakšna sta torej sodobna družba in sodobni čas? Tako imenovani pospeševalni sindrom, ki tehnološki napredek meri v čedalje manjših časovnih enotah, je čedalje hitrejši tempo življenja, ki se kaže v tekmovalnem stanju zavesti, ki ga človek kot celostno bitje komaj dohaja. Stres in nevrotičnost sta logični posledici tovrstnega načina življenja. Z vsem, kar pomenita za človekovo duševno in telesno zdravje, pa pritegneta v območje drog velik del populacije: za zoperstavljanje stresu in blaženje njegovih posledic v praksi večina zdravnikov uveljavlja (ke-mojterapijo, ta pa je naravnana prav v smer drog in se imenuje tabletomanija. Vendar se tabletomanija, predvsem zato, ker jo predpisuje avtoriteta stroke, tretira drugače; iz tega pa že izhaja posledica, da je problem narkomanije še dosti razsežnejši, kot ga javnost zavestno doživlja. Tabletomanija je v sodobni družbi v resnici eden najbolj prikrivanih družbenih problemov. Zdi se, da se z minimaliziranjem tega vprašanja razkrivata dvoličnost in sprenevedanje družbe, ki je deklarativno napovedala vojno drogam in ji je uspelo s tezo o drogi kot eni sami oz. o eni sami obliki narkomanije margina-lizirati velik del te populacije, po drugi strani pa ta ista družba s prikrivanjem druge plati resnice aktivno sodeluje pri drogiranju precejšnjega dela preostale družbe. Jemanje drog kot pripomoček za premagovanje vsakdanjih telesnih, predvsem pa duševnih bremen, ki jih povzroča in diktira neusmiljeni ritem sodobne družbe, je namreč na tak ali drugačen način uveljavljeno v mnogih in različnih plasteh družbe. Amfita-mini, kokain (ki smo ga imeli v mislih, ko je bilo govora o drogah v športu) in nekatere druge droge delujejo kot vsestranski doping, saj zvišujejo prag učinkovitosti. Posamezniki, ki ta poživila uživajo, imajo v primerjavi s svojimi kolegi in konkurenti (kar je eno in isto) prednost; energija, ki jo umetno, črpajo iz drog, jim omogoča več efektivnega dela, kar ja v npr. menedžerskih, yuppijskih ali raz™ C sredniških in drugih poslih bistvena pra Navedimo (vsaj) dva polznana in dogodka, ki naj spregovorita kar^sarna z brez komentarja: prvi je znan v ožjih krogih, ko je na newyorški trg razredčen kokain, ki je med njimi P 0 tolikšno zmedo, da so morali borzo zapreti. Drugi zgled je povezan z^ ga je predlagala Reaganova administ 'M del boja proti drogam in se je nanaša nistracijo. Po tem predlogu naj bi se n pri zaposlenih opravljala obvezna e. urina, ki razkriva morebitno uživanje pr, danih drog, čemur so se zaposleni z p in predlog je propadel. «4 'ki P J k Psihedelika V drugo skupino smo vključili d^Jjjti. jejo na človekovo zavest in Perce^'ioZiS'i<1' halucinogene droge, in ki ne P°y^ L jenosti. Zahodni svet se je s Ps' । va|j na prek svojih antropologov, ki so del ^vali močju Srednje in Južne Amerike in P ostanke starih (indijanskih) civilizacij Z njimi se je zelo zgodaj nap'-ska cerkev, ki je uživanje drog, kc' vrsiah meskalin in psilocibin, ki sta v neka kaktusov oz. gob, neusmiljeno preg L roselci so namreč prav bogokletno ’ gno-v ekstatičnem stanju, ki ga uživanj ovarjajo aktivnih rastlin povzroča, lahko P s svetniki in celo z Jezusom. Resne antropološke raziskave n^ s0 te nja in ritualnih obredov starih lju ganjen8 substance in njihovo neposredno » psiho in zavest posameznika Pri“ 'L^li 1^ znanosti. Z njimi pa so ekspen umetniki, med katerimi velja omen P npr. p ameriške beat generacije (še P°s ° m lePs onirja med njimi W. S. praznuje 80-letnico, Ginsberga m o' v sem pa pisatelja Aldousa Huxley , izkušnje reflektirano strnil v knjigi a jn p Perception (Vrata percepcije -kel). . . Posebno poglavje v zgodovin'P ie iznajdba kemičnega ekvivalenta^^ tivne droge - LSD-ja. LSD je bi ^zaz^ »spodbudnikov« in dejavnikov, ki ^0 vali gibanje mladih v 60., skupno p tudi psihedelična revolucija. .jg^oP^ Opise psihedeličnih izkušenj naj tovrstn7 sti avtorjev, ki so eksperimentira drogami ter jih raziskovali. Ome Huxley, v 80. letih je o tem pisal an^ g pisatelj Carlos Castaneda, ki je s P pjeoS3^ vstopal v svet mistike in gnoze ® indijanskih plemen. *( 'iti K, Idi M <«st •»: tat Ju S NADA Sa VRNI SE Ali je nora? Starejša je od njega. Deset let življenja je več živela od njega, to je neskončno veliko za žensko. A tudi Rudi je marsikaj preživel, njegove izkušnje so ga gotovo napravile zrelega, mogoče celo zrelejšega od nje. Resnoba, pamet, odločnost. V vsem jo najbrž prekaša. Čemu se je odločil, da pride? Ali je kdaj sploh na to pomislil? Moral je misliti. Čeprav je bil pes zaprt, je začel lajati. Redko kdaj hodi kdo mimo hiše. Ponavadi takrat, kadar kak prestrašeni obiskovalec pride pod okno. Kljuka na vratih se je zganila. Zbala se je, če bi le kdo drugi hotel k njej, pa se ne bi prej ustavil pod oknom. Ne bi bilo prvič. Odprla je sobna vrata, da se je luč vsula v preklit. Strah v njej je popustil, ko je Rudi narahlo vrata odprl in jih prav tako zaprl. Delala sta kakor dva zaljubljenca pri sedemnajstih. »Zakleni,« je šepetala Vlada, kar bi bil Rudi tako in tako storil. Rolete je imela spuščene. Ni ji ušlo, da je preletel ne samo okna, ampak tudi slike na steni. Na starih slikah so bili svetniki, med katerimi je bil najpogostejši Frančišek Asiški, katerega se je Rudi spominjal s prav take slike v njihovi stari hiši, ki so jo pred leti podrli in tam sezidali novo. Tudi bogec v kotu je bil podoben nekdanjemu pri njih doma. Poleg slik svetnikov so visele na sprednji steni fotografije Vladinih treh sinov in hčere ter njihovih malih otrok. Rudi še ni bil v Matjašecovi hiši. V sobi je bilo nekaj kiselkastega duha, kakršen je bil tudi nekoč v njihovi stari hiši. Vlada je imela na tleh tapison, kakor da bi le rada šla vštric s časom, izpod stropa nad mizo je visel medeninast lestenec na tri roglje, na vsakem pa je svetila koničasta brleča žarnica z mlečnim steklom. »Boš kaj pil?« »Ne bom.« »Vsaj sok?« »Ničesar.« Oba sta bila vznemirjena, da sta se znenada znašla skupaj. »Živiš v miru,« je rekel on. »Mogoče še v prevelikem.« »Naša hiša pa je ob cesti. Hrup podnevi in ponoči.« Nekoliko je pomolčal, potem pa nadaljeval: »Saj sama veš.« Rudi je premišljal, kaj naj bi še rekel. Ker pa je prišel.sem zaradi stvari, o kateri sta že govorila, je dejal: »Najbrž vse veš, kako je z menoj.« »Dosti ne vem.« »Kako človek zabrede. V začetku ne najde tistega, kar bi moral najti, potem pa gre vse narobe.« »Če misliš na Nado, nisi edini, da nisi našel, kar bi moral v začetku najti. Tudi mi drugi nismo nič na boljšem.« »Vem.« »Mlad si še, moški si, vse je še kljub temu pred teboj.« »Glede nesreč hodim daleč pred teboj,« je menil on. »Ti si vsaj našel tisto, kar si iskal, jaz nikoli.« »Našel sem, a tudi izgubil.« »Najbrž ti ni žal?« »Ni mi žal. Šel bi z njo na konec sveta, če bi bilo mogoče. Tudi če bi moral še naprej krasti priložnosti, da se srečava. Mirko ima prav, da z njo nimam več kaj pričakovati.« »Jaz nisem nikdar doživela take ljubezni.« »Nisi? Otroke imaš...« »Pri svojih letih nimam od življenja nič. Vse sem zamudila. Ti boš vsaj vedel, da se ti je splačalo za koga trpeti, jaz ničesar.« Poznal je njeno življeje toliko, kolikor ga pač poznajo drug o drugem v vasi. Ni si pa mislil, da je z njo tako hudo, kakor pravi. Mlad je bil in je za druge imel bolj malo časa. Človek gre v mladosti z lahkoto mimo sreče in nesreče drugih. Zdaj ji je prisluhnil. K njej ga je pripeljala stiska. Zdaj je bil drugače pozoren do nje, kakor pa je bil kdajkoli prej. Pravzaprav ni vedel, zakaj je prišel. Čutil je samo, da potrebuje njeno bližino. V tem je iskal pomoč, saj mu drugega ne more dati. Njegove težave so velike. Sveže so in v Orlovščeku prisotne. Za kaj drugega v tem trenutku skoraj ni mesta. Počakati bo moral, da bo vse prekril čas. Vendar bi mu rada govorila o sebi. Blizu ji je s svojo nesrečo. Ponuja ji, da govorita o stvareh, o katerih si ni mogla nikoli misliti, da bo z njim razglabljala. Prepričana je bila, da že zaradi let ne more priti do tega. Nikoli je ni opazil. Bila je ena izmed žensk, mimo katerih je vedno šel; suh, visok, lepotec in deklet je imel toliko, kolikor je hotel, dokler se ni ustavil pri Nadi. Z njo sta potem drsela v prepad, ob katerem se samo onadva nista zavedala, do česa bo nazadnje moralo priti. Sedela sta na kavču. Zdelo se je, kakor da sta si že povedala, kar je oba težilo, in sta zato bolj sproščena. »Ko boš starejši, boš videl, da se da marsikaj prenesti.« »Nje ne bom mogel nikoli pozabiti.« »Moral boš. In kar človek mora, tudi zmore.« »Govoriš ka L- s vi^°N ]e minilo na svoie nesreče že pozabila.« ,ojel videl.« 11 Pa svoje sedaj prebolevaš. Pa bos P^D »Nikoli.« »Vsak v r -4 !akih razgovorih v kakršnih si sedaj ti, to pravi.« j.stafj’ P seben način zbližala ^retekta ura, dve, in zdelo se Je’ N preletel z oč^ ^kKo Je Vlada vstala in stopila kakor Z ’bi si kaj ob tem obe aL Prijetno ze nepriiPL ^e^ sedaj. Bilo ie v tem občutka L tM tahko odbijalar,p^Ollk°I' bi bila sir°ke’i like, napete, podnrta • ' a Je m°čnejša v pasu, bok . takem okolju in v m°S°čnim steznikom. Ni m nacm ponujala mošhP kem času' da se ne bi Primerjati z Taklh žensk ni imel Prišel, da bi Vjada , ado- Zdelo se mu je že po stisk , »Polnoči bo. Si L labkoto zlomila železo. „ Mia '-stati. Prekleto vstaiTn ^re minevajo. Ob pol Petlb^ori.‘< »Žal? Zate* S1 pr^' me VSak dan n°V° Z seiZ Pomenila.« J’ Sat sem sam hotel Vesel sem, da sva »Vendar mi bo nekako laže.« »Meni je lepše, ker si me poslušal. Rudi se je nasmehnil. »Saj še lahko pridem?« . sprelet^i Neskončno bi se ga razveselila, vendar jo J aja n^če ljudi, saj je jasno, da ne bo nič ostalo skrito. j, sp1 „ časi, ko je bila ona v ospredju s svojimi tez 0 J s pretepanjem, z ločitvijo. Tisto se je PoZ n'kier popolnoma 'hrak? ,?estL ne v vlaku in ^vse a ?trebno pa je na-x a bo vsakemu in ob Varn a zag°t°vljena čim °rir°ma da bo Ko .pozorjen na nevarno žrtev’ Je ,T»av je 8 batl’ kdo je kriv. ’Zr°k .nePazliivost M nA’P? S1 morajo del LAem tish'\tUd' drugi’ ^'Zagotavi; k' S° v službi J PrimPriaVan!a vamost. . . Magične nesreče kr*žanj ceste Sti^.tiri v Pomurju Sv noj , ■' tališču v Raki-oia^^javliaP’A .sePtembra) t j'e ta PrehodVilna vPraga-i ie k°.d d°vo'j zavaro-A ali k: ' a .uniformirana _Sboievodja lahko K ° ^rl? Pr^ raki-N je Ahodom (križa-k. tavljen Andrejev nicah je odobritev sredstev povezana z natančno izračunanim prednostnim seznamom, katerega osnova je frekventnost proge. Če na progi ni veliko prometa, niso zainteresirani (ali dolžni?) postaviti dodatnih oznak in zapornic, čeprav gre za smrtne žrtve! G.Prhavc je povedal: »Eni si mislijo, da je železnica edina, ki mora to na- Borut Prhavc, šef službe za notranjo kontrolo na Slovenskih železnicah, je povedal: »Pred nezavarovanimi prehodi se hitrost ne zmanjšuje, ampak se vozi z redno vozno hitrostjo. Strojevodja dobi vozni red vlaka in ga mora upoštevati. On samovoljno tega ne more spreminjati. Če so organizatorji predvidevali množičen obisk, bi moral kdo od odgovornih stopiti v stik s Slovenskimi železnicami. Na odprti progi ni ustavljanja, razen če ni to vnaprej dogovorjeno zaradi pomembnih posebnih razlogov.« »Logika avtomobila« marsikoga zavede k mislim, da bi se vlak lahko pravočasno ustavil, saj je strojevodja videi... Avto se resda ustavi po šestdesetih metrih, ne pa tudi vlak. To je pogojeno s fizikalnimi principi in trenjem železo na železo. Ne glede na vremenske razmere se bo vlak, ki je predhodno zavrt, zagotovo ustavil po razdalji 700 metrov, če ni zavrt, pa čez 1000 metrov. Če prihaja proti nezavarovanemu prehodu, na določeni razdalji zapiska in šele nato zagleda »situacijo«, zato se ne bo mogel ustaviti pravočasno pred prehodom. So pa tudi izjeme. tam, kjer so prehodi le za pešce ter opremljeni z vratci in zvončki, ni nesreč; nesreče so v glavnem na tistih prehodih, ^ogodkov Mrtvi Ranjeni Pošk. cest, vozila 2 2 4 1 2 4 4 3 4 7 2 7 9 3 1 , 9 8 8 8 134 9 14 34 ta 159] 199 1994 IB na Potnih 8»br»» pr?gah Ormož-ina’r^Urska Sobo" ^•Igonj kjutomer-Gor- Pnmeru velJa “Uza ^varova-AA STrA kr'ž namreč R prePričaJ se-%%% B°n*ta Prhavca, VaSlOv:a "otranjo kon-BornjCgnsklh železn>cah’ san ne. bi kaj preveč •bi ^ere ^jo skoraj vsak WAo iq7,On,ljenih zapor-VM ?a Prog' Or-%/a Z Pobota sta dva Stiripdalpnsko ko’ \AdvP, s kontrolnim ■ ihanskim na-K.J '? 51 navadnih N. ‘mivo pa je, da ki so namenjeni šoferjem avtomobilov, traktorjev. Železniški strokovnjaki tudi trdijo, da imamo v Sloveniji veliko preveč prehodov čez železniške tire, saj naj bi jih bilo 200 odveč. Pred leti so začeli ukinjati take prehode, vendar so sredi dela morali odnehati, ker so spet prevladali lokalni interesi. Tako imamo tudi danes na vsak poldrug kilometer prehod ceste (poljske, lokalne, magistralne) čez železniške tire. Poleg tega, da varovanje z zapornicami po mnenju železničarjev ni najučinkovitejše (čeprav bi morebiti prav spuščene zapornice rešile življenje trem letošnjim žrtvam), pa je tu še dodatni problem financiranja višjih oblik varovanja črnih točk. Na Slovenskih želez- rediti. Po zakonodaji še zdaleč ni tako. Andrejev križ pomeni, da je bil prehod dovolj varovan, poleg tega pa ima strojevodja vse prehode označene z znakom «zapiskaj». Odgovorni so tudi drugi, na primer družbena skupnost. Če bo lokalna skupnost (krajevna skupnost ali občina) dala pobudo, da te prehode dodatno označimo, in seveda tudi prispevala nekaj sredstev, bomo to lahko naredili.« Dokončna rešitev bi bila gradnja podvozov ali nadvozov, torej gradnja izvennivoj-skih križanj. To pa seveda stane ogromno denarja, ki si ga vaški zaselek ne more privoščiti. V primeru gradnje podhodov pri železniški postaji Murska Sobota je bilo drugače - za gradnjo je bila zaintersirana največja pomurska tovarna Mura. Ali je res rešitev le v ukinitvi prehodov? Vseh ne bodo mogli ukiniti, sicer pa je največ nesreč prav na križanjih magistralne ceste z železnico. Ker se ne splača imeti v smeri proti Murski Soboti več vlakov, se ne splača postavljati zapornic in graditi podvozov. Manj je vlakov, večji je promet na cesti. Manj je prometa na železnici, manj so ljudje pozorni na železniške tire! In koliko takšnih »nesmiselnih« žrtev bo potrebnih, da bo kdo začel ukrepati? Vseeno pa smo dobili tudi spodbudno vest. Kakor nam je sporočil Leon Kostiov, šef gradbene dejavnosti na Slovenskih železnicah, naj bi v okviru predvidene gradnje železniške povezave z Madžarsko nadomestili vsa nivojska križanja z nadvozi; po terminskih načrtih naj bi bile proge zgrajene do 1997. leta. »Trenutno Slovenske železnice predvidevajo posodobitev obstoječih nivojskih križanj z avtomatskimi polzapornicami in gradnjo zunajnivijskih križanj v okviru razpoložljivih sredstev,« je zapisal g. Kostiov. Odsek Ljutomer-Mur-ska Sobota je predviden za posodobitev v okviru študije možnosti povečanja hitrosti na mreži SŽ, »kjer je prav tako predvideno ukinjanje križanj, kar je v interesu širše družbene skupnosti in Slovenskih železnic, za katere pomeni vsako nivojsko križanje motnjo v prepustnosti proge in normalnem potekanju prometa.« BERNARDA B.PEČEK Zgodilo se je slovesnosti .Zjet GD Bokrači ta?1' naJmanjše naselje v krajevni skupnosti Pu- R» ^hih Jo 'e I« številk in 60 prebivalcev. Nekaj jih je *' odh.^avnem v ^Inrski Soboti. Le malo je mladih, ta' navi ^i0 ’n se redkokdaj vrnejo v domači kraj. GoifiZn' neznatnosti pa tam živijo vzrajni in pridni > vali "»a a sBa so gasilci, ki so predzadnjo nedeljo , '»Metnico. tanite po.-kanOvi]j lA so društvo ta' IJstan lanuarja 1924. AtA^ovitelji Jso bili: sAz Rit^^ ter Karel in Zaradi tevila članstva 1949‘ leta ni >ifte^ ernbncAi h re-°sko h pa so nstano- So An0 ? desetino. Prvo Ita^kmJAgulno Savico ta' leta ' .gasHci kupili %>li’ ,1967. leta so W k’ je d '?.n'rsko dese-°b!la.na tekmo-taAto m Laškem kar je < tPajhpn^dbudno za 1 kraj, kot so Bokrači. Leta 1978 so kupili brizgalno Ziegler, 1980. leta pa so prvič dobili gasilsko vozilo. Prvotni prostori so bili stari in neprimerni, zato so 1986. leta zgradili nove. Leto dni pozneje pa so prevzeli novo sodobno gasilsko vozilo. Ob letošnjem jubileju so pripravili lepo slovesnost, ki so se je udeležili tudi gasilci iz sosednjih društev, bilo je več govornikov, 70-letnico pa so obogatili instrumentalisti, recitatorji in plesalci, sicer pa učenci OS Puconci. Na koncu pa je bila veselica. J. K. Predzadnjo soboto se je na lokalni cesti na Furjanskem Vrhu zgodila prometna nesreča, ker je mopedistka Jožica M. skupaj skupaj s 35-letnim sopotnikom Ivanom Karlom z Murskega Vrha padla po cesti. Sopotnik, ki ni nosil čelade, naj bi se po takratnih ocenah zdravnikov le lažje poškodoval, dejansko pa so bile poškodbe hude, saj je čez dva dni v mariborski bolnišnici umrl. * Iz doslej nezanega vzroka je nastal požar na zapuščeni stanovanjski hiši in gospodarskem poslopju v Stanovnem pri Ormožu, last Alojza M. iz Zike-rec. Zgorelo je vse ostrešje stanovanjske hiše in del strešnih plošč na gospodarskem poslopju. Škode je za 500.000 to- laijev. V Drakovcih je nezanec skozi okno vlomil v stanovanjsko hišo, katere lastnika Z. S. ni bilo doma, ter ukradel varilni aparat, motorno žago, kotno brusilko in druga orodja, tako da je škode za 800.000 tolarjev. Za storilcem poizvedujejo. * v Šalovcih seje zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval mladoletni voznik kolesa z motorjem, ki naj bi izsiljeval prednost pred voznikom osebnega avta Aleksandrom Ž., zato je padel in se hudo poškodoval. Zdravijo ga v soboški bolnišnici. * V bližini Puževec je 2. oktobra ob 3. uri zjutraj voznik osebnega avta Pavel S. zaradi neprimerne hitrosti v blagem ovinku zapeljal s ceste in trčil v betonski prepust. Posledice: poškodovano vozilo in hude telesne poškodbe Pavla S. in sopotnika Branka F. '• . * Pri Sv. Juriju sta čelno trčila osebna avtomobila. Do nesreče je prišlo, ko je Ronald P. v blagemm desnem ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas, po katerem je takrat pripeljal Janez S. Med nesrečo sta bila oba voznika huje telesno poškodovana, sopotnik v Rolandovem vozilu pa je bil lažje poškodovan. * Jože L. iz Oseka se je s kolesom peljal po Trgu osvoboditve v Lenartu in nenadoma ga je zaneslo na levo. Tedaj pa je mimo pripeljal polpriklopnik. ki ga je vozil Jasmin Z. iz Ljubljane. Kolesar je padel proti priklopniku, zadel srednjo os, odbilo ga je v desno, potem pa je padel po vozišču. Poškodbe so bile tako hude, da je umrl. Slovensko-madžarska meja Družno proti ilegalcem Po podatkih urada za varnost državne meje in tujce je v osmih mesecih letošnjega leta potovalo čez slovensko-madžarske mejne prehode 2.600.000 potnikov, kar je za 16 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Število pa bi bilo še večje, če bi vsem dovolili vstop. Vsak dan namreč zavrnejo več deset potnikov, ki ne izpolnjujejo določenih pogojev, zato ne preseneča, da mnogi tujci, zlasti Romuni, potem ilegalno preidejo mejo, vendar jih večino hitro odkrijejo, vrnejo Madžarom ali jih nastanijo v prehodnem domu v Prosenjakovcih. V osmih mesecih so odkrili 921 ilegalcev. Načelnik slovenske mejne policije Branko Celar in poveljnik madžarske državne uprave obmejne straže Balasz Novaky sta 26. oktobra v Ljubljani podpisala tako imenovani protokol (dogovor) o boju proti terorizmu, ilegalni trgovini z mamili in organiziranem kriminalu. Gre za vzpostavitev še boljšega sodelovanja ob 102 kilometra dolgi slovensko-madžarski meji, ki poteka v Prekmurju, in so na njej štirje redni prehodi (Pince, Dolga vas, Hodoš, Marti-nje), vendar obstajajo možnosti za oprtje več prehodov, vsekakor pa, če bo slovenska avtomobilska cesta peljala na madžarsko stran pri Radmožancih. Sicer pa, kot je znano, občasno odpro več neuradnih prehodov, zlasti zaradi obiskov, športnega, kulturnega in kakega drugega sodelovanja obmejnega prebivalstva. Na pogovorih v Ljubljani so ugotavljali, da je sodelovanje obmejnih policistov dokaj dobro. Mnenja in stališča pa si izmenjujejo tudi na rednih letnih srečanjih trinajstih evropskih mejnih policij. Slovensko-madžarski policisti imajo tudi neposredne telefonske zveze. Na podlagi podpisanega sporazuma bosta slovenska in madžarska stran sodelovali pri preprečevanju in odkrivanju tihotapljenja ljudi čez državno mejo, pri odkrivanju ponarejenih potovalnih dokumentov in vseh vrst vizumov; prav tako bo sodelovanje koristno pri odkrivanju ilegalne trgovine z mamili, orožjem in eksplozivi. Dogovorili so se tudi o preprečevanju tihotapljenja ukradenih avtomobilov in transportu nevarnih snovi. Državi se bosta sproti obveščali o vseh izrednih ukrepih pri mejni kontroli zaradi odkrivanja storilcev teh in drugih kaznivih dejanj. Š. S. Gasilsko srečanje v Ženavcih (Jennersdorfu) v Avstriji 25 let obmejnega sodelovanja Ob visoki obletnici sodelovanja gasilcev okraja Ženavci (Jen-nersdorf) in Občinske gasilske zveze Murska Sobota je bila 24. oktobra v hotelu Burgenlandhof v Ženavcih slovesna akademija; še prej pa so na grobove Karla Flisaija, Ladislava Widerja, Hermana Gansteija in Johana Steureija, ki so bili pobudniki tega obmejnega sodelovanja, položili vence. Čeprav so bili posamezni stiki že prej, štejemo za začetek sodelovanja leto 1969, ko so ob praznovanju 100-letnice gasilskega društva Minihof-Liebau govorniki Wieder (poveljnik Gra-diščanksega), Ganster (okrajni poveljnik) in Flisar (okrajni poveljnik v Murski Soboti) izrazili želje po trajnem sodelovanju ob meji. In res: ves čas je bilo sodelovanje vzorno in plodno, kar so dokazale večkratne skupne akcije gašenja na eni ali drug strani meje, sodelovali so na skupnih taktičnih vajah ter pri izmenjavi Mimohod avstrijskih in slovenskih gasilcev na enem od tekmovanj izkušenj o delu s posamezno opremo in pri izobraževanju. Zdaj imamo gasilci za lažji način dela in hitrejše alarmiranje alarmni načrt, ki ga vsako leto izpopolnimo in katerega izvod je deponiran na mejnem prehodu Kuzma. Ob dejanski nesreči oziroma potrebi po pomoči na kateri koli strani na mejnem prehodu ni nobene ovire, kajti gasilci lahko z vso opremo prestopijo mejo, to pa je pomembno tudi zaradi časa. Vsako leto tudi sprejemamo skupne programe dela, uskladimo datume in določimo število sodelujočih enot. Da ima sodelovanje gasilcev velik pomen za življenje ljudi ob meji in njihovo varnost, so tokrat v svojih nagovorih poudarili deželni poveljnik Gradiščanskega inž. Manfred Seidl, predsednik deželnega sveta Gradiščanskega dr. Wolfgang Dax in župan Že-navcev Willi Thomas. O delovanju gasilcev ob meji je poročal okrajni poveljnik Heinz Raschke. S slovenske strani so navzoče nagovorili poveljnik Gasilske zveze Slovenije dip. inž. Tone Sentočnik, podpredsednik izvršnega sveta SO Murska Sobota Janko Halb in poveljnik občinske gasilske zveze Murska Sobota inž. Jože Pintarič. Na koncu pa je poveljnik gasilcev Gradiščanskega nekaterim našim gasilcem podelil priznaja. GZS in OGZ Murska Sobota pa sta priznanja izročila avstrijskim zaslužnim članom. Želja gasilcev z obeh strani meje je še plodnejše sodelovanje za kar so vse možnosti. Inž_ Jože pjnUrič stran 20 vestnik, 6. oktobra^ šport Prva državna nogometna liga------------------------ Mura : Gaj Kočevje 4:0 (1:0) Murska Sobota - Igrišče Mure, gledalcev 1.000. Sodnik: Klinc (Ptuj). Strelci: 1:0 Poznič (42), 2:0 Topič (55), 3:0 Rous (79), 4:0 Belec (86). Mura : Volk 7, Baranja 6, Kokol 6 (Belec 6), Cifer 6, Ilič 7, Ratkovič 7, Breznik 8, Gajser 8, Poznič 7 (Rous 7), Bakula 6, Topič 7. HIT Gorica : Beltinci 1:0 (1:0) Nova Gorica - Igrišče Nove Gorice, gledalcev 1800. Sodnik Novarlič (Maribor). Strelec: 1:0 Bečaj (1). Beltinci: Irgolič 7, Godina 6, Šarkezi 6, Jengurazov 5, Jančič 6, Nejman 6 (Vorobjov 6), Kosič 6 (Osterc 7), Črnko 6, Herceg 6, Cener 6, Škaper 6. Druga državna nogometna liga----------------------- Beltrans ; Slovan 4:2 (1:1) Veržej - Igrišče Beltransa, gledalcev 100. Sodnik: Vozlič (Kristan Vrh). Strelci: 0:1 Rakovič (4), 1:1 Brunec (26). 2:1 A. Osterc (62). 3:1 Stojko (61), 4:1 A. Osterc (75), 4:2 Rakovič (87). Beltrans: Karba, Šlana (Zrim), Modlic, Hošperl, Posavac, A. Osterc, Z. Osterc, Sreš, Brunec, B. Berendijaš (Puhar), Stojko. (NŠ) Nafta : Rudar (T) 2:3 (0:2) Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 300. Sodnik: Medved (Kotlje). Strelci: 0:1 Alič (21), 0:2 Holešek (40), 1:2 Hranilovič (50), 1:3 Holešek (54), 2:3 Hranilovič (85). Nafta: Feher, Hozjan, Utroša, Novak, Gaševič, Drvarič, Hranilovič, Vickovič, Prekazi, Baša. Kelencl (Gabor). Mengeš : RCS Gramatex 0:0 (0:0) Mengeš - Igrišče Mengša, gledalcev 400. Sodnik: Grabar (Ptuj). RCS Gramatex: Stamenkovič, Lebar, Čizmazija, Lackovič, Mujdrica, Vbroš, Ternar, Novak. Ropoša, Škafar, Zver (Starovasnik). I. SNL Rezultati - 8. kolo Vevče Donit : Primorje 1:1 (1:0) Mura : Gaj Kočevje 4:0 (1:0) Korotan Suvel : SCT Olimpija 1:3 (1:1) Istrabenz Koper : Rudar (V) 1:2 (0:0) Publikum : Maribor B. 1:2 (0:2) Železničar : Izola 4:1 (2:1) Živila Naklo : Jadran 7:2 (2:1) HIT Gorica : Beltinci 1:0 (1:0) SCT Olimpija 8 8 0 0 23:5 16 Maribor B. 8 6 11 18:8 13 Publikum 8 5 2 1 15:4 12 Železničar 8 5 12 20:9 11 BELTINCI 8 5 12 15:8 11 MURA 8 4 13 19:10 9 HIT Gorica 8 3 2 3 17:12 8 Korotan 8 4 0 4 16:14 8 Koper 8 3 14 8:13 7 Primorje 8 14 3 12:13 6 Živila N. 8 14 3 11:12 6 Rudar (V) 8 2 2 4 11:13 6 Vevče Donit 8 13 4 5:21 5 Izola 8 12 5 11:21 4 Gaj Koč.(-1) 8 13 4 7:22 4 Jadran 8 0 17 5:28 1 II. SNL Rezultati - 8. kolo Beltrans Slovan 4:2 (1:1) Elan Steklar 1:1 Drava Domžale 1:0 Nafta Rudar (T) 2:3 Zagorje Št. pivovarna 2:1 Mengeš Gramatex 0:0 Šmartno Dravinja 1:1 Radeče Piran 5:3 Beltinčani izgubljajo korak Tretja državna nogometna liga Renkovci: Pobrežje 3:0 (2:0) Renkovci - Igrišče Renkovec. gledalcev 200. Sodnik: Žitnik (Gerečja vas). Strelci: 1:0 Tompa (4), 2:0 Zadravec (26), 3:0 Tompa (60). Renkovci: Magdič, Kocet, Koren (Zver), Štaus, Markoja, Toplak, Zadravec. B. Bojnec, Litrop (Vinčec), Tompa, S. Bojnec. Svoboda : Bakovci 1:6 (0:4) Brežice - Igrišče Svobode, gledalcev 100. Sodnik: Jagarinec (Maribor). Strelci: 0:1 Buzeti (5), 0:2 Sombolac (25), 0:3 Jančar (26), 0:4 Radikovič (45), 1:4 Podvinski (52), 1:5 Jančar (84), J:6 Jančar (89). Bakovci: Maučec, Zadravec, Erniša, Žekš, Papič, Titan, Buzeti, Ko-kaš, Sombolac, Jančar, Radikovič (Erjavec). Zagorje 8 6 2 0 13:2 14 Šmartno 8 4 3 0 14:6 11 GRAMATEX 8 3 4 1 10:6 10 Rudar (T) 8 4 2 2 10:7 10 NAFTA 8 3 4 1 9:7 10 Piran 8 4 13 19:12 9 Domžale 8 4 13 14:11 9 Drava 8 3 2 3 12:14 8 Mengeš 8 2 4 2 5:8 8 Dravinja 8 2 3 3 12:10 7 Radeče 8 3 14 14:13 7 Slovan 8 2 3 3 12:14 7 Št. piv. 8 2 2 4 14:13 6 Steklar 8 1 4 3 6:13 6 Beltrans 8 1 2 5 6:14 4 Elan 8 0 2 6 2:22 2 III. SNL Rezultati 7. kolo Sl. Gradec : Impol 0:1 (0:0) Renkovci : Pobrežje .3:0 (2:0) Kob Ford : Žalec 2:1 (1:0) Aluminij : Pohorje 4:1 (2:0) Svoboda : Bakovci 1:6(0:4) Kovinar : Šentjur 1:0 (0:0) Dravograd : Starše 1:0 (1:0) z vodilnimi V prvi nogometni ligi so Beltinčani tokrat pokleknili že drugič. V Novi Gorici jih je z najnižjim rezultatom premagalo moštvo HIT Gorice, ki ga je pred kratkim prevzel dotedanji trener soboške Mure Miloš Šoškič. Beltinčane je že na začetku tekme zmedel avtogol Rusa Jengurazova, ki je po kotu hotel odpraviti nevarnost pred svojimi vrati. Čeprav so Beltinčani poskušali rezultat čimprej izenačiti, jim to ob obrambni taktiki gostiteljev ni uspelo. Poleg tega so Goričani budno pazili na prvega strelca I. SNL Škaperja. Tudi v drugem polčasu so Beltinčani prevladovali, zato so se gostitelji usmerili le v protinapade. Največjo priložnost je v 63. minuti zamudil Škaper, ki je z glavo poslal žogo proti vratarju Mavriču, ki je imel srečo, da je strel ustavil z nogo. Beltinčani so poskušali z več streli tudi od daleč. Da bo poraz še bolj boleč, je bil v zadnji minuti tekme izključen najučinkovitejši strelec v Sloveniji Škaper. Ta je namreč v zadnji minuti srečanja v Novi Gorici premagal domačega vratarja, vendar že po sodnikovem žvižgu, ki je pomenil konec tekme. S tem se Škaper ni mogel sprijazniti in je dobil drugi rumeni karton, ki pomeni avtomatično rdečega in prepoved nastopa na eni tekmi. Medtem pa so nogometaši soboške Mure na domačem terenu pričakovano zmagali proti zadnjeuvrščenemu moštvu Gaja iz Kočevja. Začasni trener Miroslav Škalič prav gotovo ne more biti zadovoljen z igro Sobočanov, zlasti še v prvem polčasu, ko so zelo razočarali domače navijače. Še enkrat se je pokazalo, da Sobočani težko najdejo pravi recept za klasični »bunker« nasprotnika. Tudi hitronogi Nedeljko Topič, ki je prvič zaigral v Murinem dresu pred Sobočani, je bil dobro varovan. V drugem polčasu so gostitelji zaigrali podjetnejše in rezultat tega so bili še trije goli v mreži Kočevcev. Z vstopom Belca in Rousa, ki sta zamenjala Kokola in rahlo po- škodovanega Pozniča - v dvoboju z nji® s ( gostujoči vratar huje poškodoval so se P ložnosti vrstile kot na tekočem traku. A1 k večji učinkovitosti Mure prispeval nov gažirani Marin Kovačič, nekdanji trener sp skega Hajduka, pa bo kmalu mogo& ue viti. v. Žal se slaba igra nogometašev Mure pon Ija že nekaj kol zapored, čeprav tega re trenutno ne kažejo, saj so dali vse nasprotnikom na domačem igrišču p gole, edini spodrsljaj pa je bil P^BuLonov Čeprav tokrat zaradi dveh rumenih ne nista mogla igrati Brezič in Poljšak, p more biti opravičilo za blede predstav Jele čanov. Ti so sicer nekoliko bolje zaig ne v drugem polčasu, torej jim dobre pripravljenosti ne manjka. , tumi- V drugi ligi še vedno najbolje Ka škemu Gramatexu, ki je v tokratn iztržil točko na gostovanju v Mengsu■ . ^ j? klonila na domačem igrišču pred Ru J]lrans Trbovelj, medtem ko je veržejsKi $ v prvenstvu končno prvič zmaga 1. pf. žrtev je bil ljubljanski Slovan. Po s . v dru; vem polčasu so se Veržejci zbudili |aj]i gem polčasu in s štirimi zadetki k mrežo gostov. Pri tem velja omeni' sorod-zadetka A. Osterca, ki ni v nikakrsn11 |e[0S stvu z Ostercem, ki je iz tega k prestopil k Beltinčanom. . neOniet^ Očitno pa so v zelo dobri formi n & [ep Bakovec, ki so v gosteh dobesedn žili« Svobodo in tako na najboljši171 v tretj6' napovedali svoj pohod na prvo mes t0. ligaški konkurenci. Svoje navijLvec. k' krat razveselili tudi nogometaši K« so dosegli prvo zmago, in to na .^jije igrišču. Upajmo, da bodo tudi ^Cvabljalt nadaljevali z učinkovito igr° 'n vedno več gledalcev. Slovenska mladinska liga Mladi nogometaši Mure so v gosteh premagali ptujsko Dravo s 3:1. Zadetke so dali Vogrinčič, Kerec in Cipot. Mladinci Beltinec pa so na domačem igrišču izgubili z moštvom Svobode z 2:5. Gola za Beltinčane sta dosegla Močnik in Forjan. Slovenska kadetska liga Z zadetkom Petroviča so igralci Mure na Ptuju premagali Dravo z 1:0, kadeti Beltinec pa so bili boljši od vrstnikov Svobode z 2:1 (strelca sta bila Tratnjek in Balantič). ŠPORTNA NAPOVED V športni napovedi št, 10 sodeluje Ciril Kamnik iz Murske Sobote, vneti ljubitelj nogometa. Prognoziral je takole: Pari Napoved 1. BELTINCI : Vevče Donit Filter 1 2. Primoije : MURA 2 3. Piran : BELTRANS 0 4. RCS GRAMATEX : Era Šmartno 1 5. Domžale : NAFTA 0 6. BAKOVCI : Kovinar 1 7. SL Gradec : RENKOVCI 1 8. Serdica : Goričanka 1 9. Cankova : : Bogojina 1 10. Črenšovci : Nedelica 1 ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 10 NAP. i. BELTINCI Vevče Donit Filter 2. Primorje MURA 3. Piran BELTRANS 4. RCS GRAMATEX Era Šmartno 5. Domžale NAFTA 6. BAKOVCI Kovinar 7. Sl. Gradec RENKOVCI 8. Serdica Goričanka 9. Cankova : Bogojina 10. Črenšovci : Nedelica Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Slovenska 41, najpozneje do sobote, 8. oktobra 1994. Pri žrebanju bomo upoštevali 8 pravilnih napovedi. Impol 7 5 2 0 16:5 12 Aluminij 7 6 0 1 19:9 12 BAKOVCI 7 5 11 26:5 11 Šentjur 7 5 0 2 23:8 10 Dravogr. 7 5 0 2 13:11 10 Pohorje 7 3 2 2 17:12 8 Kob Ford 7 3 13 12:15 7 Starše 7 2 2 3 6:6 6 Kovinar 7 2 2 3 6:9 6 RENKOVCI 7 13 3 7:7 5 S. Gradec 7 2 14 9:13 5 Pobrežje 7 2 0 5 7:29 4 Svoboda 7 0 16 6:22 1 Žalec 7 0 16 4:20 1 1. MNL MS Rezultati - 6. kolo Les : Rakičan 0:1 Tigop : Dokležovje 0:0 Remet : Serdica 1:1 Goričanka : Vesna 2:1 Bratonci : Čarda 1:0 Kerna : Emal 0:0 Serdica 6 3 3 0 8:3 9 Carda 6 3 2 1 8:2 8 Goričanka 6 3 2 1 8:5 8 Bratonci 6 2 3 1 10:9 7 Doklež. 6 2 2 2 5:6 6 Emal 6 2 2 2 4:5 6 Kema 6 14 1 8:10 6 Tigop 6 2 13 10:8 5 Les 6 13 2 7:8 5 Remet 6 13 2 7:9 5 Rakičan 6 2 13 4:6 5 Vesna 6 10 5 5:13 2 II. MNL MS Rezultati - 6. kolo Bogojina : Prosenjak. 4:0 Grad : Križevci 3:0 Šalovci : Rotunda 0:0 Hodoš : Tromejnik 1:2 Apače : Tešanovci 5:1 Gančani : Cankova 2:3 Tromejnik 6 6 0 0 25:8 12 Bogojina 6 4 2 0 18:5 10 Apače 6 3 3 0 19:9 9 Cankova 6 4 11 16:9 9 Rotunda 6 2 2 2 9:7 6 Tešanovci 6 3 0 3 12:12 6 Grad 6 2 13 15:15 5 Gančani 6 13 2 11:13 5 Šalovci 6 2 13 9:12 5 Hodoš 6 114 8:19 3 3rosenj. 6 10 5 4:23 2 (riževe! 6 0 0 6 6:19 0 I. ONL Lendava Rezultati - 7. kolo Bistrica : Panonija 1:1 Dobrovnik : Kobilje 0:0 Mostje : Polana 3:4 Čentiba : Črenšovci 0:6 Nedelica : Olimpija 2:3 Hotiza : Odranci 2:2 Kobilje 7 3 3 1 15:11 9 Nedelica 7 3 2 2 11:7 8 Olimpija 7 3 2 2 11:10 8 Panonija 7 2 4 1 8:8 8 Dobrovnik 7 14 2 14:10 6 Bistrica 7 13 3 11:15 5 Čentiba 7 1 2 4 8:13 4 Polana 7 2 0 5 10:28 4 Mostje 7 0 0 7 7:34 II. ONL Lendava Rezultati - 6. kolo 0 Graničar : Opel Horser 2:6 Žitkovci Kapca 3:0 Nafta V. Dolina 3:4 Opel Horser 6 5 1 0 28:8 11 Graničar 6 3 12 16:20 7 Žitkovci 6 2 2 2 17:11 6 Dolina 6 2 2 2 11:18 6 Kapca 6 12 3. 6:12 4 Nafta V. 6 10 5 12:21 1. Območna liga KMN Rezultati - 3. kolo 2 Interier Radenska 3:0 Predanovci Železne dveri 0:2 Agrotim : Križevci 2:6 Grlava : Stročja vas 2:4 Najboljši strelec je Mladen Nemec (Križevci) z 8 zadetki. Križevci 3 3 0 0 13:4 6 Žel. dveri 3 3 0 0 9:4 6 Stroč. vas 3 111 9:8 3 Agrotim 3 111 7:9 3 Grlava 3 1 0 2 7:8 2 Interier 3 1 0 2 5:6 2 Predanovci 3 1 0 2 4:8 2 Radenska 3 0 0 3 5:12 0 (B. H.) Pomemben življenjski jubilej znanega obraza Skorajda neopazno je te dni praznoval 60-letnico naš športni urednik Feri Maučec. Rodil se je 26. septembra 1934 v Gančanih, večino življenja pa je preživel v Beltincih. Tam so se tudi začeli njegovi nogometni koraki, ki so ga kmalu privedli v Nogometni klub Mura v Murski Soboti. Svojo nogometno kariero je začel kot pionir leta 1950, nato pa se je kot talentirani mladinec prebil do članskega moštva Mure, za katerega je prvič javno nastopil leta 1952. Odtlej je šla njegova nogometna kariera strmo navzgor. Priimek in ime ter naslov V športni napovedi št. 9. naši reševalci zopet niso imeli sreče, saj ni bilo lističa z 8 pravilnimi napovedmi. Pravilna rešitev: Mura : Gaj Kočevje 1, Hit Gorica : Beltinci 1, Beltrans : Slovan 1, Nafta : Rudar (T) 2, Mengeš : RCS Gramatex 0, Renkovci : Pobrežje 1, Svoboda : Bakovci 2, Tigop : Dokležovje 0, Kerna Puconci : Emal 0, Hotiza : Odranci 0. Črenšovci 7 4 3 0 29:6 11 Hotiza 7 5 11 12:6 11 Odranci 7 4 2 1 18:6 10 Strelci I. SNL 10 golov : škaper (Beltinci) 6 golov : Poznič (Mura) 2 gola : Breznik (Mura), Baranja (Mura), Herceg (Beltinci), Belec (Mura). 1 gol : Nejman (Beltinci), Brezič (Mura), Krančič (Mura), Kokol (Mura), Bakula (Mura), Belec (Mura), Kosič (Beltinci), Poljšak (Mura), Cener (Beltinci) Topič (Mura), Rous (Mura). Strelci II. SNL 3 goli : Novak (RCS Gramatex). 2 gola : Kukič (RCS Gramatex), šabjan (Nafta), Brunec (Beltrans), A. Osterc (Beltrans), Hranilovič (Nafta). Strelci lil. SNL 11 golov : Jančar (Bakovci), 8 golov : Radikovič (Bakovci), 4 goli : Tompa (Renkovci), 3 goli : Sombolac (Bakovci), 2 gola : Buzeti (Bakovci). FERI MAUČEC - Kljub 60 letom je poln življenjske energije, po videzu pa mu nihče ne bi prisodil toliko let. V skoraj 20 letih nogometne kariere pri soboškem ligašu, ki jo je uspešno sklenil leta 1969, je odigral več kot 500 nogometnih tekem in dosegel blizu 600 golov. Uveljavil se je kot odličen strelec, saj je s 191 goli še vedno kralj strelcev slovenske nogometne lige. To bo zagotovo ostal še dolgo, kajti za zdaj ni nogometaša, ki bi se mu lahko času približal. Ko je prenehal aktivno igrati nogomet, je bil trener pri več pomurskih nogometnih klubih. Pod njegovim strokovnim vodstvom se je NK Mura v letih 1967/ 1968 prvič uvrstil v drugo zvezno (jugoslovansko) nogometno ligo, v letih 1975/1976 pa je prvič postal pokalni prvak Slovenije. Vsa leta je zelo uspešno delal v občinski zvezi za telesno kulturo in veliko prispeval k razvoju in ka- ferij,, bučeči kovostni rasti športa v soboški^ ^ni in v poinurju. Sicer Feri Maučec ves čas ukvarjal s športnim novinarstvom. Je zvest še danes, čeprav je še r koju. Še vedno ga srečujem ■ raznih športnih in rekreativk P reditvah. O njih podrob™^ roča v domačem tedniku m osrednjem slovenskem dnev nekdaj pa je oblikov številne športne oddaje * burska Sobota. Ljubitelj' Prav gotovo z velikimi zamm Prebirajo njegova P0^''3’^ mentarje in intervjuje z v j p športnimi obrazi Pomurja, j šport pokrajine ob Mun P daleč v svet. Ukvarja Pa joSiej s športno publicistiko, saj J izdal ie sedem obšinM s tega področja. To so:65 meta v Pomurju, Almanah skega rokometa, Sedem Nogometnega kluba Mura-loški pregled razvoja Lnici travi v Pomurju, Ob dv^gel NK Serdica. 451etnogome tmcih in 120 let kasaškega r jt v Ljutomeru, tik pred lll°° tudi najnovejša puNi^L^. nine pomurskega kolesar Za svoje delo je Fen. f Prejel številna priznanja'3 Hib danji Jugoslaviji, posebn V ^0 Pri srcu slovenska pn'2^ M' njimi Bloudkova nagra^,^ višje soboško občinsko P k' go je dobil pred dv^ cefj Športni urednik Vestnika r’ učeč je znan po svoji s<^fori^ sti, saj ne more sedeti n jt . m uživati miru, ampa* naprej zvest športnemu stvu in publicistiki- Zat bilantu Feriju zdravja, osebne sreče 1 eyiiti'. stva, hkrati tudi vrstofP #J koristnih del, predv^.jJo bol3' s svojim pisanjem Šeg, našo športno zakladnic ■ stran 21 ^Vejše tekmovanje? lirska z?čelo državno odbojkarsko prvenstvo. Tokrat sta oba tarad''^aSa n,orala preložiti tekmi 1. kola, in sicer Vigros-'^“tpijo od ' "^P8 ' evropskem pokalu, Ljutomerčani pa so tekmo ^Mnurjemk. SC'e s'n°čL Meliki derbi med Ljutomerom in Vigro-tekm /cG, mora' biti v soboto v Ljutomeru, pa so zaradi ^tošn" ao”°^anov v Španiji preložili na 2. november ob 19. uri. tekmovalni sistem je (3., 4., 5. in 6.) ter prvo in drugouvrščeni iz IB odigrali dvokrožno ligo, zadnji dve ekipi pa bosta v naslednji sezoni nastopali v IB ligi. I Moštva, ki bodo po štirikrožnem delu prvenstva v IB uvrščena od 3. do 6. mesta, bodo tudi odigrala dvokrožno ligo, vendar bodo štar-tala s točkami (6, 4, 2 in 0 točk) glede na uvrstitev. Zadnji dve ekipi bosta v prihodnji sezoni nastopali v drugi ligi. V obeh drugih odbojkarskih ligah pa v primerjavi z minulo sezono ni nikakršnih sprememb. Moška in ženska liga bosta še naprej enotni s po 12 moštvi, prvo in drugo pa si bosta priigrali pravico nastopa v IB-ligi v naslednji tekmovalni sezoni. MILAN JERŠE spremenjen, ker želijo L 4 kakovost in pritegniti več . J®«, zato je 1. odbojkarska I na skupini 1A in 2 A 1^.™i O nastopanju v skupi-L? 0(lločala lanska končna uvr-IJv P^enstvu. Prvi del letoš-lifj^onstva bo v obeh skupi-Na začetku konč- 1W ■ a Prvouvrščenima mo-K, Pridružili ekipi, ki Iti?®0?''' v Interligi (prej super liga). Ta če-jiG x P^enstvo nadaljevala h n llg0; P™ in drugi 'z Posta nato igrala za rI®i'7tV0 j116810 na dve dobljeni |k’ tetii in četrti pa za končno | ri bodo druga moštva iz 1A moški Močan odpor Sobočanov Odbojkarji Vigrosa-Po-murja iz Murske Sobote so imenitno začeli svoj pohod na mednarodnem odbojkarskem prizorišču, čeprav so v prvi tekmi 1. kroga pokala Evropske odbojkarske zveze izgubili z 0:3 proti španskemu moštvu Unicaya Almeria. Varovanci trenerja Jurija Čo-pija so bili več kot dostojen nasprotnik favoriziranim Špancem. V prvem nizu so , celo vodili s 13:10, toda potem so na koncu prišle do veljave večje izkušnje gostov, ki so ta niz dobili s 15:13. V drugem so Sobočani začeli še bolje in povedli s 7:3, imeli nato prednost 10:7, toda v končnici so bili znova uspešnejši gostje na čelu z Brazilcem Da Silvo in niz Soboški odbojkatji so se dobro upirali favoriziranim Špancem. Foto: A. Abraham Hokej na travi Lek Lipovci v vodstvu V 3. kolu 1. državne lige je Triglav iz Predanovec premagal Lipovce s 3:1 (1:0). Za Triglav sta bila strelca Fujs, 2, in Puhan, za Lipovce pa Kerman. Lek Lipovci pa je z 2:0 (1:0) premagal Pomurje. V polno sta zadela Mesarič in Maučec. Predanovci pa so gostovali v Ljubljani in izgubili s Svobodo z 0:2 (0:1). Lek Lipovci Triglav Pred. Lipovci Železničar MB Svoboda Pomurje Predanovci 33 0 0 5:0 3 201 17:2 2101 2101 3102 2101 3003 6:5 5:5 2:3 1:2 6 4 2 2 2 2 0:19 0 povsem prevzeli igro v svoje roke in po pričakovanju zrna-* _ iy.o. dobili s 15:11. V tretjem nizu pa je odpor domačih popu- ------------— x . stil. Sprva so sicer povedli gali. Še rezultat niza s 5:3, potem pa so Španci M M. JERŠE sh°P : T. Lubnik 0:3 izI°i.kJ.on^' Prot> gostom iz Škofje Loke šele po velikem boju, Li".z ^2 'n 14. V soboto bodo gostovali pri drugi ekipi '^<1, Čeh nnlta' Claudia shop: Mitja in Marko Janža, Krajcar, ’ alažic, Gabor, Žalik, Fišer, Vnuk in Balažek. .^L ženske : Žibrat Ljutomer 1:3 (7:15, 8:15, 15:5, 7:15), Vdoodbo't° • 2:3 (2:15’ 15:131 11:151 15:91 12:15). V naslednjem -pra 7arice Sobote igrale doma z Rogozo, Žibart Ljutomer pa tako doma. vzhod - moški •h?12:15 Hoče 0:3, Pomurje II : Ljutomer RTC Kranjc 1:3 Po 1B:15)- V prihodnjem kolu bodo Radenci gostovali । K ’ thutje II v Šempetru, Ljutomerčani pa na Ravnah. ^9^ vzhod - ženske i n : Žibrat Ljutomer II 3:0 (15:11, 15:0, 15:5) Šport invalidov * Pomurci viceprvaki Minuli teden je bilo v Rogaški Slatini dvodnevno tekmovanje v balinanju članov društev multiple skleroze iz Slovenije, ki se ga je udeležilo sedem ekip iz šestih podružnic. Sodelovali sta tudi ženska in moška ekipa Društva MS Pomurja iz M. Sobote. Obe pomurski ekipi Sta osvojili naslov viceprvaka. Razvrstitev pri ženskah: 1. Kamni-ško-zasavska podružnica 4 točke, 2. Pomurska podružnica 2 točki, 3. Logaško-notranjska podružnica 0 točk itd. Rezultati pri moških: 1. Kamniško-zasavska regija 4 točke, 2. Pomurska regija 4 točke, 3. Ko-roško-velenjska podružnica 2 točki Prva državna rokometna liga za ženske Poraz Bakovčank z novinkami Rokometašice Bakovec so gostovale v Izoli in proti gostiteljicam izgubile z visokim izidom 15:25 (5:8). Čeprav so bile gostiteljice boljše, pa so Bakovčanke nezadovoljne s sojenjem, saj sta jih sodnika Tauželj in Hočevar iz Dobrepolja zelo oškodovala. Bakovci: Kutanjek, Buzeti, Hozjan 4, Kolbl 2, Šantl 5, Gjerek, Jakšič 1, Vugrinec- Tratnjek 1, Vohar 1, Cajnko. V naslednjem kolu igrajo Bakovčanke doma z Mlinotestom iz Ajdovščine, in sicer šele v sredo, 12. oktobra, zaradi nastopa gostij v evropskem tekmovanju. Atletika Na tradicionalnem teku na 10 milj v Gradcu v Avstriji je nastopilo več kot 200 tekmovalcev iz štirih držav. Med njimi so bili tudi trije člani tekaške sekcije Radenske iz Ra-denec. Najboljše med njimi se je odrezal Geza Grabar, ki je zasedel v absolutni razvrstitvi z rezultatom 52:14 tretje mesto, tretji pa je bi! tudi v članski razvrstitvi. V isti kategoriji je bil Peter B. z 1:03,36 enaindvajseti, Roman Klančar pa med veterani trinajsti (1:03,12). G. G. Filip Matko Druga državna rokometna liga za moške Visoki zmagi Pomurke in Poleta Rokometaši Pomurke so z visokim rezultatom 35:12 (17:4) premagali moštvo Brežic. Najuspešnejši strelci so bili Škraban 9, Bedekovič 6, Okreša in Husar 4. V pomurskem derbiju je Polet v Murski Soboti kar s 33:13 (17:7) »pregazil« Mladinca iz Murskih Črnec. Za Polet so dali največ golov Lovenjak 7, Fefer in Murgelj po 6, za Mladinca pa Kosednar 4 ter F. in M. Gregorinčič po 3. Moštvo Kroga pa je izgubilo na gostovanju pri Dolu v Hrastniku z 19:24. Namizni tenis---- Polovičen uspeh T J) Ji Ji ll J F i ______________________[F ličili državna J Jedrne progi od K, 3 dnJe Bistrice je bilo prvenstvo Sjnu dčlan k° dru^tvo Bi-rp^A1 N zmagal Rladi 3coot Veržej) (Nivl n pa je Slavil Pa-% n^agai J-eljc). Med člani i u je), mBd°m’slav Crnkovič i t (Mu m‘ad>nci pa Bo-j ? dmS Kr°g) s časom j X, n g0 in tretje mesto ■ h^Cin^ter Mi Bstavn'ka Mure Snih0'' Bkrat-8” Bokan >n An’ j X ?Pokal ^ ' »V' Pro„ B,stnce 94 na 12-1 Ssai?' K tB' od Dokležovja i SpM.Ž fxS.arejši dečki: C Mlav!an Miholič (oba 1 M2' ^'dečk'- I Robi 1 lir:l (vsi lun Comboc, 3. jSi^art^ Q Ura Krog). Vete-ll V' Mile ($k- Loka), fM^av DS'°Jakovič (Čatež). kH?’ BistrL.n\0’ 3- Boštjan j C"2 turisti: 1. je Ži& n?nca ptuj), 2. P K, ^aeai ’Blstnca). Mo-% °8 i Ra J^o Celje pred )ebila^ag°m iz Čateža, J. Graj Športni obrazi---------------- Danijel Vehab - državni prvak Na nedavnem državnem mladinskem prvenstvu v judu, ki je bilo v Tacnu, je Danijel Vehab, član soboškega Judo kluba, osvojil naslov državnega prvaka. Zmagal pa je tudi kot član slovenske mladinske reprezentance na mednarodnem tekmovanju v Slovenskih Konjicah. SU-10-94 Preserje ^ovan ■ RADGONA V°bot2 : Vesna % TA : M |tirija S '■ TAM G.V. I^H 11o- 94 : TAM G.V. ' Olimpija '■ MT-SOBOTA • Kajuh Slovan : Melamin 5-1°- 94 '■ PreS6rele VOBOt? : Novotehna )>ia RADGONA : Vesna ; M. Ilirija Začetek tekmovanja v prvi državni namiznoteniški ligi je prinesel pomurskima ekipama polovičen uspeh. Igralci Moravskih Toplic--Sobote, ki naj bi se v letošnji sezoni potegovali celo za najvišja mesta, so doma brez posebnih težav premagali Mavrico-Ilirijo iz Ljub-Druga slovenska košarkarska liga za ženske----------------- igra^GosS, Sele nerazpoloženi Benkovič izgubil Zmaga Pomurk na Jesenicah proti Melaminu tesno izgubila, Košarkarice Pomurja so v 1. kolu v gosteh premagale Jesenice s 55:45. vendar je treba povedati, da so go-Najboljše strelke so bile: Zadražnikova 22, Drožinova 12, Novakova 9 in stitelji že vodili s 4:1. V ključnem Sokolanova 8 košev. Derbi kola je tako pripadal Pomurkam, še posebno srečanjlr je Komac brez težav pre-po zaslugi Zadražnikove in Drožinove ki sta se razigrali v drugem m j Rihtariča in se mu tako od- polčasu. V naslednjem kolu igrajo Pomurke v soboto ob 16. uri v dvorani dolžil za finalni poraz na TOP-tur- OŠ III v Murski Soboti z moštvom Maribora. ■ - ■ v. sta 001X11 z.a uuu«... nirju. Zmagi Fridriha in Kuzme sta bili premalo za končno zmago. V naslednjem krogu igrajo Moravske Topiice-Sobota v Zalogu z Vesno, Radgona pa doma s Kaju- Danijel Vehab, dijak četrtega letnika Srednje strojne in tekstilne šole v Murski Soboti, se je z judom začel načrtno ukvarjati pred desetimi leti. Za to športno zvrst sta ga navdušila oče, ki je trener, in starejši brat, ki je takrat tekmoval v pionirski konkurenci. V tem času je dosegel vrsto vidnih uspehov na raznih tekmovanjih doma in v tujini. Najbolj pa je seveda vesel zadnjih uspehov, ki jih je dosegel na državnem prvenstvu i in kot član slovenske reprezentance. Ker je v odlični formi, pričakuje, da bo uspešno sode-, loval tudi na evropskem in svetovnem prvenstvu. Ob našem srečanju pa ni mogel, da ne bi I opozoril na razmere, v katerih vadi in tekmuje. Ker klub nima l denarja, morajo vaditi na že dotrajanih blazinah, prehrano pa si na tekmovanjih mora plačevati kar sam. Prav tako si mora sam kupiti tudi tekmovalno obleko, kar za starše ni tako majhen izdatek. Zato si vedno pogosteje postavlja vprašanje, ali bo sploh lahko sodeloval na vseh pomembnejših turnirjih ter se udeležil svetovnega in evropskega prvenstva. (T. Kos) IV. kolo - 12. 11 Preserje Vesna RADGONA Novotehna Melamin V. kolo - 16-11 Kajuh Slovan MT-SOBOTA Olimpija TAM G.V. M. Ilirija . 94 M. Ilirija : TAM G. V. : Olimpija : MT-SOBOTA : Kajuh Slovan I. 94 : Preserje : Melamin : Novotehna . RADGONA : Vesna Vil. kolo -MT-SOBOTA 26. 11 94 Preserje Olimpija tam g.v. M. »iriia Vesna Vlil- kolo - 3 Preserje ■ Kajuh-Slovan ■ Melamin ■ Novotehna ’. RADGONA 12 94 " RADGONA : Vesna rvaju.. _ : TAM G.V. MT-SOBOTA : Olimpija ■ m. uirija Novotehna Kai^S£VTA Melamin VI. kolo-19-11'vesna Preserje RADGONA Novotehna Melamin Kajuh-Slovan M. Ilirija tam g.v. Mt-sobota IX. kolo - 10.12 Olimpija TAM G. V. M. Ilirija Vesna RADGONA Kegljanje----------------------------- Radenska klonila v Medvodah V drugi državni kegljaški ligi so tekmovale^ Radenske na gostovanju v Medvodah izgubili z domačim Donitom 2:6. Za Radensko sta osvojila točki Kovačič, ki je podrl 925 kegljev, in Steržaj z 850 keglji. Tesen poraz Nafte V 2. kolu 1. mariborske lige so kegljači lendavske Nafte s 3:5 izgubili z Miklavžem in podrli le 4 keglje manj od nasprotnika. Za Nafto so zmagali Peric, 852, Žalik, 849, in Horvat, 814 podrtih kegljev. M. Žalik hom. Rezultati: MORAVSKE TO-PLICE-SOBOTA : MAVRICA--ILIRIJA 7:0 (Benko-Kreuh 2:0, Benkovič-Rebič 2:1, Unger-Be-lina 2:0, Benko, Benkovič-Kreuh, Polak 2:0, Benko-Rebič 2:0, Un-ger-Polak 2:0, Benkovič-Belina 2:1); MELAMIN-RADGONA 4:3 (Komac-Fridrih 2:0, Špe-lič-Rihtarič 0:2, Murn-Kuzma 2:0, Komac, Murn-Rihtarič, Fridrih 2:0, Komac-Rihtarič 2:0, Murn--Fridrih 1:2, Špelič-Kuzma 1:2). M. U. 94 Preserje MT-SOBOTA Kajuh-Slovan Melamin Novotehna Judo------------------------------ Bronasto odličje Kosu V Mariboru je bil 13. mednarodni memorial v judu Staneta Iršiča, na katerem je sodelovalo 95 tekmovalcev iz 19 klubov Avstrije, Hrvaške in Slovenije. V članski kategoriji do 86 kilogramov se je izkazal Sobočan Zoran Kos z bronasto medaljo. T £ Karate-------------------------------------- Zmaga soboških karateistov 80 tekmovalcev iz desetih klubov Slovenije je sodelovalo na 2. pokalu Tromejnika Kuzma 94. Skupni zmagovalec je moštvo Murske Sobote, ki je prejelo prehodni pokal, tekmovalci pa so se izkazali tudi v posamičnih nastopih. V katah so zasedli prvo mesto P. Kaštrun med mlajšimi dečki, T. Mlinarič med mlajšimi deklicami, M. Zrim med starejšimi dečki, K. Vrečič med mladinci in N. Gaber med mladinkami. Druga mesta so zasedli J. Kovač (mlajše deklice), J. Štefanec (mladinci) in G. Jakovljevič (člani) ter Radgončana M. Maruško med mlajšimi dečki in M. Tuš med starejšimi deklicami. Tretja mesta pa so zasedli S. Tanacek, P. Husar in M. Pjevič (Muraken). V borbah pa sta bili le dve kategoriji, in sicer je pri mladincih zmagal J. Štefanec, M. Klemenčič je bil tretji, med člani pa je bil M. Pjevič (Muraken) drugi, S. Temlin (MS) pa tretji. Taekwondo..................................... Mnogoboj na Nizozemskem Medklubskega tekmovanja v mnogoboju, ki je bilo na Nizozemskem, so se udeležili tudi štirje tekmovalci taekwondo kluba Meteor iz Črenšovec. Rok Horvat in Hinko Vrabec pri pionirjih, Roland Kolenko pri mladincih in Gorazd Horvat pri članih so se preizkusili v treh disciplinah: tehniki, testu moči in borbah. Kljub slabim razmeram za treniranje so se izkazali kot dobri tekmovalci. H. G. MARIN KOVAČIČ PRI NK MURA - Na ponedeljkovi seji upravnega odbora soboškega prvoligaša so se po odhodu Miloša Šoškiča odločili za novega vodjo strokovnega štaba. To je postal nekdanji nogometaš in trener splitskega Hajduka, reprezentance Malezije in klubov v Avstriji, 51-letni Marin Kovačič iz Splita. Njegov pomočnik bo Miroslav Skalič. MJ, foto: . JUHNOV stran 22 iz naših krajev Akcij ne manjka Soboško društvo upokojencev se lahko pohvali z dejavnostjo svojih komisij. Tako so se člani komisija za socialna in stanovanjska vprašanja, ki jo vodi Marija Horvat, letos lotili obsežne in zahtevne naloge pri pripravi ankete o socialnem položaju upokojencev, starih nad 70 let. Pri tem so angažirali tudi patronažno službo, Rdeči križ, Center za socialno delo in druge, ki so jim dali na voljo ustrezne podatke. Zdaj jih čaka še strokovna obdelava ankete. Komisija za kulturo, ki jo je nedavno prevzel Jože Vild, je v zimskem času pripravila tečaj nemščine in sodelovala pri pripravi oddaje Prizma optimizma ter drugih akcijah. Komisijo nameravajo okrepiti z novimi člani in vodji posameznih sekcij. V prihodnje razmišljajo o ustanovitvi likovne, folklorne in plesne skupine pa tudi šahovske in glasbene sekcije. Upokojenski pevski zbor naj bi okrepili z novimi člani, še naprej pa bodo krepili kulturno sodelovanje z zamejskimi Slovenci v Porabju. Tudi komisija za šport in rekreacijo, predsednik je Janez Pugelj, se lahko pohvali z vrsto uspešnih akcij. Upokojenci so bili dejavni zlasti v kolesarski sekciji, pri plavanju in telovadbi, balinanju in ribištvu, upokojenke pa tudi pri ruskem kegljišču. V prihodnje nameravajo balinarji organizirati srečanje z vrstniki iz Lendave, Ormoža in Bakovec, ribiči se bodo udeležili raznih tekmovanj, kolesarji bodo vrnili obisk tišinskim upokojencem, telovadbo pa naj bi razdelili na dva dela, in sicer na fizioterapevtske vaje in gimnastiko. V začetku novembra bodo organizirali še plavanje v bazenu, obstajajo pa tudi možnosti za ustanovitev planinske sekcije. Številnih izletov in letovanj, ki jih je organizirala komisija pod vodstvom Viljema Čerpnjaka, se je udeležilo okrog 2600 upokojencev. Imeli so 20 izletov in letovali na morju v upokojenskem domu v Izoli. Letos načrtujejo še tri izlete, in sicer na graški velesejem, na Gorenjsko in v Porabje. MILAN JERŠE Krajevna skupnost Šalovci Črni trak v Dolencih Predsednika krajevne skupnosti Šalovci Emila Šeboka sem zmotil za pisalno mizo v kmetijski zadrugi. Ker je imel veliko kupcev, kar gre seveda pohvaliti, ga nisem vznemiijal z množico vprašanj, ampak le z enim - klasičnim: »Kaj imate novega?« »V Šalovcih smo zgradili pokopališko vežico, ki jo bomo dali blagosloviti pred dnevom mrtvih. Do zdaj smo zbrali 50 novih naročnikov za telefon, ki pa bi jih bilo še več, če bi bila nižja naročnina za priključek. Zdaj je 190.000 tolarjev. V vasi imamo urejen odvoz smeti in odpadkov, napredovali pa smo tudi z gradnjo cest. Tako smo že dali asfaltirati 800 metrov dolg odsek v zaselek Serovec, radi pa bi posodobili še 700 metrov dolgo cesto v zaselek Kutoš. V krajevni skupnosti priskrbimo 70 odstotkov denarja predračunske vrednosti, 30 odstotkov pa primakne občinski proračun,« je v prvem hipu skorajda zdrdral predsednik. To me seveda ni presenetilo, saj slutim, da ima vsega tega »polno glavo«. Pozneje je omenil še veliko naložbo, ki poteka v Dolencih, saj bodo z asfaltom prevlekli kar 2.300 metrov vaških cest. Dokaz, da gre v Dolencih zares, je Bajarin breg, kjer so ob novinarskem obisku asfalt že položili, do konca prejšnjega tedna so asfaltirali odsek v Malih Dolencih, v tem tednu pa asfalt polagajo v Filtinih grabah, na cestah, ki vodita do dveh pokopališč ... - »Koliko pa bo stala posodobitev vseh teh cest in kako ste zbrali denar?« sem povprašal vaškega-predsednika Karla Bediča. »Dolenci so raztegnjena vas. Vseh gospodinjstev je 120. Obvezali smo se, da bo vsaka hiša prispevala 2.000 šilingov v to- V dolenskem zaselku Bajranin breg se kot kača vije črni asfaltni trak. Če bo vreme ugodno, bo soboško cestno podjetje v tem tednu asfaltiralo še zadnjega od 2.300 metrov asfalta. ■ LENDAVA - Kmalu naj bi začeli obnavljati prostore varstveno-delovnega centra, ki je v Mlinski ulici v Lendavi. Dela bodo opravljali postopoma, povsem končali pa jih bodo v prvi polovici prihodnjega leta. (G. G.) ----BAKOVCI - Člani ke družine Murska Sobota, enota ----Bakovci so ob pomoči ministrstva za okolje in prostor, ribiške zveze in soboške občine pred kratkim revitalizirali 1.460 metrov dolgo Lukačevo strugo ob reki Muri pri Bakovcih. Vrednost ponovne oživitve rečne struge, ki je namenjena izključno drstenju rib, je 6.000.000 tolaijev. (G. G.) ■ NEGOVA - Negovsko društvo upokojencev šteje 270 članov, ki so dokaj delovni, saj prav zdaj v starem gasilskem domu urejajo društvene prostore. Posebna skrb društva so obiski starih in onemoglih ljudi. ■ GORNJA RADGONA - Podjetje Radgonske gorice je dalo obnoviti nekdanje železniško skladišče v Ciril-Metodovi ulici, v čigar kleteh je zdaj zorilnica radgonske penine, v zgornjih prostorih pa skladišče ambalaže. Naložba je stala 7.000.000 tolarjev. (L. Kr.) Mimo tele lepe stare hišice v Dolencih 83 pa za zdaj asfalta še ne bo. Domačijica ima smolo, ker je ob občinski cesti, ki pelje k državni meji. Obljuba, da jo bodo modernizirali letos, se najbrž ne bo izpolnila. - Fotografiji: Š. S. GOBE - V ljutomerskih gozdovih so gobarili Branko Mulec in njegova hčerka Miljana ter njena prijateljica in soseda Nataša. Pohod je bil koristen, saj so našli jurčka, težkega 1,4 kilograma, njegov klobuk pa je imel premer 28 centimetrov. Lepa trofeja, ki kaže, da tudi v Prlekiji rastejo velike gobe. - Fotografija: M. Tivadar CAR - Na nedavnem ribiškem tekmovanju so Antona Serca iz Satahovec v ribiški družini Tišina izbrali za caija za 1994. leto. To pa ne kar tako, ampak zavoljo zaslug, ki jih ima za razvoj ribolovnega športa, 30-letnega članstva v ribiški družini in seveda zavoljo trofej. Nazadnje je ujel skoraj 20-kilo-gramskega krapa. Naj živi car, ki so mu nadeli zlato krono in ga oblekli v rdeče oblačilo! - Fotografija: F. Kuhar ■ LUKOVICA - Minulo soboto so bili Člani društva multiple skleroze iz Murske Sobote na srečanju članov sorodnih društev v Lukovici pri Domžalah. Imeli so športno srečanje v balinanju, ogledali pa so si tudi Brdo pri Lukovici, kraj, kjer se je rodil, živel in pisateljeval, bil pa tudi graščak, slovenski pisatelj Janko Kersnik. Rezultati tekmovanja v balinanju: L Lukovica-ženske, 2. Murska Sobota - moški. 3. Vrhnika -ženskč. 4. Murska Sobota - ženske in 5. Lukovica - moški. Prleški fiičkec Hdnga paj - zaj tč je, ka pač je. Prleki so pobrali grozdje no sprešali, čiglih zlo zacdjta. Čl pa so toti ftičt pa gniloba hteli fse doj vničifi, takak eni prleški direktor! podjetja... H6gna paj - zaj pa te že mošt vre. F Starošincih so že meli bvi'-den v gostilni Safran kresovoje - eden dilndek se je zmotja pa je venda misla, ka je že viizem ali pa prvi majnlk, pa je vnoči v gostilni zakura. Gostilničar no gasilci pa so ne meli nič posluha za kresovje, pa so ogen pogostil. H6nga paj - na Hecegdfščaki no Policah je ne gorelo, pač pa je na drugo štot kunec mira. No, že tudiprčt je ne bilo najbojše, ka so okoli prdell pa smrdeli motori pa auti. Zaj pa je pje še hujše. Zaj de jin te cinglalo no zvonilo pod vilha petnoštlrdeset novih te lefd nof Za toto rabiiko pa je moga fsoki naročnik pločati 190.000 tolarof samo za prikliiček -falešibi bija skliiček kak prikliiček. Pa še včkši mir bi bija f hiši. Hdnga, paj - fčosik so Prleki sejali' konoplo pa so jo trije te trle v Ičnišnici, potil te prelje prele no sukale niti, na statvah pa so delali ž je blago za ancuge pa riihe... Zaj je svčt po Prlekiji že bole moderen pa tildi Prleki uvožajo fsčga boga milega pa nemilega. Tak so te uvozili' tildi indijsko konoplo. Na veko jo sejajo po skritih prleških jivah, ka najč fse ne najdejo. Jas sen še gnčs vida dvč jivi, puni konople. Ja, nd, zdtoma so se spdtlli, ka je zodna lenišnca v Krolof-cih fkiiper zlčzila, te pa so venda ne vedli, ka te naj naredijo s kondploj, Ena veka jiva konople je bila pri Muri med Radincami no Hrastjon Mota. Blilzik tožn sadik. Te pa so se kriminalni policaji ponudili, ka kondplo zapstuj požjejo. Lehko si ž je naredijo nove kondpline uniforme. Hdnga paj - marproški škof je ddba od samega pdpčža bulo. Ja, pa ga je popež ne tresna na okd. Ne bojte se, tota biila je tildi ne nalezliva. Td je toki' cčglc, s kerin zaj te lehko starega hrvačkega župnika Slavičeka nekan pošlejo z Raz-križja pa ga za fse večne cajte odrdlajo pa gor prirdlajo novega župnika, Marjana Rolo. Slovenca. Samo Slaviček še neče kres ndč oditi. Sč cčli oktober dč pre osrečiva župnika Rolo, keri de moga biti ž jin fkiiper f farovži- pa dč jemi pre tiidi predli na preskiišjo štdmpet, f kčren se je duga Ičta krepelija Slaviček ftiček; ne ali samo faro. Najbojše bi bilo, ka župnik Rola vzeme Slavičeka za kiiharco. Prit so v Radguni deca namesto semafdrof risali srčeke po trotodrih - gda je grdtalo srce rdečo, te si se moga fstaviti. Zaj pa so zrihtali Radgunčani semafore - srčeki pa mulo posejo. Zotoma pa mojo dčca občšene vitre, kere jih kožčjo promčtne zndke. Gor pdta gradi' pa Sni sadijo lipe, drilgi pa jih vnoči vničdvlejo; td so pre anti-Prleki; vničdvldjo slovenski simbdl. Naružiti jih je treba z enoj vdkoj rdžčnicoj! Bdk, Prleki! MIROS •Jamski protivrednosti, razliko do 70-odstotnega deleža predračunske vrednosti pa bomo skušali pokriti z denarjem, ki ga zbiramo s krajevnim samoprispevkom.« - Ste z asfaltiranjem pohiteli tudi zato, da bi tako imeli več možnosti za odprtje mejnega prehoda z Madžarsko? »Cesta, ki pelje do prehoda, ki naj bi se imenoval Dolenci-Budinci = Andovci (Madžarska), je občinska. Prejšnji predsednik soboškega izvršnega sveta nam je obljubil, da jo bodo asfaltirali v letu 1994, vendar se -to izteka, o asfaltu na tem odseku pa še ni ne duha ne sluha. Mi, krajani, smo tudi za to (občinsko) cesto svoj delež že dali,« je v nadaljevanju povedal Karel Bedič. Črni trak je znak žalosti. Pa ne vselej! V Dolencih je črni trak (asfalt) znak veselja. Poslej, ko na cestah ne bo blata oziroma prahu, bo življenje v tamkajšnjih dolinah, pobočjih in na vzpetinah človeka do-stojnejše. Sicer pa so si ljudje pomagali sami, pomagala pa je tudi občina. Š. SOBOČAN ODRANCI - Na strehi odranske cerkve Svete trojice nadaljujejo z obnovitvenimi deli, ki so jih začeli lani. Tokrat delavci ptujskega podjetja Horst preoblačijo, z bakreno pločevino kroglo na zvoniku. Denar za ureditev (700.000 tolarjev) so zbrali žup-Ijani. (J. Ž.) MURSKA SOBOTA _____- Do konca leta naj bi v pomurskem središču asfaltirali več pločnikov. Skupna predračunska vrednost je 4,4 milijona tolaijev. Poleg pločnika v Lendavski ulici od bloka št. 10 do Društvo invalidov Murska Sobota Posebno priznanje Društvo ska Sobota, telega MOOaanovkv«^ občine. Od . ^rel tahko pohvalo sj* a dejavnostjo-. kJie. svoje invah^ gonje, P0- ko je slo » inl8j0 moč - na ob^veSč«s svojo aSvenhn «*• nost tudi dn»n Čanjem in P* rimi so uspeh asJ)C tegniti Prav letos P* tudi po^^; Sle«' Zveze »nvah^ uvršal0 nije, s brno odh^e dov Slovenije- Vse W k organiziranj J pr - cij. Tako so ne° sre. pravili vj concih. kjerj« i e « tamkajšnjo .^n zagotovilo P „jiiiovi turn' Pfel V Dokležovju- |}flh -Gederovcih- aI)aC_ Križevcih, iž1« S: v "V gram pnred J j a P sko ,1 invalidov. Ji#. križišča s Cvetno letos uredili še pločnike * karjevi od druge osemk^ u gasilskega doma, v ,n od blokov v Mojstk križišča s Slomškovo. M* bodo preplastili del ulic fana Kovača od Mojs^ Doma tehnike. Investikt e teh del so mestne knj skupnosti ob finančni občine, izvajalec pa F Podjetje Murska Sohc^ 0 ^TIŠINA - Zelo d^jt društvo upokojen nedavno organiziral? meddruštveno srečanje iarjev. Sodelovalo je^H sarjev iz štirih opo/^So-društev, in sicer iz fr bote. Kroga, Radeneo kine, ki so ob lepem Prevozili 25 kilometri M' Progo. Uspešno akcijo» nih pri ribiškem domu dišču. MJ Krajevna skupnost Zenkovci Tolar na tolar za vežico. • * Referendum o uvedbi krajevnega sar?1°Pj^j§a kovcih je uspel, zato bodo krajani do • - J t plačevali samoprispevek, da bi tako v kr Je*1® močmi zgradili pokopališko vežico, m®«'। poti- rali še preostale vaške ceste, vzdrževali • r /a P jajo še naprej makadamske, ter zbrali o fin^O »občinsko« vodovodno omrežje. i.ndo Predračunska vrednost naložb, ki jm rali, znaša 6.000.000 tolarjev. In prav 'I zbrati z 2-odstotnim samoprispevkom 0 a dn^stičj kov, 10-odstotnim prispevkom od katastrJal-oVal?f oS^t odstotnim prispevkom obrtnikov od za [.gdnib j fš zdomci pa bodo dali 2 odstotka od p° do10 tr°5 dohodkov v Sloveniji. Vrstni red nalo jonain1 krajevne skupnosti, ki bo tudi bde! aad njem denarja. stran 23 iz naših krajev Utrinek iz Budinec Marijin studenec »Kar korajžno naprej,« je dejala ženska, ko sem v strahu prihajal od ceste po pobočju do domačije Marije Lainšček. »Ne grize,« je dodala. Oba sva imela v mislih seveda njenega psa, ki mi je prihajal naproti. Še preden me je opogumila, da ne bo nič hudega, sem iz preventive obstal. Kaj pa, če bi me »slekel«? Povedal sem ji, da me zanima studenec. Izkazalo se je, da je imela že veliko radovednih obiskovalcev, nazadnje šolaije. obnoviti. Toda to bo nekoliko težje, odkar mi je umrl mož, živim namreč sama. Dvoje otrok sva imela. Eden si je ustvaril družino v Velenju, drugi pa v Šalovcih. Sinova me rada obiščeta, enako tudi ------- - Negovski ''Mst in muzikant ^Šeligo, ki na prire-nastopa z vzdev-?®Jtezika, saj je oble-lanske obleke, se je Nel na Triglav! Zatrdi ia ga ni bilo strah N ampak se boji viso-’ttn v trgovinah. Do-■TN je bil(a) Francka na najvišjem slojen vrhu, je fotogra-J 5^4 Mjaževim stol-*MLfa.) »Globok je 26 metrov. Leta 1959 sta ga izkopala Janez Fujs iz Dolenec in Karel Horvat iz Malih Šalovec. Kaže, da sta naletela na dobro žilo, saj je v njem vode zmanjkalo le enkrat - 1991. leta. Že nekaj let vode ne zajemamo več z vedrom, ampak jo črpamo po ceveh, ker imamo .hidrofor’: Kljub temu pa je vse nared tudi za ročno zajemanje, če bi se na primer električna črpalka pokvarila.« Ljudje, ki živimo na Ravenskem, kjer je treba kopati le meter in že priteče voda (kakšne kakovosti, to pa je že druga pesem), nismo občutili STUDENEC - Dokler si Lainščakovi niso omislili električne črpalke vode, so vodo v globini 26 metrov zajemali z vedrom. Ta je »za rezervo« na kraju samem tudi zdaj. - Fotografija: Š. S. Čepinci Kdaj boljša cesta? Iz Čepinec sem zavil na bližnjico, ki pelje v Lucovo in dalje proti Petrovcem. Že po nekaj metrih vožnje sem skorajda preklel, saj je podvozje avtomobila zadelo ob cesto. Še večjo nevšečnost je imel voznik traktorja Alojz Barbarič iz Cepinec, ki mi je pripeljal naproti; da bi se izognil, je zavil nekoliko bolj na cestno bankino in kolesa so zapeljala v jarek. Pa ne v tistega, ki ga je svojčas izkopal cestar, ampak v jarek, ki ga je zaradi ne dovolj utijene in sploh urejene ceste po pobočju naredilo neurje. Odtekajoča voda je pač odnašala vse, kar se ji ni dovolj močno upiralo. »Ta cesta je bližnjica za Čepinčane, Markovčane in druge, kadar imamo opravke v Gornjih Petrovcih. Po njej U stanje |Warkinih 90 let ®°Cbek “ Kunove je bila 25. septembra letos stara 90 Ni, v viničarski družini na Brezju pn Vidmu ob bil’> 18 let, se je poročila s 4 leta Starejšim N Z Sln»m Mihaelom, ki je služil kot hlapec. Gospodar ^'Rodi^PUfoki stanovanje v »vajncareji« na Grabonoskem NN 12 otrok. Od 1941. do sredine 1945. leta je bila ta uN Mtth a intemirana v Srbijo. Hiša zadnjega gospodaija je 1953. leta po odpravi viničarskih odnosov. Zdaj Nj, Pri svoji hčerki Mariji. i' Mm. pove-N Sr . de'ala za denar. J’? °d 8°SP°' ?Han oziroma V s Lt?^avi;h<< je bilo tNta Je viničar na iNi dV >čal sv°je biva' °jevai; jtroc' so se tako iN, da J dFu8 za drugim. lmeli krav0- ki C Na«°''Ker okrog hi-■><7’10 je vodila čez S^eč!štiri ki’ skega društva. Prav gotovo so se je spomnili tudi otroci, zdaj zreli možje in ženske, od kate- rih jih živi le še 7. L. Kramberger pomanjkanja. Hudo pa je na pobočjih in še huje na hribih. Lainščekovi, na primer, so vse dotlej, dokler niso dali izkopati in zabetonirati lastnega studenca, vodo nosili iz »vretine«, ki je nekaj sto metrov proč od hiše. Še sreča, da so imeli pametne krave, pa jim tako vode ni bilo treba nositi ali celo voziti v hlev na vzpetini, kajti kar spustiti jih je bilo treba iz hleva in so se same zapodile odžejat. Pa tudi same so se vrnile. Marijo sem pohvalil, ker skrbi za studenec in ker goji lepe okenske rože. »Lahko slikate studenec in rože, le pročelja hiše nikar, saj sami vidite, da bi ga bilo treba vnuki; zlasti pogosto pridejo, ker so blizu, šalovski.« Tako je dejala Marija in v očeh se ji je zasvetila iskrica upanja, da na tem budimskem pobočju 4-hektarska kmetija ne bo propadla. Je pa tudi res, da divjad neusmiljeno uničuje poljščine in še kaj. Ljudje hočejo svoje pridelke obvarovati, zato postavljajo žične ograje. Marijina domačija ni ograjena, pa je dobrodošel sosed, neznani popotnik, vsakteri, ki hoče pokramljati ali v vročih dneh popiti kozarec vode. Marijin vodnjak je usahnil le enkrat! Š. SOBOČAN CESTA - Novinar je s podvozjem avtomobila zadel ob kamenje, traktorist pa seje naenkrat znašel v jarku. - Fotografija: Š. S. Naše srečanje »Preša« - spomin na očeta se vozimo seveda tudi na naša polja, uporabljajo pa jo še poklicni vozniki motornih vozil, na primer tisti, ki razvažajo blago po trgovinah. Voznik, ki pripelje v Petrovče, mora pa še iti v Cepince, Markovce ..., ne bo šel nazaj na regionalno cesto Hodoš-Murska Sobota, saj je pot po tisti trasi veliko daljša, ampak se bo .spustil’ po tej naši, pravzaprav občinski cesti, četudi je je še 2,3 kilometra neasfalti-rane. Nam, domačinom, pa je tudi najbližja pot v Mursko Soboto, saj tako prevozimo 25 kilometrov, če bi pa šli v Šalovce na magistralno cesto, bi prevozili 33 kilometrov.« Alojz Barbarič me je prepričal o nujno potrebni posodobitvi omenjene ceste. Pozneje sem zvedel, da »je v programu« kot še veliko goričkih makadamski cest, ampak sam ljubi Bog ve, kdaj jih bo dejansko prekril asfalt. Je pa tudi res, da tam vsenaokoli diši po asfaltu, zato bodo prej ali slej prišli asfaltirat tudi to cesto. * V1,, Se ;gdaj upokojenka. ^^boK?80^6 starosti, p« te-»Ki upokojen- Nisem bil edini, ki sem postal pozoren na staro leseno stiskalnico ali »prešo«, ki stoji na varnem mestu pod vrtno uto na Stari Cesti. Rozalija Kranjc mi je namreč povedala, da tako, kot sem storil jaz, ki sem se ustavil, poklepetal in poslikal, narede mnogi, ki jih vodi pot skozi ta kraj. t SOB°TA Su “lice hU ^e?^avske in ‘^■Nvar^V^j3 nov po-bes^pPo^kl obiekt’ ki - I investi-po-s°Skprojekti pa MSu Pr°jek-N ; naj bi K iVrednost na' N? b'ižu 4 a končana do SIT. Prod l9°° kvadrat-WP&nih Površin, k>tn,h Prostorov; AilNira?; ln mansardo ^stanovanja, lokalov, ŽN^opeka1« 'n m'n' fe« M? Z',ar°-ob~šxaS°Vjaku pri imaj° t’ Ch anjeni Sova’ v kate-radij-SiSj V0* Pa ga ks 47 zan'tudi »h ’°rov stanovanj-DrSP0stavljanje ^^daj^^.-Postaj te Prej kte'&k za teSte še ni bilo kr 80 blle take »U -MXs’tk 8P?da v kra-se 'e t C Ntv a dolgoletna Kkkavto ^1 so namreč A klili v n' sl°vesnosti <^>a^ ki sopo-te.HoJ?3 So lzrekli a.) etnim gasil- Stiskalnico je naredil Rozali-jin oče Peter Jagrinec. Katerega leta je to bilo, se natančno ni mogla spomniti, domnevala pa je, da v njegovih mlajših letih, denimo tam okrog 1930. leta. Vrsto let so Jagrinčevi s to leseno stiskalnico stiskali grozdje iz vinograda, ki je bil tik za domačijo, zdaj pa je stiskalnica le za okras dvorišča in predvsem spomin na pokojna očeta in mater, ki sta imela šest timi leti pa se je vrnila, da bi domačijo na Stari Cesti znova postavila »na noge«. Po smrti staršev je namreč propadala. Zdaj je seveda drugače: hišica ob gasilskem domu in vaškem križišču - stičišču cest Stare Ceste in Mekotnjaka - je lepo obnovljena, zanemarila pa tudi ni očetove »preše«. Zanjo je pravzaprav poskrbel vaški »ci-mermajster« Vrnjakov Pepček, ki je nad njo zgradil nadstre- ne bomo zamerili, ker vsako leto nekaj mesecev preživi tudi v Kanadi. Tam ima sina, ki mu je hvaležna, da jo je iz Avstrije, kamor se je v sedemdesetih letih zatekla, »spravil« čez lužo. Povedala je, da je v Kanadi lepo. Glede na to, da se je vrnila za stalno (obiski so nekaj drugega), dokazuje, da ni lepšega kot rojstni kraj. Š. SOBOČAN Rozalija Krajnc se je vmila iz Kanade, da bi poskrbela za »domovino«. Ustrezno skrb je namenila tudi očetovi stiskalnici, ki je zdaj sicer ne uporablja več za stiskanje grozdja, ampak le za okras domačije in prostor, kjer je prijetno posedeti. - Fotografija: Š. S. otrok, zdaj pa živijo le še štirje. Trije »fantje« (Franček, Edi in Drago) so v Kanadi, Rozalija pa je nekako razdvojena med Slovenijo in Kanado. Tudi sama je 13 let živela v tej severnoameriški državi, pred dese- šek. Pred prešo se je našel prostor za klop, na kateri je v vročih poletnih dneh lepo posedeti, saj je v senci. Zdaj, ko je Rozalija lepo poskrbela za »domovino«, kakor pravi svoji domačiji, ji seveda Marija Smodiš iz Črenšovec Ljubiteljica rož Iz našega stanovanja v bloku je prekrasen raz-gled na sosedovo doma* čijo, saj ima vse polno različnih rož. Zanje pa. predvsem skrbi zdaj že 82-ietna vdova Marija Smodiš, velika ljubiteljica živ-Ijenja in lepih cvetlic. Marija je imela že v mladosti pridne roke, mehko dušo in plemenito srce. Zdaj, ko je v letih, povrh pa je zbolela na hrbtenici, malo težje skrbi za svoje rože, pa vendar se jim posveča z vsem svojim žarom. Še več: rada jih da tudi drugim, pa tako krase tudi naše stanovanje in Širijo prijeten vonj. Tudi nam se srce razveselili, ko pogledamo to pestrost barv. Razveseljivo, da se nad rožami navdušujejo tudi Marijini domači. L. NEDELJKOVIČ PREOZKA CESTA PRI ŠOLI - Kot kaže, bo problem ceste, ki vodi mimo Osnovne šole Tišina, končno rešen. 200 metrov dolg cestni odsek, kije zaradi gostega prometa vedno bolj nevaren, naj bi kmalu razširili, saj predvidevajo, da bo cesta široka pet metrov. Krajevna skupnost bo financirala tudi odvajanje vode in gradnjo pločnika. Besedilo in fotografija: M. JERŠE NOVA VEŽICA TUDI NA TIŠINI - Krajevna skupnost skrbi za primemo ureditev in vzdrževanje pokopališč. V ta okvir sodi tudi obnova in gradnja novih mrliških vežic. Na Tišini so se lotili gradnje nove mrliške vežice z denarjem iz krajevnega samoprispevka. Čaka jih le še ureditev sprednjega dela vežice, kar naj bi kmalu opravili. Besedilo in fotografija: M. JERŠE stran 24 vestnik, 6. oktobraJ99^ s televizijski spored od 7. do 13. oktobra ,,- m « c? 1 £ rt rt^oT*^ r w x" .r. H ? rt d । e s :7Š ' o . ® rt g rt a* I S I X O rt 2 ra § r E = ra 8 □> I 3 = s.'i d »8Ž 7 58’ E “z E N E- §8- §8 u o ra 2 o • u D.c° Ms e « n g S ’E S & & U) cd CD cd CD cc CD CD X >N CD CD , -§P । 5 p i i 1 o E e Q E a CD (X O -"* tJ s rt ••— U S so rt *8 <0 "5 4> •c z rt £Lo ' : h rrt - C —CC 00 « n ri 2PP1 E rt ob O £ 8 § §72q<£^ 1 r-< rt >5 I rt ■■t« 2 s '-'Ul . N 'J' J V C-S । g m O 2 rt1 u ‘a « «S H C W 52 g -S rt rt y

-a 20^ E: H N < rt qr< , I^1 rt -rt ■ Q - ra > - ; rep; 5 o 8®!o -e-8 l?« 1 'S _>z "d Q p- ' g Id cc 82 E SO S g CD tx E rtg >N E c E ob — O (D Es'č «> o C CD U) $7S 00 1 r,j ra 3 s £2? E’" 2^' =«e s« a 00 5 rt^d^^ gg . 1 §18« ■ ■i. O rt o g n. (X CD (X >N Q 8 - N Si •1 a* Č OO.»N. E 1 ■“ N OO m > c g r£ okZ S>N £ »8:2 C oi E O 2 Q i 8 E i 1 E O £ S CXO rt S £ m .3 £ o S £ rt ' 2 t ' «£ 1 2 d CD CC >N v a ,n "o N g o o e« s si* S 8* s E rt 8« i o E rtp Im g " o i 5. □o w o; । > — c o u. o Q Cu 4> r e 1 f t« ® i";C Q888^p = Sd2l g m —* r-< p n i I । i i -o^ 1 .2, c j« ” o «> O -g •; p 5.9- g ra E o !Š. -!-> u> ■—< I—, Z3 S K g &S ■ E ■— .2 rto o • rt rt 00 .. -r Q N I O TJ O c N e 5 -S l E C ' £nŽ 2.2 i.8 b: « ag £. 8 1 s s e etri g; E" ra Z., o 8>>« ^^2rt 1^ as । g? । ' g Odj 1-3 OP1! '8 2 & o 2 « £ S ■§ tj X) 4> EX ?§§ “G -, W xzi w 12- rt _ <5 ekspozitura Radenci, agencija Videm ob Ščavnici, agencija Apače. > ekspoziture: Turniščp, Črenšovci, Dobrovnik. J »VS.L Stružnicah Agencije za plačilni promet: 0,a' Slovenska 2; ekspoziture: Gornja Radgona, Partizanska 20; Lendava, Mlinska 2, b ■' ormoška 3. • (|q|| soBof vpisnih mestih: JovJivas 47; R KUPŠINCI d.o.o, Kupšinci 67; TRGOVINA JAKOB/Rakičan Tomšičeva 19; Sni bVaMARA, Dokležovje, Nova ul.30; TRGOVINA GOMAJNA, Bratonci Ske^^JBGOVINA JENEŠ, Lipovci 103; TRGOVINA AIBA, Bogojina; TRGOVINAA IBAMlajtincu AGRO mUtA, p!®Šanovci 39; TRGOVINA MARJETICA, Vučja Gomila 24; TRGOVINA BERDEN Tišina5. TRGOV NA !j.Vada®danovci 43a; TRGOVINA BREZA, Brezovci 50; TRGOVINA TIM,.Zenkovci 5a TRGO N !’ S°tin ? 53; TrGOVINA BOŽA, Cankova 72b; Trgovsko podjetje DENISi GABERGerhnc38, TRGOV ^GOVNA MILAN HORVAT, Radovci 26; TRGOVINA OB JEZERU Krasce^ TRGOVINA fiSiNA en8, Murnova 2; TRGOVINA ROBI, Bakovci, Ob potoku 5; TRGOVINA JANČAR,,Murs ■ X L ^ANKA. Sebeborci 71; TRGOVINA AGROSVETEC, Cernelavci Ledav ka TRGOVINA S.M.S., Dol. Slaveči 51; TRGOVINA MIN MARKET Otovci 1a, GORIČAN ? ^Urju°^A'.Trdkova 54; GORIČKA VAS SALOVCI, Salovci; AGRO HF KRIŽEVCI v __ bSoKo' v Prekmurju; VEGA Skakovci, Skakovci 15; OMNIA Beltinci Ravenska M|k0, Str?TER'lžakovci 58; TRGOVINA CARIBIC MARKET, Lipa, TRGOVINA TOPLAK ehovci 29; TRGOVINA DA-NA, Domanjševci 92a; KRKA SULINCI, Sulmci 2, Pomurska Investicijska DkuSa TRGOVINA TERM0-JEREBIC, Odranci, Panonska 6; CERES, Martjanci 19; TRGOVINA NA DROBNO, Puževci 31; PUHAN & CO, Motvarjevci; TEKSTIL PLETILSTVO, Prosenjakovci 97a; SDK MURSKA SOBOTA, Slovenska 2 LJUTOMER TRGOVINA KOROŠAK ANICA, Bučečovci 4; TRGOVINA RAJH MLADEN, Lukavci 39; TRGOVINA BOCNIK BREDA, Cezanjevci; TRGOVINA PIHLAR ANGELA, Radomerje 3; MARKET FLORIJAN, Stročja Vas 52; MARKET S, Safarsko 45a; TRGOVINA VUGLAR MAJDA, Veržej, Majstrova 6; MESNICA IN DELIKATESA HANŽEKOVIČ, Veržej; AGROPLAC, Veržej, Stari trg; BABIČ Podgradje, Podgradje 26a; MS KLJUČAROVCI, Ključarovci 19; TRGOVINA EKOS, Berkovci; TRGOVINA MEGLA MONIKA, Mala Nedelja; TRGOVINA NA DROBNO, Mota 30; TRGOVINA NA DROBNO, Cven 86a; SDK LJUTOMER, Ormoška 3 GORNJA RADGONA KUZMIČ, Črnci; MINI MARKET FLISAR OLGA, Sp. Ščavnica; ZEMLJIČ, Črešnjevci; TRGOVINA DRESLER KRISTINA, Podgorje; TRGOVINA VOGRIN ANTONIJA, Sp. Ivanjci; KOF, Negova; TURISTIČNA AGENCIJA KAM, Kapelska cesta, Radenci; TRGOVINA TKAVC BRIGITA, Police; MARK & TOURS, Gornja Radgona; REFLEX, Gornja Radgona, Podgrad 4( Prodajni salon GRAD, Grajska 24, Gornja Radgona; Market GAMZER, Podgrad 7, Gornja Radgona); Avtotrgovina NEŽIČ JOŽE, Lomanoše 32a, Gornja Radgona; SDK GORNJA RADGONA, Partizanska 20 LENDAVA R-0 DOLAC, Dolga vas; TRGOVINA BOROVIČ, Mostje 59; TRGOVINA EMIL BEZENŠEK, Renkovci 75; TRGOVINA ELIZABETA, D. Lakoš 24; SVIS, Gaberje; TRGOVINA JAKŠIČ, Kapca 95; TRGOVINA GODINA DARINKA, D. Bistrica 92; TRGOVINA TA-JA, G. Bistrica 7; TRGOVINA KOCET MARJAN, V. Polana 120; TRGOVINA HORVAT ANASTAZIJA, Trnje 7c; TRGOVINA HORVAT VERA, Žižki 61 a; TRGOVINA KAV AS IVAN, Odranci, Mladinska 10; TRGOVINA SUZANA, Nedelica 59; TRGOVINA TOPLAK ŠTEFAN, - '"h Nedelica 78; TRGOVINA RAJ MARTIN, Gomilica 58a; TRGOVINA MA-FAM, Petišovci, j Petišovska 80; TRGOVINA ABS, Čentiba 461; OUICK Sežana, Dolga vas; DSL KULI, Lendava; T SOLAR TOURS, Lendava; TRIOTEHNA, Lendava; KOBITEX, Kobilje; INTEGRAL, Industrijska i, Lendava; SDK LENDAVA, Mlinska 2 naložba v domači kraj Bogastvo naj ostane tu, kjer je srce VIRGO stran 26 vestnik Kmetijska Zadruga SLOVENSKA BISTRICA Zadružni blagovni center Žolgarjeva 8 v sodelovanju z BayWa-Ag iz Munchna tel. (062) 814-447 fax (062) 814-497 ŠIROKA PONUDBA RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE Iniciativni svet za izdajo turistično propagandnega materiala pri IS SO Gornja Radgona na podlagi sklepa z dne 22. 9.1994 objavlja javni razpis za izbiro predlogov razglednic krajev z območja občine, in sicer: - Gornja Radgona z okolico - Radenci z okolico - Videm ob Ščavnici z okolico - Negova z okolico - Apače z okolico Predlogi razglednic morajo biti skupni in posamični za navedena področja. Upoštevati je potrebno etnološko in kulturno dediščino ter naravne in zgodovinske danosti območij. Predlogi so lahko s pokrajinskimi in umetniškimi motivi. Avtor fotografije mora pripraviti predlog razglednice z obeh strani. Odkupljeno bo osem predlogov razglednic. Na razpis se lahko prijavijo fizične in pravne osebe. Ponudniki pošljejo svoje predloge do vključno 20.10.1994 v zaprti kuverti pod oznako »Ne odpiraj - ponudba razglednic« na naslov: SO Gornja Radgona, Oddelek za gospodarstvo in negospodarske dejavnosti. Informacije dobite po telefonu št. 069 61 671, int. 233. Predstavitev predlogov razglednic bo 27.10.1994 ob 12.00 v sejni sobo SO Gornja Radgona. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 10 dneh po predstavitvi. agromerkur l Prodaja živih kokoši in petelinov! ŽIVE KOKOŠI, TEŽKE 3,70 kg, cena 580SJT za eno. ŽIVI PETELINI, TEŽKI 5,50 kg, cena 630 SIT za enega. Prodaja bo od 10. oktobra „ , ,-r no razen V Murski Soboti vsak dan od 8.00 do 1/- ’ M v nedeljo. V Gornjih Petrovcih vsak dan o 12.00, razen v nedeljo. 1. Nakladalna prikolica Pottinger 14 m3 samo 1.867,00 DM 2. Nakladalna prikolica Stevr Hamster Junior 15 m3 samo 2.452,97 DM 3. Nakladalna prikolica Pottinger TOP III 30 m3 24 nožev samo 4.350,00 DM 4. Rotacijska kosilnica FAHR 1,65 m samo 1.869,00 DM 5. Trosilec hlevskega gnoja SCHICHT 2 T 2.199,75 DM 6. Trosilec umetnega gnoja VICON, prevozni, 1000 kg 1.289,00 DM 7. Plug tribrazdni obračalni Gossner 1.318,00 DM 8. Plug dvobrazdni obračalni Robevverk 970,00 DM 9. Plug dvobrazdni obračalni Landsberg 1.295,00 DM 10. 3 brazdni plug Eberhart 435,00 DM 11. Izkopalnik krompirja - kombajn GRIMME 5.142,00 DM 12. Balirka za slamo VVelger AP 42 6.018,00 DM 13. Balirka za slamo VVelger AP 41 5.746,00 DM 14. Balirka za slamo FAAR RIVALE 20 1.118,00 DM 15. Silažni kombajn Pottinger MEX II R 1.660,00 DM 16. Silažni kombajn Pottinger MEX CK 1.90 3.500,00 DM 17. Silažni kombajn Mengele MB 280 2.300,00 DM 18. Traktor Pasquali s prikolico kiper 860,00 DM 19. Traktor LINDNER 35 BF 36 KS 5.400,00 DM 20. Traktor FENDT FAVORIT 610 LSA 90 KS, dva poc |. 30.000,00 DM 21. Traktor FARMER 108 LSA 75 KS 17.100,00 DM 22. Molzne enote komplet s pulzatorjem 517,00 DM LJUDSKA UNIVERZA MURSKA SOBOTA SLOMŠKOVA 33, TELEFON 21 137 OKTOBRA VPISUJEMO V NASLEDNJE TEČAJE tuji jeziki: - angleški (začetni, nadaljevalni, izpopolnjevalni) - nemški (začetni, nadaljevalni, izpopolnjevalni) - italijanski (začetni, nadaljevalni) - madžarski (začetni, nadaljevalni) - francoski (začetni) - latinski (začetni) poskusno zbiumji sobSK0^^ a “sro™«"™ ODPADKI • STARA zdravila"'^' RAZREDČIL’ ODPADNIH OLJ,^ • SPEHai^ • TER NE SODIJO NA DEPONIJO, KAJ ŠELE V NARAVO. k' so lahk0 nevarni. STO ZBIRanif^f^' LAHK0 OBČANI PRINESEJO NA "JENOLEG^ ODPADKOV BO POSKUSNO _____ E GOSP°OINJSTVOM OBČINE MURSKA SOBOTA^ POTEKALO 00 V SOBOTO, 15. 10 199^JN SICER' P^aje™^ pred ^ško-gasilskim domov S°b°fl pred 9asilskim do,nOrn V Bakovcip pred vaškim domom in v “ VaŠWm dOTOnl * " ■ H°HOLPADKQRVJTFKn^ ZDRAVILA LOČITE OD DR^^ RADKOV. TEKOČINE PRINESITE LE V ZAPRTIH POS0^ VEDNO DOBRA PRILIKA SAUB računalništvo, strojepis. računovodja-specializacija SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOLJA MURSKA SOBOTA Novo na Krkini fronti proti mrčesu Alravlje... po vsem svetu gomazijo (poznamo okoli 5000 vrst teh žuželk iz reda kožokrilcev), živijo v visoko organiziranih združbah (nekatere redijo »živino«, namreč listne uši, katerih izločke uživajo, za druge garajo »sužnji«, tretje se vojskujejo, četrte drvarijo. Vsak PIPS svojo jesen dočaka pete šivajo, šeste znajo celo podkupovati)... Predvsem pa so vse tako plodne, da je njihova skupna teža enaka teži človeškega rodu! Kako ustaviti jesenske pohode te in druge golazni v naše kleti, na podstrešja, v kurilnice in drvarnice, v garaže? Ali denimo v počitniške hiše, ki bodo vso zimo samevale, v njih pa se bo zapredel vsakršen mrčes in čakal, da ga biološka budilka na pomlad požene v nov razplodni cikel? (V' mravljišču ena sama kraljica izleže do 20 milijonov jajčec!) Najprej opravimo z gomazečim m letečim mrčesom, s katerim se srečujemo »iz oči v oči«! Z nadležnimi osami, ki so jih iz »papirnatega« gnezda na podstrešju skozi okno privabile vonjave pri kuhanju marmelade in vlaganju zelenjave. S ščurki, ki v shrambi podjetno lezejo po ozimniško obloženih policah. S stonogami, ki sta jih dež in hlad pregnala z vrta pod streho (in to zelo urno, saj ima ta mrgolazen do 200 in ne samo sto nog!). Ukrep je v naši deželici že 30 let preprosto enak - pips! To tako onomatopoetično besedo si je menda izmislil velik pokojni skladatelj našega rodu, kot pribito pa drži, da je PIPS prvi' slovenski insekticid, popolnoma naša znamka, torej sad domače pameti. Spremenilo se je le eno: v bombicah so danes še učinkovitejši pripomočki za uničevanje mrčesa, več namenskih vrst jih je, mrčes se ne privadi nanje, niso škodljivi za okolje (»Dezinformacije! Same dezinformacije!« bo siknila gospa, ki sliši na latinsko ime Lithobius, po domače navadna striga). Za obračun »iz oči v oči« je KRKA KOZMETIKA pripravila dve vrsti orožja. Prvo je PIPS FORTE, pravcati magmirn v tej kategoriji spopadov. Popipsate po zaprtem prostoru, razprši se meglica, odložite bombico ter greste po metlo in smetišnico in pometete vse, kar je lezlo in frčalo. PIPS NATURAL je podobnega kalibra, le da je osnova insekticida znani bolhač - opraviti imamo torej s povsem naravnim izvlečkom rastline, ki ste jo morda kdaj videli v Dalmaciji. Učinek je podoben kot pri prej opisanem insekticidu: temeljito jesensko čiščenje (»Kakšno jesensko čiščenje neki! To je navadno etnično čiščenje!« bo prhnil gospod iz družine Trineidae, po domače hišni molj). Police in omare, špranje in razpoke, niše in kotički - vse to je Divji zahod, P jezdijo jesenski kavboji s PIPS FORTE in PIPS NATURAL za pasom-msekticidov: morda boste sami odkrili kak učinkovit način uporabe! Spr° domišljijo in bodite ustvarjalni... Tako kot so pravi kavboji kaj kmalu jic s kopiti revolverjev mogoče tudi - zabijati žeblje! In pri eksperimentiranju si delajte skrbi: vsak PIPS je povsem neškodljiv za toplokrvna živa bitja M21 ženske). No prav, boste rekli, kaj pa prostori, v katere redkeje stopimo? Podsire^ ® - drvarnice m ropotarnice, garaže in vrtne lope, da o že omenjenih samevaj^ hišah ne govorimo? Mar bomo tam noč in dan na pragu stražili, kdaj bodo p jem Formicidae, kot biologi kunštno pravijo mravljam, ali prifrfotale Pyralididae> podobni mali metulji, vešče po domače? Kdo bo te popipsal? Ukrep je v tem primeru nekoliko drugačen (»Zahrbten, prasci!« bo kostanjevo rjav član družine Blattidae, tudi kuhinjski ščurek imenovan)’ “ po najnovejšem insekticidu iz orožarne KRKEKOZMETIKE. To je P) ' pravcata protimrčesna mina: insekticid razpršimo po tleh, v špranje m r P police in okvire, na vrata in omare - pač na običajne »privoze« in »Ppstal gomazečega ali letečega mrčesa. D , 1 IPS 0 KILE namreč odlikuje podaljšano delovanje: namesto razprl $ vsiljivce šest do osem tednov prežijo v zasedi »težke kapljice«. Površin? Id SI11-0(( poškropili, ne brišemo, temveč po šestih do osmih tednih »diverzantsko akcijo' Če ta insekticid uporabljamo na prostem (v kampu, kjer smo čez zimo P okrog vrtne lope itd.), po močnem deževju razprševanje ponovimo. Secn cU v bombici tega novinca iz družine PIPSOV ni potisnega plina jesen aeu svoje aarove, pravimo ijuaje. ropipsanci p* M^oktobra 1994 stran 27 agromerkur okrepčevalnica PIPI Kocljeva ul. 14b Kdo med Vami še ni okusil kakovostnih PRIPRAVLJENIH PIŠČANČJIH IZDELKOV? Za Vas smo pripravili obilo novosti. - CEL PEČEN PIŠČANEC 500 SIT - PORCIJA PEČENIH PIŠČANČJIH KRIL 150 SIT - PORCIJA PEČENIH PIŠČANČJIH JETRC 150 SIT - NABODALA IZ PIŠČANČJEGA MESA 100 SIT/KOS - CHICKENS BURGER 100 SIT/KOS okrepčevalnica PIPI Naročila sprejemajo tudi po tel. 21 847 ica je odprta vsak dan od 9.00 do 18.00, razen v nedeljo! L°krePčevaln vestnik Naj vaš CERTIFIKAT POSTANE Certifikat lahko zamenjate za delnice Pooblaščene investicijske družbe CAPINVEST d.d. na naslednjih vpisnih mestih: MERKUR Jih že poznate? LJUBLJANA: CAP-INVEST d.d., Pražakova 6; TEHNO-IMPEX International d.d., Kersnikova 2; ZLOT d.o.o.. Poljanski nasip 28; HOBO d.o.o., Podlimbarskega 29; ORLANDO d.o.o., Dunajska 4-8; ETEKS d.o.o., Celovška 73; KOMPAS DESIGN d.d., Pražakova 4; ZAVOD RETINA - MRBŽNICA, Ciril Metodov trg 1; ETN d.o.o., Trubarjeva 50; Zavarovalna agencija ZAS d.o.o., Dunajska 8; BARBI d.o.o., Ul. bratov Učakar 108 • DOMŽALE: TENTOURS d.o.o.. Ljubljanska 80 • ŠKOFJA LOKA: ELTEX d.o.o., Trata 3 la • KRANJ: Zavarovalna agencija ZAS d.o.o.: PE Kranj, Mirka Vadnova 8 • KOČEVJE: LES SISTEM d.d., Rožna 39 • NOVO MESTO: GOLF d.o.o., Ob potoku 5 • AJDOVŠČINA: VE. LO. DESIGN d.o.o., Trg L slovenske vlade 1 • CELJE: P. S. DAS, DAS International d.o.o.: PTC RIMLJANKA, Savinova 2; TRGOVINA NANI, Savinova 3; P. S. DAS, DAS International, Zagrad 61 • PTUJ: SONJA d.o.o., Vošnjakova 10 • MURSKA SOBOTA: Zavarovalna agencija ZAS d.o.o., BTC d.d. Ljubljana: PE Murska Sobota, Nemčavci ID Sospodinjske aparate Gorenje M G A MERKUR Murska Sobota, sreda, 12. oktober 1994, od 15. do 18. ure IN V VSEH ENOTAH PTT V SLOVENIJI! 61000 Ljubljana, Pražakova 6 LEFON 06 1 1 3 3 5 1 87, 1 3 3 5 1 66 i l *nJžane CENE izdelkov (^Hik M402 kavr-nik SET MP202 D.01.02 Varli - mlin SMK 202 A.02.A SV 106 B02 SR 403 A1 CENE izdelkov R0WENTA MH61 07 stroj ,^'^ne 2a Hk Gorenje MGA: 4.435,00 SIT 5.659,00 SIT 2.473,00 SIT 3.553,00 SIT 4.979,00 SIT ELMA Črnuče: 14.633,00 5.465,00 7.426,00 SIT SIT SIT 1994 veljajo od 26. septembra do 15. oktobra .v vseh prodajanah in blagovnicah MERKUR. $ so omejene! Z Merkurjevo kartico zaupanja še ceneje. . ž? '^pi delavskega sveta TKO PRIMAT, p.o., Maribor objavljamo razpis ^$9$ pr' odeležbi v programu notranjega odkupa v okviru Programa ^oblikovanja podjetja v družbeni lastnini TKO PRIMAT, p.o., Mari- ^^AT ^J^obUk^'0'’ Maribor v okviru predhodnih aktivnosti in v postopku lastnin-Pod^Vanja obvešča vse zaposlene, upokojence in nekdanje zaposlene 1^. ' t]at da lahko sodelujejo v programu notranjega odkupa delnic pozivajo vse zainteresirane, dav 15 dneh od objave tega razpisa k. SQdeiOv°fVsk'služb' Podjetja TKO PRIMAT, p.o. Maribor, Industrijska 22, ati 9tl Pr' ProPramu lastninskega preoblikovanja podjetja. ^resira„; _, ;vnninm evidenčno prijavo in dobili tudi Obrtniki - podjetniki - podjetji ..... -................ N. RADENSKA - ZVEZDA Podjetje za gostinstvo, turizem in trgovino Murska Sobota, d.o.o. MURSKA SOBOTA, Trg zmage 8 objavlja Javni razpis za zbiranje ponudb za najem poslovnih prostorov v I. nadstropju GOSTIŠČA ZVEZDA v BELTINCIH Na voljo je 5 poslovnih prostorov, velikih od 10 do 19 m2. Prostori so namenjeni izključno mirnim dejavnostim: agencije, pisarne ipd. Podrobnejše informacije o najemu, roku in ceni lahko dobite osebno ali po telefonu (069) 21278, RADENSKA-ZVEZDA, d.o.o. Murska Sobota, kjer se lahko dogovorite za ogled poslovnega prostora. Ponudbe pošljite na sedež družbe RADENSKA-ZVEZDA, Murska Sobota, d.o.o., Trg zmage 8, v 15 dneh od objave razpisa. O izboru bodo ponudniki obveščeni v 30 dneh od dneva objave. RADENSKA-ZVEZDA, d.o.o., MURSKA SOBOTA ASIS Vrhunski slušni aparati vodečih svetovnih podjetij vam pomagajo pri odpravi težav s sluhom. ASIS, d.o.o., vas vabi v MURSKO SOBOTO v prostore Medobčinskega društva slušno prizadetih v ulico Staneta Rozmana 3, v torek, 11. oktobra, od 10. do 12. ure. OPRAVLJAJO NASLEDNJE STORITVE: - brezplačen preskus vseh vrst slušnih aparatov (14 dni) ZA MATERINSKI DOM! Materinski dom, Karunova 16 A, Ljubljana, Štev. 50101-603-43533 HVALA! - brezplačen preskus sluha - čiščenje in izdelava novih ušesnih vložkov - servis in čiščenje vseh vrst slušnih aparatov POSEBNA AKCIJA MINI UŠESNIH APARATOV V OKTOBRU! 50% POPUST’ Vse dodatne informacije lahko dobite vsak dan od 9. do 17. ure na sedežu firme ASIS, d.o.o., Drenikova 24, Ljubljana, ali po telefonu, št. je 061/558-046. stran 28 vestnik, 6. vestnik ■ VERŽEJ - Krajevna organizacija Rdečega križa ima že 550 članov. Letos je RK organiziral krvodajalsko akcijo za potrebe transfuzije v Ljubljani, v kateri je sodelovalo 62 dajalcev krvi, kri pa bodo dali tudi za potrebe transfuzijske postaje v Rakičanu. Rdeči križ vsako leto tudi organizira srečanje starejših občanov. Le-teh pa se spomnijo (obiščejo) tudi ob njihovih rojstnih dneh. (J. Ž.) ■ IVANJŠEVCI - V tej vasi še nimajo trgovine, zato hodijo nakupovat v sosednje kraje. V vasi tudi ni gostišča. Tako trgovino kot gostilno pa so imeli pred drugo svetovno vojno. Prav čudi, da se nihče ne podviza, da bi krajanom ustregel. Ivanjševča-nom pa vsaj po minerlano vodo ni treba drugam, saj imajo vaški izvir in si jo lahko brezplačno natočijo tako domačini kot popotniki. (L. Kr.) ■ GORNJA RADGONA - Število rojstev v krajih gornjerad-. gonske občine se iz leta v leto zmanjšuje, kar ilustrira tudi tale podatek: lani je bilo 205 rojstev, v letošnjih 8 mesecih pa so na svet prikukali komajda 103 kričači. Pred leti je bilo drugače, saj je bilo letno po 320 rojstev. Zakaj imajo zdaj zakonci manj otrok, ni težko ugotoviti. (F. KI.) ■ STROČJA VAS - V tem kraju so začeli pouk v šolskem letu 1955/56. Tedanji objekti pa ne ustrezajo več sodobnim zahtevam poučevanja in bivanja pa tudi pretesni so, saj se v njih stiska na površini 1.200 metrov 220 otrok in učiteljev. Površina je za 42 odstotkov manjša kot zahtevajo normativi. Bodo zgradili novo šolo ali pa k sedanji le prizidek? (F. KI.) Nova katoliška maša v Bukovcih Pojte Gospodu novo pesem Župnija sv. Ane v Bakovcih je stara komajda 13 let in je druga najmlajša v Pomutju (za njo je bila ustanovljena župnija v Radencih). Zajema samo Bakovce, to pa ne pomeni, da gre za mini občestvo, kajti kraj blizu Murske Sobote ima 400 gospodinjstev, vernikov pa je 1.600. Ti so hvaležni svojemu župniku in dekanu Martinu Poredošu za vsa dobra dela, pa tako tudi za duhovni naraščaj, saj je 1987. leta daroval novo mašo Jože Rajnar, v nedeljo, 2. oktobra, pa je prvič k oltarju stopil prav tako domačin 29- letni Robert Smodiš. Pomurje je bilo območje, ki je dalo veliko ljudi, ki delajo v duhovnih poklicih. Mnogi verniki so bili razočarani, ker v letošnji »novomašni« številki Družine ni bilo slike kakega novomašnika iz naših krajev. Pa vendarle je prišla radostna vest, kajti teološke študije je dokončal Robert Smodiš, 25. septembra je bil v Mariboru posvečen in v nedeljo je imel prvo daritev. Zbrala se je velika množica vernikov, novo-mašniku sta pela zbora odraslih in mladih, mnogi so mu osebno čestitali, imeli nagovore... Tako tudi rodni brat, ki je dejal, da nikoli ni pomislil, da bo Robert postal duhovnik, saj se je kot mladinec ukvarjal z glasbo, športom, ša hom... Psalmist je zapisal Pojte Gospodu novo pesem. Robert je zaslišal tak glas in sklenil je iti za Njim. To je še posebno po- nagovor sklenil s tole popotnico: »Daritev bodi ti življenje celo!« Po novi naši je bilo v vaški dvorani slovesno kosilo za čez 300 povabljencev. Pecivo in prigrizek ter pijačo pa so ponudili tudi tistim, ki so si po običaju šli ogledat pripravljene mize. Š. SOBOČAN udaril novomašnikov »pridigar«. Domači župnik pa je svoj Edini letošnji pomurski katoliški novomašnik: Robert Smodiš iz Bakovec prihaja od doma v župnijsko cerkev, da bi prvič daroval mašo. - Fotografija: Š. S. FIP - Znameniti kip Janeza Nepomuka s ske Ceste, ki mu domačini pravijo Johanes,je bil kar lep čas brez glave in nog, Pred kratkim pa sta ga Milan Zadravec in Rudi Pučko dala obnoviti in je zablestel v prvotnem stanju. Moža sta zadevo torej vzela sama v roke, kajti naveličala sta se obljub, da bo to storil kdo drug-- Fotografija: L. Kr. STRAŽNICA - V Lendavskih Goricah že lep čas sameva (propada) stražnica nekdanjih graničaijev. Zanemarjeni so tudi vrt, športna igrišča in drugo. Na stražnici je še (resda razbita) tabla prvotnega lastnika. Mimo objekta pelje vinska cesta, po kateri se sprehajajo tuji in domači turisti, zato bi jo tudi zaradi njih morali oddati nekomu, ki bi jo uredil, četudi bo to lendavski center za razvoj podjetništva... - Fotografija: J. Ž. Slovesnost v Odrancih V cerkvi Sv. trojice v Odrancih so v nedeljo zaznamovali 50-letnico ustanovitve duhovni je. ki pa je pozneje postala župnija. Slovesnosti so se udeležili mariborski škof dr. Franc Kramberger. duhovniki lendavske dekanije in šest odranskih duhovnikov. ki opravljajo duš-nopastirsko službo v slovenskih župnijah. Tem so se tudi oddolžili s spominskimi darili. GASILCI - Gasilci v Čikečki vasi so letos praznovali 90-letnico. Kljub temu, da jih je le 36, imajo vso opremo za gašenje. Koristi jim tudi cisterna za gnojevko, na katero so pritrdili motorno brizgalno Savica. 300-litrska cisterna je vedno napolnjena z vodo in pripravljena za hitre intervencije. - Fotografija: G. G. Eti pocsivle... foto: N. Juhnov .. .prihodnji skupni zmagovalec Festivala radijskih postaj Slovenije. * Mi to nismo! AMV MurskinJ 94,8 MSx Soboti * Na skupščini Združenih radijskih postaj Slovenije je bilo sklenjeno, da v prihodnje ne bo skupnega zmagovalca tega tekmovanja. eneni Letos se bo potegovala Zlati boben s štirimi radijskimi o, iasi- Murski val 5. festivalu J postaj Sloveu od 26. do 2M v Celju kot I trikratni zim igov^ 194 £i& 6. oktobra 1994 stran 29 vestnik priljubljena radijska urednica za nekatere, ki jo ne poznajo dovolj dobro, ga. lirJ, 'eP Povsem običajna avstralska Slovenka, ki je po 'n' voin* odšla s trebuhom za kruhom. Pa vendarle se Cein razlikuje od drugih, in to po tem, da je prepotovala da se je na koncu lahko ustalila v Avstraliji, kjer Geelongu poznajo kot zelo uspešno voditeljico 'j;, 1 "ddaj na tamkajšnjem radiu. Vendar gremo lepo po se Je rodila 527 V Zg porčjču u°P? °^etu Francu B'!a druSa g«10?’ od katerih je M teli ' Meščanske šole raz.mer ni dokon-Mko dpi0131' sta morala na Lucijo j 0 cei° v daljno plače' W O]'hotr°k. Med 'Ml? J0 blli otroci Pri imeli r pa vel>kokrat ’Mtie azumevanja za te ‘^roke tOke' »Motko in Sli. v ’ ne. knjige so jim S h vsakem manjšem nalivu nabere 'Jlica nee.r° Je mogoče priti le obut v visoke škornje. ’ ^‘krat^'8 Sostega prometa, bi morda še šlo, toda > UialčL- 8nevno pelje avtobus, po njej hodijo otroci Pot ' V \rtec, starejši ljudje pa prav tako težko ke^ki bi ° Poplavljeni ulici, ko gredo v trgovino. Cest da bi krajevna skupnost poskrbela za e, da se na njej voda ne bi več zadrževala. J. B. Sekciin dvojezični osnovni šoli v Dobrovniku deluje 8a, n< Cltra1ev> ki jih uči igranja Laszlo Cservek CT še i^raio J”8?8 Pa mu kot organizacijski vodja učiteljica IIdru redvse*n madžarske melodije, seveda pa znajo *n uspešni so, sqj so na nedavnem držav-Lrizah pri Celju osvojili srebrno priznanje, kar 'tla; p. |j *eh mladih citrarjev vsekakor spodbudno. lovec strupene, in če že uspejo človeka rešiti, ostane popolnoma slep. Ob takšnem začetku se nismo kaj preveč veselili naše nove domovine.« Naselili so se na Alta Visti, ki je bilo takrat, in menda je še vedno, eno najbolj revnih na- potrebne dokumente za odhod v to deželo. Ponovno sem se poročila, saj drugače tudi ne bi mogla v Avstralijo, ker samohranilcev z mladoletnimi otroki, takrat niso sprejemali. Marca 1962 sem zapustila deželo, ki me je vodila skozi tolike izkušnje in trde šole, vendar se tamkajšnjih ljudi še dandanes rada spominjam.« Sedaj že 32 let živi v avstralskem mestu Geelong, kjer opravlja zelo zanimivo delo urednice slovenske oddaje na radiu Geelong, 3YYR DOU-BLE WIRE, tako da se tudi v tem oddaljenem kraju enkrat tedensko sliši slovenska beseda. V njihovem radijskem časopisu sem zasledil zanimiv članek, ki govori o naši sogovornici. »Francka Nekrep je predana delu na naši radijski postaji. Je tudi blagajničarka v Multicul-tural Commite, slovenskim poslušalcem pa se oglaša z dvema enournima oddajama v slovenskem jeziku vsako sredo, ob treh popoldan in ob devetih zvečer. Največ časa posveča načrtovanju in pripravam oddaj in njen pristop k delu je profesionalen. Rodila se je v Sloveniji, v času vojne pa je prišla v Avstrijo. Vojna je prekinila tudi njeno šolanje, že zelo zgodaj jo je namreč navdajala ljubezen do glasbe in umetnosti. Preden se je 1962. preselila v Geelong, je živela deset let v Venezueli in tako govori tudi špansko, poleg slovenščine in angleščine pa obvlada še nemščino. V Ge-elongu je bila aktivna v slovenski skupnosti, tudi pri ženski sekciji, nekaj let pa je bila tajnica. Leta 1988 ji je bilo ponujeno prostovoljno delo na radiu 3YYR, po kratkem tečaju se je 8. aprila 1988 predstavila s svojo prvo radijsko oddajo in od takrat ni izostala niti enkrat!« To je torej Francka Nekrep. ALEŠ LIPKO LADO SAMARO, letnik 1989, prodam. Tel.: 23 854, popoldne. mtu VW HROŠČ, letnik 1974, 1200, registriran do aprila 1995. prodam. Cena po dogovoru, tel.: 86 008, od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. m872 JUGO 45, letnik 1989, prevoženih 80.000km. rdeče barve, dobro ohranjen, garažiran, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 26 215. m870 BMW 320, letnik 1977, generalno obnovljen, prodam. Tel.: 24 323. m911 OPEL KADETT C 1.2. letnik 1979, registriran do julija 1995. prodam. Teh: 23 686. m912 GOLF 1100, letnik 1980, prodam. Cankarjeva 48, Drago, po 14. uri. m913 CAGIVA 125, novo, prodam. Ivan Bratinščak, Jeruzalem 18 a. m6841 .HONDO CIVIC 1.61, letnik 1990, registrirano do avgusta 1995, ugodno prodam. Tel.: 31 962. m-po OPEL REKORD, D-model. letnik 1974. ugodno prodam. Tel.: 46 079. m885 TRICIKEL MOPED TOMOS, 3 zgor-nje kuhinjske elemente in termoakumulacijsko peč, prodam. M. Sobota. Prešernova 22, tel.: 31 883. m876 LADO SAMARO, letnik 1992, prodam. Tel.: 21 040. m891 OPEL KADETT 1.6 D. letnik 1987, prevoženih 63.000 km. prodam. Robert Verban, Pečarovci 40 a. m909 TOVORNI AVTO MAN, 8-tonski, računalnik Comodore 64 in sintetizator, prodam. Tel.: 76 004. m877 kmetijska mehanizacija STROJ ZA TREBLJENJE BUČ prodam. Oljarna Fras, Sp. Voličina 119, tel.: 062 724 556. m868 MLIN ZA GROZDJE, malo rabljen, prodam. Černelavci, Gorička 65. m893 CISTERNO CREINA, 27001, prodam. Karel Prijol, Ključarovci 9, Križevci pri Ljutomeru, tel.: 87 708. m6842 KOMBANJ, 3-redni, italijanski, za sladkorno peso, rabljen 4 sezone, prodam. Tel.: 062 708 088. m871 DOLINKA INŽENIRING BELTINCI PROIZVODNO TRGOVSKA ZADRUGA z. o. o. e923, Beltinci. Panonsko 22. »!.<•» 069/42 686 Po sklepu upravnega odbora objavljamo prosto delovno mesto tehnično-operativni vodja Pogoji: _ gradbeni tehnik V. stopnje - inženir gradbeništva VI. stopnje - delovne izkušnje na podobnih delih tehnik 5 let, inženir 3 leta. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevani, । noaoiev v 8 dneh od dneva objave na naslov: DOLINKA, INŽENIRING BELTINCI, Panonska 22, 69231 Beltinci. ■ MURSKA SOBOTA - Pri Pomurski turistični zvezi opažajo, da se je v zadnjem času povečalo zanimanje izletnikov za Pomurje. Tako postaja čedalje pomembnejša izletniška točka Babičev murski mlin v Veržeju, prav tako pa izletniki radi obiskujejo kulturnozgodovinske spomenike. Med pogostejšimi obiskovalci so osnovnošolci, številni pa so tudi upokojenci. (G. G.) ■ VOLIČINA - V tem kraju so obnovili in prizidali šolsko poslopje in pridobili učilnico v velikosti 54 kvadratnih metrov ter dva prostora za igralnici za voličinski oddelek vzgojno-varstvenega zavoda v velikosti 94 kvadratnih metrov. Tako malčkom ne bo treba več v vrtca pri Lenartu in Selcih. Šolarjem pa se obeta tudi enoizmenski pouk. Naložba je stala 22.000.000 tolarjev. (B. S.) ■ RADENCI - Kavarna v Radencih je zaprta že 5 let, kar pa je velika škoda, saj je bil lokal znan daleč naokoli po svoji plesni glasbi in kot prostor, kjer so ljudje praznovali življenjske jubileje. Kavarno je pripravljen najeti neki zasebnik, a mu tega ne omogočijo, ker se menda bojijo konkurence. Sicer pa je nekaj narobe tudi z aperitiv barom v Radinu. Čeprav ima odpiralni čas do 20. ure, je že ob 19.3o vse pospravljeno. (J. K.) ■ LENART - V KZ Lenart so začeli z odkupom jabolk. Kakovostna, ki sodijo v 1. razred, odkupujejo po 40 tolarjev za kilogram, industrijska jabolka pa plačajo od 6,30 do 7,30 tolarja. Letos je na lenarškem območju manj kakovostnih jabolk, saj je pridelek zdesetkala toča. (B. S.) OBLETNICA - Društvo upokojencev Bakovci je pred kratkim praznovalo 10-letnico ustanovitve. V tem času so bili dokaj delavni na več področjih, zato so najzaslužnejši dobili priznaj a. Od koordinacijskega odbora v Murski Soboti so priznanja dobili: Alojz Čahuk, Anton Bratkovič, Kristina Jančar, skupina balinarjev, skupina pevk in DU Bakovci. Od zveze društev upokojencev Slovenije je priznanje prejel Franc Benko. Društvo upokojencev Bakovci pa je odličja podelilo: Francu Idiču, Štefanu Mariču, Jožetu Maučecu, Erni Rajnar, Francu Štiblarju in Šariki Vbrbš. -V. A. PODJETJE KOMUNALA MURSKA SOBOTA, Kopališka 2 69000 MURSKA SOBOTA razpisuje javno dražbo za prodajo osebnega avtomobila OPEL REKORD, leto izdelave 1981, vozen, registriran, izklicna cena 200.000,00 SIT. Javna dražba bo v petek, 7. 10. 1994, ob 13.00 na dvorišču Podjetja Komunala M. Sobota, Kopališka 2. Ogled vozila je možen uro pred dražbo. Interesenti morajo pred začetkom dražbe vplačati pri blagajni prodajalca 10-odstotno varščino. Plačana varščina se kupcu šteje v kupnino, drugim udeležencem pa se vrne. Prodaja bo po načelu videno-kupljeno, zato reklamacij ne bomo upoštevali. Kupec je dolžan kupnino s pripadajočim davkom plačati ob prevzemu vozila. MOTOR ZA KOSILNICO BCS CON-DOR DISEL. tip DA 420. po delih, prodam. Mala Polana 81. m-bp TRAKTOR IMT 533 in voz z vgrajenim vrtilnim kolesom, 16-colne gume, ugodno naprodaj. Murski Petrovci 15. m903 TRAKTOR STEYR, vozen, 30 KS, ugodno prodamo. Srečko Kocen, Rin-četova graba 1, 69240 Ljutomer. m6839 SEJALNICO 0LT, 18-redno, prodam. Tel.: 43 378. m916 TRAKTOR IMT 560, letnik 1988. in GOLF, dizel, letnik 2986, prodam. Tel.: 57 193. m886 MOTORNO NAHRBTNO ŠKROPIL-NICO, novo, in voziček za BCS prodam. Tel.: 62 782. m7547 RAZNO KMETIJSKO MEHANIZACIJO, malo rabljeno, prodamo. Tel.: 46 079. m885 KMETOVALCI! AGROIZBIRA KRANJ, Smledniška 17, ugodno prodaja rezervne dele za te traktorje in priključke: Ursus, Zetor, Univerzah Tomo Vinkovič, IMT, Torpedo, Štore, Creina Kranj, Kosilnice BCS. SIP Šempeter, molzne stroje Westfalia in Alfa Laval. V zalogi imamo vedno dovolj akumulatorjev Vesna in Topla ter traktorske gume Barum. Rezervne dele pošljemo tudi po pošti. Predno se odločite za nakup, pokličite 064 324 802. m-fa Najnižje cene traktorjev ZETOR in TORPEDO! TRGOHIT, Podolnica 28, 61354 HORJUL, tel. 0609 611123. DROBILNIK (mulčar) prodam. Tel.: 42 131 ali Lipovci 89. m915 posesti POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069) 32 322 FAX-TEL. (069) 32322 A. NOVAKA 4. M. SOBOTA HIŠO staro 6 let, na Janževem Vrhu 15 pri Radencih, ugodno prodam. Tel.: 062 33 617, po 20. uri. m854 STAREJŠO HIŠO, primerno za stanovanje ali počitniško hišico, v Gornjih Petrovcih, prodam. Tel.: 56 075. m865 MEDETAŽNO HIŠO v Murski Soboti prodam. Tel.: 24 493 ali 061 347 849. m901 STANOVANJE, enosobno. 38 m2, v Murski Soboti prodam ali zamenjam za večje. Tel.: 24 915, od 18. do 20. ure. m887 STANOVANJSKO HIŠO V KROGU, pritlično, delno podkleteno, s centralno kurjavo, telefonom in kabelsko televizijo, takoj vseljivo, prodamo. B.I.K. d.o.o., Kardoševa 1, Murska Sobota, tel.: 21 049. mfa GRADBENO PARCELO v okolici Murske Sobote kupim. Tel.: 24 488. m907 LOKAL V LENDAVSKI ULICI, 40 m2, damo v najem in grozdje ter stroje za pripravo pečenega krompirčka (pomfrita) prodamo. Tel.: 22 296. m905 stran 30 LADA CENTER * AVT0TRG0VINA ponedeljek-petek8.-16., v soboto 8. -12. ure _ v Sloveniji salon Uda . SIoM 1 ’ T •* 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor-Lenart), tel. 062/640-540 ODPRTO PRODAJA NOVIH AVTOMOBILOV LADA s katalizatoijem 'SAMARA 1300 3/V 12.980DEM NAJUGODNEJŠA POSOJILA Primer: POLOG 3.950 DEM, obrok okoli 315 DEM x 36 mesecev, možnost nakupa tudi brez pologa NOVI in RABLJENI deli za avtomobile: R4, ZASTAVO, LADO. Staneta Rozmana 17 69000 Murska Sobota tel./fax: 069 32-230 PRODAJA MONTAŽA SERVIS TELEFONSKIH NAPRAV Panasonic POČITNIŠKO HIŠICO z vinogradom na Kogu pri Ormožu, prodam. Tel.: 062 415 673. m874 TRGOVINSKI PROSTOR, 40 m2, v Murski Soboti, na Lendavski ulici, damo v najem. B.I.K., d.o.o.. Kardo-ševa 1. Murska Sobota, tel.: 21 049. mfa DVE PARCELI MEŠANEGA GOZDA, 98 in 25 arov, v Gornjih Pe-trovcih. prodam. Gornji Petrovci 52, tel.: 22 235. m 879 živali ŽREBIČKA HAFLINGERJA prodam. Tel.: 062 758 012. m898 KRAVO, brejo, staro 10 let in telico, prodam. Lemerje 50. m862 KRAVO, staro 3 leta, prodam. Beltinci, Panonska 83. m892 KRAVO, s teletom, prodam. Pečarovci 70. m893 KRAVO, s teletom, kontrola A, prodam. Rankovci 47. m908 Vrtna ul. 8, Bakovci Ponujamo vam MOŠKA, ŽENSKA in OTROŠKA oblačila. Del. čas: 11.30-18.00 Prodamo: •. samonakiadalne prikolice, prostornine 12 in 14 m3. So nove in primerne za gričevnat teren • cepilnike drv na sveder, hidravliko ali elektromotor INFORMACIJE po tel. 061/ 666396 ZAT d.o.o. LENDAVA Kranjčeva 8 PRODAJA VOZIL IZ UVOZA! • znamke RENAULT in ALFA ROMEO PRODAJA NA POSOJILO! Informacije po telefonu 75 910, ob delavnikih od 8. do 13. ure. POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER 10-LETNA TRADICIJA Borut Jagodiča NESNICE, MLADE JARČICE, pasme hisex in golden komet super braun (rjave), uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje FARMA PRI MOSTU, d.o.o., po zelo ugodni ceni (AKCIJSKA PRODAJA): tri mesece in pol stare jarčice po 250 SIT; štiri mesece stare jarčice po 350 SIT; štiri mesece in pol stare jarčice po 450 SIT; in jarčice tik pred nesnostjo po 520 SIT. Za vsakih deset kupljenih jarčic dobi kupec eno zastonj. Jarčice so cepljene, kar prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 069 24 393; Gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 069 43 070; Gostilna Železen, Beznovci, tel.: 069 49 025; Zidarstvo Darinka Zamuda, Galu-šak, Videm ob Ščavnici, tel.: 069 68 044. razno PEČ FERROTHERM, na trda goriva, 32 kW, ugodno prodam. Tel.: 22 228. m902 GROZDJE, JURKO IN ŠMARNICO, prodam in hišo z gospodarskim poslopjem dam v najem. Žohar, Brezovci 40. mm910 rronGDivERn o 'U v e r I I / I o 9 ODPRAVITE PLEŠAVOST ZA VSELEJ UPOHAIR -SVETOVNI HIT Stegne 27 tel.: 061/5718 75 VARAŽDINSKO ZELJE za ozimnico prodam. Alojz Verban, Tropovci, tel.: 46 280, popoldan. m837 AVTOMAT ZA OBDELOVANJE ŽELEZA, premer 25 in 64, rezkalna stroja za navoje BR 20 z glavo in Hasse un Vrede, premer 38, ugodno prodam. Tel.: 00385 42 832 388. m-le TERMOAKOMULACIJSKO PEČ, 3 kW, nerabljeno, ugodno prodam. Orešnik, Zvezna 4, ali po tel.: 21 956. m883 JABOLKA VSEH SORT za ozimnico ugodno prodam. Po dogovoru dostava do Murske Sobote. Tel.: 60 103, po 18. uri Turopolje, d.o.o. Z. Velnarja 13 Telefon: 06926580 V naši trgovini dobite prenosne peči FENSA na tekoče gorivo (svetilni petrolej). Peči prodajamo po zelo ugodnih cenah (od 24500 do 28200 SIT). Poleg ugodnega nakupa tudi servis v naši delavnici. Servisiranje in prodaja STIHL-ovih izdelkov. Povsem nov celovit sistem kakovostnih in cenovno ugodnih avtomobilskih zavarovanj nmAdnahc za Prekmurje in Prlekijo Za vse podrobne podatke pokličite po telefonu MS 32-134. Adriatic' * avtomehanika * avtokleparstvo * vulkanizerstvo KURIVO-PREVOZ PREMOG - velenjski lignit, kosi 6.990 SIT - velenjski lignit, kocke 6.580 SIT - trboveljski premog, kocke, kosi 12.900 SIT - češki premog 13.480 SIT Možnost plačila na obroke. BOJAN JAKŠIČ, s.p., GORNJA BISTRICA 51, tel. 71106 INVALIDSKI VOZIČEK kupim in drobilnik za koruzo prodam. Tel.: 41 542. m897 KUHINJO, 3 m, prodam. Tel.: 21 040. m891 COMMODORE 64 z monitorjem in drugo opremo za igrice prodam in kupim tiskalnik in monitor za PC. Tel.: 75 479. m-le 30 AROV KORUZE z njive, prodam. Bogojina 25. mmak PREKLIC’ Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 297747, izdane pri HKS Panonka M. Sobota. Franc Titan, M. Črnci 25. m914 JABOLKA ZA ZIMO, sorte gloster, idared, jonatan, jonagold, melrose, I. razreda, po 40 SIT za kilogram, ugodno naprodaj. Oto Serec, Krašči 30 ali tel.: 40 120. m904 GROZDJE, jurko in klinton, prodam. Tel.: 23 221. m882 GROZDJE z brajd, šmarnico, jurko, klinton in koruzo z njive, prodam. Tel.: 49 194, Strukovci 22. m888 LADIJSKI POD, suh, smrekov, I. razred, 7cm, po 550 SIT/m2, z dostavo, prodam. Tel.: 0609 622 700 ali 063 452 082. m-874 RAČUNALNIK 386 DX, 40/128 CACHE, 4 M RAM, cirrus logic AVGA 2 M, 130 M trdi disk, 3,5» in 5,25« disketnik, barvni monitor 14» LR in miško, prodam. Tel.: 32 254. m884 OZVOČENJE - ZVOČNIKI DINA- CORD, 2 x 400 W in mikser 2x -250— W prodam. Tel.: 56 010. m-jd LEPE MAČEHE poceni prodam. Mar-kišavci 36b. m866 TER VOL, za izolacije tal. večje količine, s popustom do 30 %, prodam. Tel.: 62 020. m859 MOŠT iz cepljenega grozdja prodam. Tel.: 79 361. m-le GROZDJE, laški rizling, šipon, 500 kg, in šmarnico, 1500 kg, prodam. Tel.: 76 882. m-le BUČNO SEME kupim. Tel.: 68 518. m860 ZAMRZOVALNO OMARO GORENJE, 1851, prodam. Tel.: 23 882, popoldne. m869 PREKLIC’ Preklicujem veljavnost obračunskega lista za pšenico v znesku 76.239,10 v HK št. 24052-3, izdanega pri H KS Panonka M. Sobota. Irena Drvarič, Gorica 29. m872 NOVO STREŠNO OPEKO BIBER, okrog 3700 kosov, novo peč za centralno kurjavo Ferrotherm, 35000 kalorij, in nova garažna vrata, navadna, 240 x 205, ugodno prodam. Tel.: 65 090, po 18. uri. m7546 ODKUPUJEM LES topole, jelše, češnje in oreha. Prevoz ter posek opravimo mi. Dodatne informacije na tel.: 32 492. m-pf PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO na trda goriva z bojlerjem in raztezno posodo prodam. Tel.: 62 938. gr7548 PREKLIC! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na OŠ Bakovci v šol. 1. 1991/93. Tanja Poredoš, Dokležovje 34. m878 PREKLIC’ Preklicujem veljavnost spričevala III. letnika poklicne šiviljske šole v Murski Soboti, izdanega leta 1980. Nada Sovič, Podgradje 29, Ljutomer. m880 EXPORT - IMPORT Finančni ingeniring ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU. Oplemenitite svoj denar po zelo ugodni obrestni meri in kratkoročna premostitvena posojila. P. E. MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 Tel.-telefaks: (069)32848 PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 31729/7. izdane pri HKS Panonka M-. Sobota. Ernest Kranjec. Košarovci 23. m881 ZELJE za kisanje, belo, po 20 SIT in rdeče, po 40 SIT, prodam. Horvat, Ska-kovci 34, tel.: 40 273. m875 NAGROBNE-SVEČE, pokrite, naj-večje samo 120 SIT. za sindikate in trgovine samo 100 SIT. Priporoča se Svečar-stvo «Rugelj», Černelavci, Gederovska 11, tel.: 32 920. m 906 JEDILNI KOTIČEK z mizo in stoli, hladilnik in električni štedilnik prodam. Tel.: 31 432, po 15. uri. m899 t storitve KMETOVALCI! Menjavam gume na ličkalnikih za koruzo. Valje dostavite. Stanko Prapotnik, Hum 32 , 62270 Ormož, tel.: 062 701 593. m6822 Vsak četrtek Vestnik prodaja, montaža, servis, posojilo TRG. BARB1, ČERNELAVCI, GEDEROVSKA 11, tel.: 32 920 - ZELO UGODNO - otroške kavbojke že za 1.000,00 SIT, otroški copati, športni, podloženi že za 1.300 SIT, otroške bombažne trenirke 1.300 SIT, otroški pajaci 1.300 SIT in otroški kompleti 1.900 SIT, kavbojke za odrasle Leviš, Diesel, Wrangler od 2.300 SIT ter svilene trenirke za odrasle že 5.300 SIT. m 906 HITRO, KAKOVOSTNO । CENI PREVAJ^JLSiL P godb, tehnične dokume >“1 jkiB dobno iz nemškega v s v obratno ter tipkanje. Teleton 069 69 502. FRIZERSTVO pipi 5. M. Sobota, s svojimi storitvam,.tri3 ( ki je živel v Kanadi Naj ti bo lahka tuja zemlja. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi Počiva mirno v zemlji telo naj tvoje, na grobu lučka v spot™ ti večno naj gori. V SPOMIN Danes, 6. oktobra, je & žalostno leto, odkar vedno zapustil naš oče, tast in dedek ^an Coji iz Sevranske 12 v Prisrčna hvala vsem, ki se z dobro mislijo us^ njegovem grobu in mu krasite zadnji Vsi, ki smo te imeli radi LALl Delo in trpljenje _ tvoje je bilo življenje- ZAHVALA V 86. letu je šemu očetu, dedku m e Aleksandru Kovaču izAdrijanec83 vsem s0^?' Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo v m jn znaIlt ^alje-sosedom, botrini, prijateljem, domačim g®sl jzrejcl> ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, na tef ga darovali vence, šopke, sveče in v druge name $ ®,inKe' mili k večnemu počitku. Posebna hvala duho e^a|os za lep pogrebni obred, kantorju in pevcem za o F' Top Najlepša hvala tudi kolektivu Ajde iz Mor' Žalujoči vsi, ki smo te imeli rad' .preH^ Kaj čakate me, vin0^ rad! Kako rad bi prišel, O’ bo, Ne čakajte me, več t po še pomnite, kdaj sem P zahvala j V 69. letu nas je bfat.5 dragi mož. oče, dedek. tast Z Štefan Lo^ J -v 44 z Vanece - ta Ob nenadni boleči izgubi dragega moža, o^gijem zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom. Pf'J ^ili cem, ki so darovali cvetje in sveče ter ga poSP. in g' zadnji poti. Posebna hvala duhovniku g. aLiosti^L ganljive besede ter pevcem za odpete ? Zahvaljujemo se še vsem sodelavcem sina FeriJ pokojninskemu in invalidskemu društvu te osebju internega oddelka, ki so ga skušali ohra Vsem še enkrat iskrena hvala. cjniflr _ , , , . .».-vmA9 im’’ Žalujoči: žena Sanka, sin Feri z ženo Verico1 ^inj9 Smilja, hčerka Vida z možem Belekom in v drugo sorodstvo !*!^oktobra 1994 stran 31 fo,nas vodi tja, v tišini spiš. V SPOMIN 21. junija je minilo leto dni žalosti, odkar naju je zapustil v 42. letu starosti dragi sin in brat Franček Božič i Mote pri Ljutomeru Spominjata se te mama in brat Jožek Že leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš. V SPOMIN 5. oktobra je minilo leto nepopisne bolečine in žalovanja, odkar si nas zapustil, dragi mož, oče, stari oče in pradedek Jožef Kuhar iz Bakovec N z bpo mislijo postojite ob njegovem grobu in asite njegov grob s cvetjem in svečami. Vsi tvoji žalujoči ZAHVALA V 86. letu nas je zapustil oče, dedek in pradedek Karel Kolmanko s Cankove in U^' se 'skreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, t«v Sc>žaljeancem’ k* so nam pomagali v najtežjih trenutkih, ^ikom ter darovali cvetje in vence. Posebna hvala ^°sti,nl^aSdCem’ g' duhovniku in pevcem za odpete e ter zdravstvenemu osebju ZP Cankova. Cankova, 26. septembra 1994 Žalujoči vsi njegovi Skrb, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. V domu našem ostala je praznina, a v naših srcih bolečina. ZAHVALA Žalostni sporočamo, da je tiho odšel od nas naš dragi mož, oče, dedi, tast in svak Jože Kohek iz Rakičana .^6 'jel'11 Zna^^^jerno vsem sorodnikom, sosedom, prijate-N vgrob r,61”.’ K' ste 8a pospremili na njegovi zadnji poti, N” Nizi]-1® s cvetiem- darovali sveče in za sv. maše, ^ebnj J ustno 'n pisno sožalje. Iskrena hvala g. župniku g. Frar/ed’ Pevcem za odpete žalostinke in govorniku, Ca Kuzmiču, za ganljive besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: njegovi najdražji Oh, ti nesrečna cesta, kaj si storila, da se naša mama, stara mama ni več nazaj domov vrnila. ZAHVALA V 73. letu nas je tragično zapustila naša draga mama, tašča, stara mama in sestra Sidonija Novak iz Košarovec 4 SV? izgub- ( Si BaiiskreW zahvaljujemo sosedom Pozvekovim, Ne? OrEar> evim in botrini Temlin, posebno Feriju m Ni? - ki stJZac4° Pogreba, ter sorodnikom, prijateljem in N Poti, ti v tako velikem številu spremljali na njem Ne Bala«jr°V;''' vence in cvetje, nam pa izrazili sožalje. ^ben? za Pogrebni obred, pevcem za odpete žalo-Nu za odigrano Tišino in Pogrebništvu Banfi. seni še enkrat iskrena hvala. 'Ni-l v ^°$arovci, 28. septembra 1994 1 ’^ga in Marta z družinama ter sinova Kalman in Emil z družino Na tvojem lepem hribčku hišica stoji, ki nekdaj nam bila prijazna, zdaj tuja in otožna se nam zdi, ker tebe, draga, več med nami ni. V SPOMIN Boleč je 11. oktober, ko nas je pred tremi leti za vedno zapustila draga žena, mama, babica in prababica Marija Stelcar iz Cogetinec 51 pri Cerkvenjaku Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, prisrčna hvala. Žalujoči njeni Rdeči cvetovi na gomili, drobne svečke tam gore, a pod to gomilo naš dragi Vlado mirno spi. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN Četrtega oktobra mineva 10 žalostnih let, ko nas je tragično za vedno zapustil naš dragi sin, brat in stric Vlado Bohar iz Stanjevec Hvala vsem, ki se ga še spominjate ter z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu. Žalujoči: mama, ata in brat Ludvik z družino Skromno in pošteno si živeti nas učila, veselje, srečo in ljubezen si med nas delila. A sedaj naš dom ovit v mrtvo je sivino, v njem obup z neizprosno je praznino. Tudi vrt tvoj pisan in cvetoč ne dehti več tako lepo kot je nekoč. Vse, kar storila si za nas nekdaj, v spomin bo in hvala ti za vekomaj. V SPOMIN Emiliji Kološa roj. Ferko 8. oktobra bo minilo žalostno leto, odkar te je kruta bolezen iztrgala od nas. Moja draga žena, mamica - mrtev je samo tisti, ki nima nikogar, da bi nanj mislil, ga pogrešal in objokoval. Hvala vsem tistim, ki ste jo ohranili v lepem spominu, in vsem, ki obiskujete njen grob. V spomin njeni neutolažljivi: mož Feri, hčerki Lidija in Milena z družinama ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in babice Ide Barbarič roj. Kerčmar iz Šalovec se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ginekolo škega oddelka bolnišnice v Rakičanu, ki soji v poslednjih trenutkih lajšali bolečine. Zahvaljujemo se g. V. Kerčmarju za poslovilni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala vsem prijateljem in znancem, ki ste ji darovali cvetje in sveče, jo spremljali na njeni zadnji poti in nam izrekli sožalje. Žalujoči: hčerka Olga s Pištekom in vnukinja Klavdija, brat Dezider in sestre Irena, Amalija in Olga z družinami ter drugo sorodstvo Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le spomin na te ostaja. ZAHVALA V 57. letu nas je zapustil naš dragi oči in dedek Janez Gomboc tesar iz Borejec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom prijateljem, znancem, učencem 5. a razreda OŠ Velika Polana, sodelavcem podjetja Solidarnost, g. župniku, pevcem in govorniku za poslovilne besede in vsem, ki so ga pospremili na B njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, mace Katarine Sraka iz Beltinec (2.11.1914-15.9.1994) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče in za sv. maše. Hvala za izrečene besede in zapete pesmi slovesa. Hvala vsem, ki ste jo v težki bolezni obiskovali, posebna hvala g. župniku in g. kaplanu, patronažnim sestram, ki ste ji s človeško toplino več mesecev lajšali hude bolečine. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli pisno ali ustno sožalje. Žalujoči vsi njeni Truplo vaše zemlja krije, v hladnem grobu mimo spite, srce vaše več ne bije, bolečin več ne trpite. Nam pa žalost srce trga, solze lijejo iz oči, dom je prazen in orožen, ker vas več med nami ni. V SPOMIN Z bolečino v srcih se spominjamo 7. oktobra 1993, ko nas je zapustila draga mama, babica, prababica, tašča in sestra Terezija Kuzmič iz Vidonec 140 Čas mineva, vso dobroto in ljubezen vam lahko vračamo le še s cvetjem in plameni svečk. Žalujoči vsi njeni najdražji ZAHVALA V 88. letu nas je zapustila draga mama, tašča, stara mama in babica Elizabeta Volf iz Žižkov Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli pisno ali ustno sožalje, darovali cvetje in za sv. maše. Hvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Hvala g. kanoniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči vsi njeni Zakaj si moral nam umreti, s teboj je bilo lepo živeti. Zdaj v grobu mirno spiš, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN V ponedeljek, 11. oktobra, mineva leto neizmerne žalosti, odkar te ni več med nami, dober mož, ata in dedek Štefan Šeruga iz Puževec 27 Čas mineva, žalost in bolečina pa za vedno ostajata v naših srcih. Hvala ti za vse in za tvoje plemenito srce. Bolečina se da skriti, tudi solze ni težko zatajiti, a tebe nam ne more nihče več vrniti. Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, prisrčna hvala. Neutolažljivi: žena Irena ter sinova Geza in Matjan z družinama Ni več besed, ne stiska rok, ostal je le spomin in trpek jok. Ko si odhajal, se nisi poslavljal, saj si verjel, da boš prišel, a usoda je hotela, da si za vedno odšel. Le naša srca vedo, kako boli, ko več med nami tebe ni. ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je 20. septembra v 70. letu za vedno zapustil naš ljubi Jožef Čuk iz Hrastja-Mote 70 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in za sv. maše, nam izrekli sožalje in ga pospremili v tako velikem številu k njegovemu preranemu počitku. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke in govorniku za besede slovesa. Žalujoči: žena, otroci, vnuki in pravnuki Skupina mišičnjakov, metalcev čez prag in tolažilk. ki jih vodi Agica Novak - Agata od križa, predsednica soboškega Rdečega križa, si pozorno oglejuje posnetke nedavnega pretepa v mariborski skupščini. Skupina je mirovniška in bo skušala preprečiti, da se ob obravnavanju Halb - Caponejevega in Cipot - Metternichovega občinskega računovodstva na prihodnjem zasedanju skuščine ne ponovi mariborski razvoj dogodkov. Radgonski mehurčki Jaz ne zmorem več! Ne vabite me več nikamor, ker ne zmorem in ne smem! Moja stara me več ne pusti, pa moje telo mi je tudi odpovedalo. Dobro, daje začelo deževati, da si bom malce opomogel. A od česa, se sprašujete? Od trgatev, seveda. Janžev Vrh. Polički Vrh. Zbigovci, Kapelski Vrh, Rožički Vrh. Okoslavski Vrh... in na vsakem od teh vrhov poznam kakšnega vinogradnika, soseda,, znanca, nekdanjega sodelavca. In vsakemu sem med letom obljubil, da bom prišel na trgatev. Zdaj pa že dva tedna hodim iz vinograda v vinograd. Pa saj ni tako naporno, ker jaz nisem tako neumen, da bi nosil »piito«. Jaz sem raje kje pod trsi, počasi nabiram grozdje in poslušam. Kaj vse izveste?! Neverjetno. Izvedel sem, katerim prekmurskim gostilničarjem štajerski in prleški vinogradniki in kletarji več ne bodo prodajali vina, ker njihovemu vinu mešajo druga vina in vodo. Kateri vse so to, raje ne bom zapisal ... Naj si kupijo vina v lendavskih goricah, tam imajo kleti polne lanskega vina. Drugače pa: nič novega. Skupščine ni bilo že pol leta in moja kolegica s te strani je nadvse obupana. Tako zelo je razočarana, da En TOTI IN TOTA iz Lotmerka Spet nov popravek učbenikov za zemljepis in zopet zaradi lendavske zemeljske skorje. Novo besedilo, ki bo vneseno na vseh stopnjah, se glasi: »Območje okrog tovarne Lek se imenuje Kolumbija, daljna in-bližnja okolica pa je dobila značilnosti te latinskoameriške države. Do take spremembe je prišlo potem, ko so v Lekovi sežigalnici začeli sežigati nevarne odpadke tovarne Krka, ki so se vrnili z izleta v Kolumbijo.« Zaradi vode svetega Vida iz istoimenskega izvira pri Bukovnici je prišlo do strokovnega spora med dobrov-niškim veterinarjem Igotjem Šetincem - Ragužanom in direktorjem lendavske klinike Alojzom Jerebicem - doktorjem Luidžijem. Jerebic zahteva, da se z zdravilno vodo zdravi vid samo pri ljudeh, Šetinc pa bi rad z njo vlažil oči tudi backom, teličkom in pujskom. * % * Ljutomerski župan Mirko Prelog - Sherlock Holmes je potem, ko je ljutomerska občina po reformi lokalne samouprave ostala v enem kosu, izjavil: »Še naprej bomo uresničevali naše načelo ejn folk, ejn rajh, ejn furerl Ljutomeru bomo priključili tudi sudetsko Prlekijo v občinah Radenci, Sveti Jurij in Radgona!« * * * Naslednji, resni, kandidat krščanskih demokratov za zunanjega ministra bo soboški državni pravdnik Štefan Šiftar - Pico. Še vedno ima zdaleč najboljšo francosko izgovorjavo. Neprekosljiv je tudi v izgovorjavi dvoustičnega uja. Edini, prav tako resni protikandidat mu bo doktor Junggeselle - Magdič, ki se je zadnjič na radiu Slovenija v programu Ars izkazal z izborno zborno slovenščino, ko je razlagal zdravljenje shizofrenije z uporabo dvojine. * * * »Čeprav sem žrtev komunističnih čistk na šoli, nosim še vedno boljše kostime kot kolegica Miloševičeva - Pasi-onarija,« je izjavila profesorica Gornječeva - Tereza s soboške gimnazije. Ha, ste videli, kako pametno so storili naši organizatorji Prleške bratve, da so jo preložili, potem ko je bilo napovedanega dne nekam kislo vreme! Ne veva sicer, če je imel za modro odločitev kaj zaslug gospodarstvenik z občine g. Kurbos (tudi muzikant), vseeno pa je skupaj z brati zaigral, kot bi se mu zvalil kamen s srca. Midva sicer nisva bila dolgo na tej prireditvi, ker sva morala na pravo trgatev v gorice. Ampak če bi se uresničilo tisto, kar je nekdo pripisal na enem od plakatov na avtobusni postaji, potem bi TOTI ostal v Lotmerki, četudi bi mu TOTA grozila z najhujšim. Pisalo je namreč, da bo prišla na bratev tudi Ciccolina in da bodo na programu seksi filmi. Nekateri imajo zares bujno domišljijo, da napovedujejo oziroma pišejo take stvari. Lahko pa da je neznanec mislil na kakšno lotmerško Ciccolino? Vsekakor jih je nekaj, ali ne? Po dolgem času sva spet nekaj slišala oziroma prebrala o Konusu, ki daje našemu mestu poseben pečat (beri smrad). Država menda namerava tovarno prodati nekemu podjetju iz tujine, vendar naj bi mi prej poskrbeli za čistilno napravo - rešili ekološke probleme - ali pa bi usnjarni nekoliko bolj gledali skozi prste, dokler ne bodo stvari na pravem mestu. Če je to res, potem naju zelo skrbi, kako dolgo bomo še morali v Lotmerki prenašati KESHMt KONJ smrdeče »dišave« v zraku in iz kanalizacije. No, za nekatere je, kot se zdi, pomembneje, da imamo poslej balon z napisom Prlekija in da bo čez čas obnovljena Mestna hiša. Kaj bi se obremenjevali s problemi, ko pa je z balonske perspektive videti vse tako lepo! Lepo je bilo menda tudi na otvoritvi nove šole pri Mali Nedelji. Ker pa nisva bila oči- ■ KANČEVCI, LJUTOMER, MURSKA SOBOTA, TOMAŽ PRI ORMOŽU - Kapucin p. Štefan Balažič, voditelj duhovnega centra v Kančevcih. je bil razrešen te službe in odhaja na novo službeno mesto v celjski kapucinski samostan. Za novega voditelja duhovnega centra v Kančevcih je bil imenovan kapucin mag. p. Karel Gržan, doslej kaplan pri sv. Ožbaltu na Ptuju. Iz Kanče-vec tudi odhaja župnik p. Stanko Matjašec, saj je bil imenovan za župnika pri sv. Ceciliji v Celju. Novi kančev-ski župnik je postal p. Donat Kranjec, doslej gvardijan v kapucinskem samostanu Ljubljana-Štepanja vas. - Dosedanji ljutomerski duhovni pomočnik dr. Stanislav Slatinek je postal viceofical pri škofijskem cerkvenem sodišču v Mariboru in ekonom v mariborskem bogoslovnem semenišču. - Soboški kaplan Fredi Mlinarič je bil imenovan za kaplana v Ljutomeru, novi kaplan v Murski Soboti pa je Andrej Lampret, ki je bil doslej kaplan v župniji Maribor--Tezno. - Anton Fras, župnik pri Tomažu, je bil prestavljen za župnika k Sv. Rupertu v Slovenskih goricah, novi to-maževski župnik pa je postal Mirko Horvat, doslej župnik v Velenju. (Š. S.) noče več pisati. Pravi, da so ji bili posnetki skupščin po kabelski televiziji glavni vir pogovorov in pisanja za nekaj tednov' Zdaj pa nič. Čeprav sta predsednika obljubila izlet, pripeljala sendviče in so navzoči poslanci hodili z avti iskat posamezne poslance kar domov, celo v vinograde, niso mogli zbrati zadostnega števila. Nočejo in pika. Slišal sem, da je to’ organizirana zarota, le da ne vem, če politikov, pdslancev, krajevnih veljakov ali poslančevih žena. Pa zakaj enkrat za vselej ne povejo, da skupščine več ne bo? Tako ne bi vedno znova pripravljali gradiva, pošiljali vabil, pripravljali sendvičev in zastonj prihajali v gasilski dom. Škoda časa in denarja! Se tole moram povedati, ker me je zelo razburilo. Zadnjič me je vnuk prepričal, da njegova generacija najbolj skrbi za populacijo Radgone. Rekel sem, da to ni mogoče, saj imamo šampanjec, sejme, grad ...Ne. samo njihovi koncerti so skoraj vsak ponedeljek napovedani na ljubljanski televiziji, vse drugo se omenja le enkrat letno. Potem pa sem gledal - in ' Upam, da v Radgoni res prihaja na »sceno« nova generacija- Radgončan vidca, ne moreva pritrditi, ali je g. Ganza iz Godemarcev res z enim očesom budno opazoval, kdo je dal kaj cvenka (prostovoljni prispevek), ko so mu ob prihodu nadeli obesek, in bi se skoraj zjokal nad »darežlji-vostjo« Občinarjev iz Ljutomera. Ampak oni so vendar že prej poslali v Malo Nedeljo veliko občinskega denarja, pa naj bi sedaj spraznili še lasten žep!? Ne recite ničesar... Mož s kapo na glavi, čigar sliko smo po naključju uokvirili v prejšnji številki, je Aleksander Lepoša iz Gornjih Petrovec številka 1. In komu seje sreča nasmehnila danes? To boste zvedeli prihodnjič. Še naprej berite Vestnik, kajti morda boste kdaj ravno vi dobili 10.000 tolarjev. Pa na nasmešek ne pozabite, vsekakor pa ne tedaj, ko boste videli koga, ki bo pritiskal na sprožilec fotografskega aparata. NE RECITE NIČESAR, LE NASMEHNITE SE! Pa v Vestnik poglejte! Če se najdete »zaokroženi« na sliki, pridite po nagrado, vredno 10.000 tolarjev. NE RECITE NIČESAR, LE NASMEHNITE SE! Company Veščica d.o.o.*^^ 69000 MURSKA SOBOTA, Veščica 4e, tel.:069/23 507, fax:31 576 Cene rabljenih avtomobilov Minulo nedeljo so na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Soboti ponujali 51 vozil, prodali pa so pet. Lastnike so zamenjali zastava 101 letnik 1988, prevoženih 5400 km, za 5400 DEM, ford eskord 1,3, letnik 1982, prevoženih 91000 km, za 6000 DEM, lada samara, letnik 1990, prevoženih 51000 km, za 6000 DEM, renault 4GTL letnik 1992, prevoženih 24000 km za 40000 tolarjev in zastava 101, letnik 1984, prevoženih 101000 km, 15000 DEM. Znamka avtomobila Letnik Prevož. km Cena Ford eskord 1,6 D 1989 78.000 14.000 DEM Ford fiesta 1,1 1992 12.000 10.000 DEM Lada samara 1988 86.000 4.400 DEM Skoda favorit 1990 38.000 480.000 SIT Citroen AX 1988 69.000 7.500 DEM Renault 5 C 1990 51.000 8.800 DEM Opel kadet 1,4 1985 100.000 8.500 DEM Mercedes 200 D 1979 234.000 6.500 DEM Lada 1300 S . 1985 70.000 2.100 DEM Renault 19 1993 19.000 22.000 DEM Peugeot 309 GL 1987 70.000 10.000 DEM Lendavski pereči V razvitem svetu je menda samoumevno, da se preselijo v domove za ostarele, saj imajo v njih vso tako niso v napoto mladim. Pri nas je drugaie. bojijo, če bodo morali življenje skleniti v >>^omUrriJOV(inci>i gle«, kakor nekateri sicer imenujejo dom os _ v Rakičanu. Že samo omenjanje imena kroja & - marsikoga prestraši, na primer, ko mladi stan & Zfl »Damo vas v Rakičan!« Podobno je Z Oirno nekoga pravijo, da je »bil v Ormožu«, vemo, a zaradi alkohola. domonem.oj V moji lendavski občini smo končno doviiij moteni) glih«. Dedki in babice, ki so razdali svoje P oijgVanje sinovom in hčeram, zdaj pa ti pozabljajo na obveznosti do njih (lepo ravnanje, topla soba, dostop do soda, itd.), so zdaj preskrbljeni-nevzdržno, se bodo kar prijavili in odšli V t '^rubi^, svojci pa bodo zanje plačevali ali pa jim j podedovano premoženje. Opažam namreč, Soljudje počasi sprejemajo domove za ostarele brega, ne pa mesto, kamor greš čakat smrt, Suz ^o- dedka, ki je bil doma nebogljen kot otrok, v »L daseje glih« pa je spet prišel k sebi. Se več: vnuku je p kot vdovec zaljubil. ^tvdie^v Lendavski dom pa bo koristen tudi zaradi v nosti. Dedki in babice madžarske narodnos i čanskem domu naučili slovenskega jezika- , domu pa se Slovencem ponuja priložnos, sokia^ madžarščine. Da je učenje na stara leta uspe L- ^esttb Jančijeva babica, sicer Goričanka, ki je podest v Ormožu. Prekmurski Slovenci se lahko, . venski jezik, »skrijemo«. Torej ne »guči«, a v l£? vori. Če bodo tako pridni slovenski dedki i ))0(jžag3® davskem domu, potem gre resnična z. v j|a O® Jožici z ministrstva, ki si je toliko pr'za.. -L »pust' v Lendavi. Hudo narobe so ravnali, k®r J nInaii3Sie prerezati traku, ampak si je to »izposlovala« niča Rina, ki je v Lendavo priletala ju krepko zamujala. Pa menda ne zato, da 1 blagoslovljena (med moškimi). Dom so na s sedanjimi vrednotami tudi blagoslovih- odprli' < Tako, dragi moji; dom v Lendavi so kon RakijaIiU-se bodo preselili naši varovanci, ki so om po jo kot 30 prijav je na novo, nezasedenai pa osD bf’ 0 postelj. Vse bolj se mi dozdeva, da tč čak j str name, nate ... Mi, starejši ljudje, si®r jni, . imamo, poštenja pa nobenega. No, ja, tis kojninO’ J čakamo starostno, kmečko ali francosko p, p3 nc^ se nam deca in vnuki prilizujejo. Le kdo za n denarja, ko ga potrebujejo zdaj za avto,. e’ televizijo, počitniško hišico pa za na mo j ^obfaO|-drugo mesečno pokojnino pa nas kaj Pr^3 Tako hčerke in snahe ne puste mater ozir . ’ jj niku, sinovi in zetje očete oziroma taste od spr6i je!: češ da s(m)o jim v napoto. Ne eni ne aarjetVe^ieiijiJ nobenih koristnih predlogov v zvezi z gosp m ŽivJ.^ »Kaj boš ti, stari (stara), komandiral(a), t ,i« t” L nisi prigospodaril toliko kot jaz v enem le ' kineI'^ti. nizal podobe iz težkega življenja starih ljn .j. tak0,^’ Bog plačaj (Kerem szepen!) vsem, ki s vanj P da ste nam zgradili ta lepi dom. Bog daj, ljudem tudi kaj mlajših vdov, sicer nam bo starej x dolgčas. 4i tr It O, sit. It Turnišče: cene puj^di Prejšnji četrtek so pripeljali rejci na se^ 1? Jodu so bili stari od 8 do 12 tednov in t® . od 9-kilogramov. Kupci so morali za par od 12.000 tolarjev, pokupili pa so vse Živam gdaj' Sejem v Turnišču je vsak četrtek ob /- 'ne morajo imeti za pujske veljavne živinskep^__ hi ^e. Ut % »6, in hi he /O Pomurska banka velj< l> 'd iti Menjalniški tečaj Pomurske banke 4. oktobra 1994,lcca' 1994 od 00.00. 4 (|d Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 4. oktobra 19 Država Enota Banka Slovenije Nakup _ Avstrija 100 1.141,7588 1.050^ Francija 100 2.354,6365 2.233^ Nemčija 100 8.036,0277 7.700,0^ Italija 100 7,9910 7,50 Švica 100 9.675,3774 9.180^ ZDA 1 124,4218 118.60 Obvestilo za varčevalce in korniten Pomurske banke, d.o-. 1. Novi mejni zneski pri poslovanju TEKOČI RAČUN „ giA • Pri plačilu blaga in storitev se sme ce - najnižji znesek - najvišji znesek , gC|po(r • Najvišji znesek za gotovinska izplačila j? partnerji 10.000,00 Sl । HRANILNA KNJIŽICA • Izplačilo za imenske hranilne vloge brez P^giT j pogodbenimi partnerji je 10.000, Pogodbeni partnerji so banke, s kateh1^ Pogodbe o medsebojnem sodelovanju poslovanja s tekočimi računi in hranilnim' podjetje Slovenije.. nje P, tr 2. Po novem se lahko izpusti izpis0bSko'11 »tolarjev« za z besedami izpisanim zn®