Uto XLVI • St.99 • CENA 70 SIT Kranj, torck, 21. decembra 1993 Domaći in tuji turisti bodo konec tedna napolnili naše hotele Gorenjska je za praznike razprođana Za dan novoletnih počitnic bo na Gorenjskem treba odšteti od najmanj 15 do več kot 100 mark na dan. Kranjska Gora, Bled, Bohinj, 20. decembra - Od tega petka, 24. decembra, naprej, bo na Gorenjskem le ie s težavo moc najti prazno posteljo. V naivecjih turistienih srediScin na Bledu, v Bohinju in v Kranjski Gori so že skorai mesec dni razprodani, čeprav so v Bohinjd novedali, da so zadnje dni dobili nekaj odpovedi in je kakSno prazno sobo te dni Se moč najti. "Z jesensko turistično sezono smo lahko zadovoljni, saj je bilo letos ponovno več gostov, predvsem so bile to skupine in seminarski gostje. Bled pa bo poln tuđi od konca tega tedna do konca novoletnih prazniKov, saj so hoteli že nekaj časa razprodani. Žal pa ni natančnega podatka o zasebnih sobah," je povedal tajnik TD Bled Miro Mulej. Pri turističnem društvu in kra-jevni skupnosti\>a so se letos izredno potrudili tuđi za lepši videz kraja, saj je Bled te dni že lepo praznično okrašen. Blejski gostinci in hotelirji se pripravl- jajo tuđi za najdaliSo noč, cene silves-trovanj pa so od 80 do 150 mark. l\idi v Kranjski Gori bo te dni živahno. V hotelih in zasebih sobah bo največ Italijanov, prav tako bodo številni gostje iz Nemčije, precej pa bo tuđi domaćih turistov. Ti bodo tuđi med prazničnim] obiskovalci Bohinj a, kjer pa letos ugo-tavliajo, da i talijanskih gostov ne bo več toliko kot prejšnja leta. Zato pa je za počitnice v Bohinju več zanimanja med Nemci, Avstrijci, Nizozemci in Madžari. • V. Stanovnik Bohinjci zahtevajo nazaj vloženi denar Je barka nasedla? Več kot sto Bohinjcev je v igro Fair play vložilo blizu pol milijona mark, nazaj pa ttaj bi đoslej dobni bolj malo. Le kako bodo torej lastninili bohinjske hotele in ftenice, kjer naj bi sicer po predlaganem zakonu imeli prednost?! Bohinjska Bistrica, 17. decembra • Zgodba se ie začela tako, da se tepie sploh ne bi mogla. Znani slovenski gledalisld igralec ter njegova žena in sin so od predlanskega oktobra do lanskega maja Pogosto prihajali v Bohinj in navđuševali ljudi za Fair play. »ohinjd so zaupali ugledni, slovenski javnosti dobro poznani <*ebnosti, vplačevaU Vemije" (325, 2070 ali 3500 mark), se veselili (redkih) izplačU in pbljubljenega piknika in ćelo ploskali, ko iim je moi obhubtyal: "Če sem vas spravil na barko, vas bom tudi srečno pripebal z nje." No, Bobinici zdaj na to že nestrpno takajo in se razočarano sprašujejo, ali Je barka morebiti nasedla. Od prvih vpla&l »ta minili že več kot dve leti, Bohinjci pa so {Joslej od vloženega dobili nazaj bolj malo (koliko, natančno oihče ne ve); kaj sele, da bi kaj ?aslužili, kot jim ie bilo obljubljeno. Vsak izmed več kot stotih Bohinjcev je v Fair plav vplačal okrog Stiri tisoč mark - skupno torej čez štiristo tisoč mark, k znesku pa je treba prišteti Se tisto, kar so vplačali v Radovlji-ci ali kje drugje. Dobri pozna-valci razmer trdijo, da so v Fair play vložili blizu pol milijona mark; to pa je znesek, ki bi jim zelo koristi! pri lastninienju hotelov in žičmč, kjer naj bi po predlaganem posebnem privati-zacijskem zakonu domaćini imeli prednost. Najbolj nestrpni Bohinjci so pisali v Munchen, kjer je sedež glavnega organi-zatorja Fair plava, in dobili odgovor, da je bil vplačani denar porabljen za izplačila igralcem na vrhu piramide in da je zahtevana vrnitev igrals-kega vložka izključena. (Na-daljevanje na tretji strani) * C Zaplotnik Andrej Hartman v klubu Dvor Previsoke ali prenizke plače Preddvor, 16. decembra - V klubu gorenjskih direktorjev Dvor so tokrat gostili Andreja Hartmana, jvetovalca vlade v Zavodu za makroekonomske analize in razvoj. Voditelj pogovora Emil Milan Pbtar ga je predstavil kot strokovnjaka izza odra, saj pogosto stoji za izjavami premiera. Letošnje napovedi makroe-konomistov so se v marsičem izpolnile, kako se bodo v pnhodnjem letu, ko pričaku-jejo 1-odstotno gospodarsko rast, bo seveda pokazal čas. Vsekakor pa je Slovenija ena redkih držav, ki zdaj svoje* napovedi o gospodarskih gi-banjih popravlja navzgor, kar kaže tudi na previdnost napo-vedovalcev, saj optimistične napovedi takoj potegnejo javno porabo navzgor. Prav v tej luči lahko razumemo glasovanje parlamenta, bolje rečeno nekaterih političnih strank o 3-odstotni gospodarski rasti v pnhodnjem letu, kakor da bi poslanci lahko o tem odločali z dvigom rok. V zavodu trenutno pripravl-jajo strategijo gospodarskega razvoja Sloveniie, ki bo nared do junija prihodnje leto. Kako pomemben je dolgoročni pogled ie potrdila razprava, saj so direktoru načeli vpra-šanje previsokih oziroma pre-nizkih plač. Spodbodla jih je Hartmanova makroekonoms-ka pripomba, da je alergičen na plače. Problematične nišo previsoke plače, temveč prevelika razlika med kosmatimi in čistimi plačami, saj se z njo redi država, siromaSi pa ljudstvo, napovedi o razbremenit-vah pa so podobne pravljicam za lahko noč. (Več na 7. strani) # M y^ fQj0. j pe]ko SKB BANKA D.D. NOVAENOTA SKB BANKE V KRANJU Obiščite novo poslovno enoto SKB banke v Kranju na Koroški cesti 5. Enota bo pričela poslovati v sredo, 22. decembra 1993. Odprta je od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Vsem poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1994I Prva slalomska zmaga Jurcta KoSirja Mojslrančan ugnal Tombo Na včerajSojem slalomu svetovnega pokala v Ma-donni di Campiglio je naJ smacarski as Jure Kosir prvic* stopfl na zmagoval-no stopnicko in dokazal, da gre po poti slavnih prebod* nikov Bojana Križaja in pokojnega Roka Petrovi« Italijansko zimsko «mu-Carsko središče Madonna di Campiglio se je včeraj ponovno izkazalo kot sre-cen kraj slovenskih smu-tanev. Pred očmi Stevilnih Tombovih nav^ačev je na5 najboljši slalomist Jure Ko-Hr ugnal Alberta Tombo, tretji pa je bil Norvežan Jag^e. Kosirjev uspeh^ z odličnima vožnjama in končnim šestim mestom dopolnil tudi triidvajsetle-tni Scnčurjan Oregor Grilc. Izvretni uvrstitvi naSih reprezentantov in pa tudi vse boljša veleslaloraska forma (v nedeljo so vele-slalomske točke dobili Kune, Kosir in Grilc) pa je tudi dober obet pred naslednjima, slalomsko in velealalomsko, tekmama, ki bosta 8. in 9. januarja v naši Kranjski Gori. • V. Stanovnik DANES DEŽELA Gorenjska^ Banka *. W- d.d. Kran| VARNOST ZA ZAUPANJE Štirideset let Gorenjskega muzeja Kranj - Prostori gradu Kicselsteln, kjer zdaj ie eno leto po preselltvt iz baročnega dvorca v favčarjevl ulici, deluje Gorenjski muzej, so bili minuli petek karpretesni za vse, ki so hoteli počastiti muzejski jubilej. Mednjimi tudi Sergij Pelhan, minister za kulturo, kranjski lupan Vitomir Groš, predstavnik! drugih gorenjskih In slovenskih muzejev in drugi. Razvoj pokrajinskega muzeja na Gorenjskem Je v kratkem predstavila sedanja direktorica muzeja Majda Žontar. Med čestitkami muzeju in muzealcem Je v slavnost-nem nagovoru minister Pelhan omenil tudi, da nova kulturna politika predvideva tudi novo vlogo muzejev in muzealcev. O novih moinostih kompleksnega razvoja muzeja tudi s prostorsko širitvijoje v svojem pozdravnem nagovoru omenil tudi lupan Groš. Na slovesnosti so predstavili tudi zbornik, ki celovito predstavlja Stiri desetletja dela Gorenjskega muzeja. * LJVI., slika: Janez Pelko Rudno polje, 19. decembra -S štafetnimi tekmi se je v nedeljo končalo letošnje tekmovanje za svetovni pokal na naši Pokljuki. V četrtek so naj bolj ši biatlonci in biatlonke sveta tekmovali v pravem snežnem viharju, v soboto in nedeljo pa je tako tekmovalce kot številne obiskovalce Pokljuke pričakalo prekrasno sončno vreme. V smučinah in na strelišču so imeli ob zaključku tekmovanje največ športne sreče Nemci, med dekleti pa so v štafetnem teku slavile Belorusinje. Naši so s številko 13 (na sliki Uroš Velepec na strelišču) dosegli solidno trinajsto mesto. • V. Stanovnik, slika: J. Pelko S HELIKOPTERJEM HI-TREJE DO PONESREČEN-CEV • Na brniSkem letalUču je Eurocopter iz Nemčije minuli Knedeljek predstavil reševabii likopter MBB 105 CBS, kakrSnega uporablia tudi tam-kajšnja Zračna resevalna služba. Ekipa, Id jo poleg pilota sestavljata zdravnik in medicinski tehnik, ie prikazala mož-nost reievanja na majhnem prostoru v primeru prometne nesreče. Sterilni gostje so si lahko ogledali tudi sodobno ambulantno letalo, kakrinega K* nas zagotovo ie dolgo ne mo imeli. Zato pa so Sloveniji ponudili nakup reievalnega helikopteria pod ugodnim! po-soji, ki bi lahko obogatil sistem nelikoptrskega reševanja pri nas. • S. Saje - Foto: Janez Pelko MALI OGLASI (064) 217-960 GORENJSKI GLAS • 2. STRAN PO SLOVENIJI Torek, 21. decembra 1993 SLOVENCI PO SVETU Slovensko vabilo papežu Po februarskem uradnem obisku predsednika republike Milana Kučana v Vatikanu je bil tokratni obisk predsednika vlade dr. Janeza Drnovška drugi obisk iz Slovenije na najviSji ravni. Ijubijana, 17. decembra - Slovenski premier je po vrnitvi iz Vatikana dejal, da je bil papež zelo prijeten sogovornik. Slovenska stran je svetemu očetu izročila uradno vabilo za obisk Slovenije. Vatikan je vabilo sprejel. Papež naj bi po predvidevanjih obiskal Slovenijo v okvim potovanja po državah, ki so tako ali drugače povezane z vojno na Balkanu, ni pa izključeno, da bi sveti oče še pred tem priSel na enodnevni obisk v Slovenijo. Pogovori o vkljucevanju Slovenije v Efto ugodno napredujejo. Efta ima sporazume o prosti trgovini že s Poljsko, Češko, SlovaSko, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo, kmalu pa naj bi ga sidenila tuđi s Slovenijo. Podporo za tak sporazum je predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku med nedavnim obiskom na Dunaju zagotovil avstriiski kaneler dr. Franz Vranitzky. Na ugoden razplet pogovorov z Efto vpliva tuđi pozitivno staliSče Evropske unije do sodelovanja s Slovenijo. Dejavnost unije in Efte je usklajena. Slovenija je bfla sprejeta v članstvo Evropskega gibanja.To je najstarejša in najvplivnejSa evropska nevladna organizacija, ustanovljena že leta 1948. Njen pomen je večkrat sknt javnosti. V njej namreč najprej testirajo in usklajujejo stališča. Članice gibanja so vse države Evropske unije in države, članice Višegrajske skupine. Slovenija je prva od držav bivše Jugoslavije, ki je bila sprejeta v članstvo. Slovenija in Hrvaška sta bili doslej opazovalki. Slovensko delegacijo je na zasedanju gibanja v Brusliu vodil državni sekretar v zunanjem ministrstvu Ignac Golob. • J. Koinjek Socialno krilo Slovenskih kršćanskih demokratov Apostolski nuncij še ni odgovori! Jutri, 22. decembra, ob 17. uri bo v prostorih stranke Slovenskih kršćanskih demokratov na Beethovnovi 4 v Ljubljani sestanek somišljenikov in shnpatizerjev sotialne-gaknla. Ljubljana, 17. decembra - "Z ustanovitviio in delovanjem socialnega krila je postala stranka Slovenskih krSčanskih demokratov veliko bolj pluralna in državotvorna, obenem pa se s tem Siri volilno telo te stranke," ie dejal na petkovi časnikarski konferenci podpredsednik Slovenskih kricansluh demokratov in član vodstva •orialnega krila te stranke Franc Miklavfii. V začasnem vodstvu krila so ražen Franca Miklavčiča Se Viktor Blažič in Marija Kržič iz Ljubljane, JoSko Plahutnik iz Hoč pri Mariboru, Jožef Rutar iz Sevnice, dr. Šaša Žužek iz Portoroža in Janez PoStrak iz Kranja. Socialno krilo je dejavno 5 mesecev, program pa je strnjen v desetih točkah: socialna država, enakopravnost dela in kapitala, podpora družini in pozitivni demografski politiki, naklonjen odnos do upokojencev, vzdrževanje trajnega dialoga s katoliSko cerkvijo in ostalimi verskimi skupnostmi, dogovornost slovenskemu narodu, objeketiven odnos do preteklosti vključno s priznavanjem zgodovinskega partizanskega oboroženega upora proti okupatorju, poprava krivic iz preteklosti, dialoSka odprtost ter avtonomnost krila. Krilo se ima za naslednika kršćanske socialne misli in zagovornika socialne varnosti SibkejSih in nepremožnih slojev. Kot je y petek časnikarjem povedal Franc Miklavčič, je bilo socialno krilo v javnosti prepoznavno z nekaterimi akcijami. Edina od političnih skupin se je vključila v razreševanje problema Razkrižja in odprla dilalog z ljubljanskim nadSkofom dr. SuStarjem, mariborskim Skofom dr. Krambergerjem, slovenskim veleposlanikom pri svetem sedežu dr. Faležem in apostolskim nuncijem v Ljubljani dr. Celatom. Prvi trije so se odzvali in se zahvalili za pomoč pri razreševaniu, ki Se ni dalo otipljivih rezultatov, edino nuncij Se ni odgovori!. Dejavnost ni bila enostranska, ampak se je krilo povezalo tuđi s krajevno skupnostjo. Glede objektivnega odnosa do preteklosti in priznavanjem partizanstva je skupina znotraj stranke v manjSini, čeprav stranka pri pragmatienem delu priznava partizanstvu to vrednost. Člani socialnega krila so se tuđi udeležili proslave ob obletnici Kočevskega zbora. Socialno krilo je bilo za ponovno uveliavitev poračuna pokojnin, soglaša pa s staliSčem stranke, da bi bile lokalne volitve v starih občinah protiustavne. * JJCošnjek MfiRAĐM IGRA! Vaša kišna številka in Gorenjski glas VSAK TEDEN: ENA SREČNA DRUŽINA VEČ Tuđi v današnjem Gorenjskem glasu sta na razliČnih straneh (česar ne bo teiko najti) ločeno objavljena dva podatka: Ime ulice in naselja, ali zgolj naselja, če v njem niuličnega sistema + Številka. Oboje skupaj pomeni hiSno Stevilko, ki stanujoČi druiini na tem naslovu prinosa zrelo, vredno 20.000,00 tolarjev. če je sretna hišna številka npr. na stanovanjskem bloku, kjer stanuje več druiin, odloča hitrosu tišti, ki prvi najde svojo kišno stevilko popogojih te nagradne Igre In prvi pokliče v uredništvo Gorenjskega glasa, prejme nagrado. Enako velja, čeje v ulici oz. naselju več enahh kišnih itevilk z "dodatki" (a, b, c...). Skrajni rok za Vaš telefonski klic ali osebni obisk v uredništvu Gorenjskega glasa Je jutri (sreda) do 14. ure. Naš telefon Je še vedna- (064)211-860 ali 211-435. S pomočjo hišnih stevilk srečo delimo vsak torek in o tem, kako je v posameznem tednu potekala akcija, v sliki in besedi pišemo v petkovi ŠtevilkL SREĆA NA VAŠEM NASLOVU? Pobrskajte po Gor-enjskem glasut Državni zbor na zadnji letošnji seji Župane borno vol ili neposredno Po prerekanju je državni zbor v soboto s tesnim izidom odločil, da borao župane poslej volili neposredno in ne na sejah občinskih svetov. Ljubljana, 21. decembra • Državni zbor se je v petek sešel na zadnjo letošnjo sejo, kolegij predsednika državnega zbora pa je sklenil, da bo seja končana v četrtek najkasneje ob 18. uri. Če dnevni red se ne bo obdelan, se bodo poslanci zbrali na nadaljevanju seje 7. januarja prihodnje leto. Za tokratno sejo, vsaj za začetek to velja, je bilo značil-no prerekanje o podaljšanju roka veljavnosti ustavnega zakona, o načinu sprejemanja zakona o naložbah v obrambni sistem do leta 2001 in o lokalni samoupravi. Predlog zakona za začetek postopka za spremem-bo ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije je ostal na dnevnem redu, čeprav je Slovenska ljudska stranka zahtevala njegovo izločitev. Minister brez listnice, sicer zadolžen za zakonodajo, Lojze Janko je v dramatičnem tonu pozval poslance, naj sprejmejo zakon, ker bo sicer od začetka prihodnjega leta naprej v državi pravni kaos, pravna varnost pa bi bila ogrožena. Na dnevnem redu je ostal predlog resolucije o izhodiSčih zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije, prav tako pa tuđi tako imeno- vani zakon o obrambnem tolar-ju oziroma zagotavljanju sredstev za razvojne programe obrambnih sil do leta 2001. Tuđi tu se je vnel prepir. Minister Janez Jansa očitno večine po-slancev ni uspel prepričati, da bi zakon sprejeli po hitrem post-opku že decembra, ampak gre po normalni poti v januarsko obravanavo. Vlada naj bi predlog zakona vložila prepozno, sele v petek, ko se je seja začela. Večina, ki je pri tem zakonu zavrnila hitri postopek, je menila, da bo zakon lahko kljub temu sprejet pred proračunom, kot so se dogovorile stranke parlamentarne večine. Danes, ko to piSemo, zakon o lokalni samoupravi še ni sprejet V soboto je državni zbor po dramatičnem glasovanju z 39 glasovi za in 38 proti sklenil, da bodo župani novih občin izvol-ieni neposredno hi ne v občins-ldh svetih, kar naj bi veljalo za manjše občine do 3000 prebi-valcev. Zagovorniki posrednih volitev v manjših občinah so bili predvsem v Slovenski ljudski stranki in v stranki Slovenskih krSčanskih demokratov. Pri do-ločitvi roka lokalnih volitev pa se je v soboto zapletlo, razprava in odločanje pa je bilo preneseno na včeraj. • J. Koinjek Ministra skrbi proračun Fmancni minister Mitja Gaspari je Sel v petek in soboto večkrat za govornico, od koder je prepričeval poslance, naj sprejmejo zakone, ki bodo napolnili državni proračun. Spre-menjen zakon o dohodnini bo proračun prikrajšal za okrog 15 milijard tolarjev. Vlada skuSa na najrazličnejše načine zamašiti vrzel. Delno jo bo dodatna obdavčitev igrakiic, delno dodatna obdavčitev pogodbenega dela, pa davek od dobička pravnih oseb ter dodatna obdavčitev alkoholnih pijač in cigaret. Poslanec Zmago Jehnčii (Slovenska nadonahia stranaka) pa je poslance spomnil na novembrski sklep državnega zbora, da mora predsednik vlade pojasniti zboru, kakšne bodo dodatne obremenitve proračuna in kako bodo vplivale na zvisanje javne porabe do leta 1997. Šio naj bi za dodatnih 53 milijard tolarjev. Preden premier tega ne pojasni, zbor ne more sklepati o nikakrSnih naložbah v zdravstvo, Solstvo, obrambo in podobno. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Združena lista socialnih demokratov Kranj Ljubljanska centrala je prevečkrat tiho Na četrtkovi konferenci Združene liste socialnih demokratov Kranj je bilo stišati očitke na račun centralizacije, tuđi stranke, in kritike, da se stranka ne odziva na dogodke, ki peljejo Slovenijo desno. Krnj, 16. decembra - V uvodu konference kranjske Združene liste socialnih demokratov ie Alenka Kovica ugotovila, da se okolje, v kater-cm deluje stranka, nagiba na desno stran političnega prostora in da brezposelni in obubožani nišo v prid levici, ampak predvsem ekstremnemu desničarst-vu. Zato mora stranka na plano s programi, ki bodo socialno stisko dolgoročno reSevali in pospeševali razvoj. Kranjska stranka je v državnem vrhu po pobrani članarini, tuđi novi člani prihajajo, blizu 20 mladih pa uspeSno dela v mlađem forumu. Tako kot celotna država teži k centralizaciji bi moralo biti tuđi strankino vodstvo v Ljubljani bolj suptilno do članstva. Stranka je zastopnica modernega delavstva, ne pa dela in kapitala hkrati, levi zasuk pa je normalizacija in ne radikalizacija politike. Povsem konkretno bo stranka vsebinsko in organizacijsko delovala pred lokalnimi volitvami in skušala preprečevati drobljenje sedan-lih občin, kar bo zmanjšalo kakovost življenja. Dokaj živahno razpravo je sprožil Jože Kavčič z ugotovitvami, da stranka prepočasi reagira na dogodke, in da je na škofovsko pismo edini reagiral Jelinčič. Cerkev očitno poskuSa postati politična sila, članom Združene liste pa se skuša naprtiti vsa krivda. Z molkom jo prevzcma-mo, čeprav imamo mirno vest, konkretna krivda pa naj se dokaže, je dejal. Predsednik občinske konference Stane Boitjančič je menil, da denacionalizacija povzroča nove krivice, da družbena posestva in firme propadajo ali krčijo svojo dejavnost, da stanovalci v dena- cionaliziranih stanovaniih nišo zaSčiteni in da bi morala stranka prav tu predlagati spremem-bo zakona in se postaviti v bran oškodovanih ljudi. O vračanju gozdov cerkvi se sicer molči, vendar se namera potihem uresničuje. Tu sta pili dve stranki zelo jasni: socialisti so predlagali referendum o vračanju gozdov cerkvi, demokrati pa so jasno povedali svoje odklonilno stališce do verpuka v šolah, kamor vseeno prihaja skozi stranska vrata. Vsi davko-plačevalci plačujejo obnovo cerkva, čeprav jih vsi ne upor-abljaio. Naj se uvede cerkveni davek. Sploh pa problemov ne bi smelo biti, če je, kot ugotavl-ja anketa, 70 odstotkov Sloven-cev vernih in ti bi lahko plačali cerkveni davek. Boštjančič je grajal odnos medijev do NOB m do kulture tega časa, kot de je nikdar ni bilo, pa tuđi poslance, ki pristajajo na visoke plače, kar ni spodobno in ljudje upravičeno šimfajo. Pra-vijo, da delajo 24 ur dnevno. Kako je potem mogoče, da nekateri zraven Se Studirajo... Po mnenju Jožeta Bohinca je poniglavo trditi, da v Sloveniji ni agresivnega nacionalizma. Dušan Marenč je prepričan, da bi Sli z vračanjem gozdov spet v fevdalizem, problem Razkrižja pa je predvsem problem nacionalizirane in podarjene zemlje in njenega vračanja. Edo Jurjevec je končal razpravo z ugotovitvijo, da bolan duh uni-čuje zdravo telo. Denacionalizacija ima napake. Denacio-nalizacijski zavezanec bi morala biti država, ki je nacionalizirala, ne pa podjetja, vsako deianje pa tuđi ni bilo kriminalno. Tišti, ki je nekaj vzel in skril pred prejšnjo državo v dobro podjetja ob tem, da se sam ni okoristil, ni storil kazni-vega dejanja, kot se sedaj skuša prikazati. Baldomir Bizjak je slovenskim akademikom za-meril zamolčanje dejstva, da je bila akademija oblikovana med vojno na zasedanju SNOSA v Črnomlju. Podpredsednica Združene Ušle Cvetka Thiaoer pa je povedala, da bo vodstvo stranke analiziralo svoje delo-vanje in sprejelo ustrezno strategijo delovanja, z nesmiselnim reagiranjem na obtožbe pa priznavamo da smo krivi, čeprav nismo in je več bivSih partiicev v drugih strankah kot v Združeni listi. JanSa spodbija NOB zato, da bi poveličal desetdenvno vojno, de dejala. V koaliciji smo zato, da pre-prečujemo se hujše neurnnosti, sprave pa nišo sprejeli tišti, ki so jo ponudili. • J.Koinjek Stane Boitjančič, predsednik kranjske Združene liste. Slovenska desnica Je potreben boj proti nacionalizmu Ljubljana, 15. decembra • Vseevropski projekt boja proti nacionalizmu, ksenofobiji, antisemitizmu in rasizmu je našel prostor tuđi pri nas, posebej prav pa priđe levim silam, ki na ta način lahko udejanijo svojo politično viđenje stanja v Sloveniji, ugotavlja za Slovensko desnico Sašo Lap. Zastavlja več vprašanj. Proti komu in zakaj bi se bilo potrebno boriti v Sloveniji. Mogoče je narobe in grdo biti ponosen Slovenec v lastni, ne na lahek način {•ridobljeni državi. Ali bo nekoč, ko bo na oblasti ponovno nternacionala, prepovedano biti Slovenec. Kje vidi levica pojave in dokaze za to, da je tak boj nujno potreben, ter kdo proti komu. Slovenska desnica opozarja, da bo šio financiranje tega boja iz žepov davkoplačevalcev in da smo bili Slovenci prisiljeni vzeti medse na stotisoče tujcev, ki danes v glavnem povzročajo konkurenco na trgu delovne sile in polnijo stolpce časopisov v rubrikah kriminal. Vse to naj bi imelo za cilj preprečiti sprejem zakonov o državljanstvu in preprečevanju dvojnega državljanstva. Slovenska desnica meni, da ni res, da bi z nesprejetjem ustavnega zakona prišlo do ustavne krize in kolapsa pravnega reda. Konec decembra bo padel jugoslovanski pravni red in s tem bodo Sele ustvarjeni pogoji za oblikovanje slovenskega pravnega reda. To se bo dogajalo po normalni zakonodajni poti. • J.K. GORENJSKI GLAS Ustanovitelj in izdajateli: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Umlaiika poUtiluu neodvisni nestrankaraki politično-informativni poltednik t poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Prcdaeđnik {aiopiniega ireUu Ivan Bizjak / Direktor in fkmii urednik: Marko Valjavec / OdtOTonu urednka: Lcopoldina Bogataj / Norinaiji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Kosnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Scdci, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Stefan Žargi / Lcktorinmjc: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprara n tbk: Media Art, Kranj / TUk: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revii, Ljubljana / UminiitTo: Zoisova 1, Kranj, telefon: 211-860,211-835. telefai: 213-163 / Nvotaine, aprava,propaganda, oglasi: Bleiweisova 16. Kranj, telefon: 218-463, telefaks: (064)215-366 / Mah oglasi: telefon: 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 70,00 SIT. Torek, 21. decembra 1993 PO GORENJSKEM 3. STRAN • GORENJSKI GLAS IZ GORENJSKIH OBČIN Tuđi Slovenci iz Argentine Kranj, 21. decembra - V kranjski občini je slovensko državljanstvo po 40. členu zakona o državljanstvu dobilo 6820 ljudi. Vsi ti so tuđi dvojni državljani. 40. člen zakona o državljanstvu namreč vsebuje "popust" pri pridobitvi slovenskega državljanstva; dobij gaje, kdor je na dan plebiscita 23. decembra 1991 v naši državi stalno pre-oival in seveda zaprosil za slovensko državljanstvo. Zunaj tega člena so kriteriji za pridobitev slovenskega državljanstva po 10. in 12. členu Zakona znatno strožji, med dru- gim se mora prosilec v tem primeru odpovedati tuđi državljanstvu svoje matične domovine, skratka, ima lahko samo eno (slovensko) državljanstvo. Zanimivo je, da je za slovensko državljanstvo v kranjski občini zaprosilo tuđi 60 Slovencev, izseljencev, največ iz Argentine. Tuđi žanje velja, da imajo kot dvojni državljani vse pravice, ki izhajajo iz slovenskega državljanstva. • H. J. V Tržiču 1715 vlog za pridobitev državljanstva Tuđi domaćini brez urejenih dokumentov Tržič, 21. decembra - Zakonske možnosti za pridobitev slovenskega državljanstva izpred dveh let so množično izkoristili tuđi v tržSki občini. Med 1715 prosild pa je bilo veliko pravih Slovencev, ki nišo imeli urejenega statusa državljanstva, ugotav^ja načelnik oddelka za obrambne in notranje zadeve SO Trži? Drago ficko. "Od vseh vlog, ki so bile dane na osnovi 40. člena Zakona o državljanstvu RS, nimamo rešenih le nekaj posameznih primerov. Ce obstajajo dvomi o izpolnievanju pogojev, je treba podatke Preveriti. Tako potekajo zlasti za vojaške osebe postopki Preverjanja glede ravnanja ob agresiji na Slovenijo. Tuđi za nekaj že rešenih vlog smo zaradi fiktivnih prijav kraja bivanja že Posredovali dodatne ugotovitve republiškemu ministrstvu. Ob Upoštevanju dejstva, da je v tržiški občini dobrih 15.000 Prebivalcev, se zdi 1715 vlog za državljanstvo kar veliko. Med ysemi je najbrž le približno ena tretjma pravih tujcev, ki so izkoristili zakonsko možnost za pridobitev državljanstva. Približno toliko je tuđi Slovencev in priseljencev z dolgoletnim bivanjem pri nas, ki nišo imeli urejenih dokumentov. Nekaj pa je Se pravih tujcev, ki so že nekaj časa poročeni z našimi državljani. Po 25. decembru 1991 smo dobili tuđi 66 vlog za državljanstvo, ki jih ornogoča zakon zaradi redne ali izredne naturalizacije. V največ Primerih gre za slovenske izseljence (22 oseb), doslej pa smo resili 12 vlog." • S. Saje Bohinjci zahtevajo nazaj vloženi denar Je barka nasedla? (»ada^evanje s prve strani) Razočarani Bohinjci so pred Nedavnim pisali znanemu •gralcu, ga spomnili na obljube, češ - čeprav se bo igra Ustavila, boste denar v enem 'etu dobili nazaj, in ga pov-abili na srečanje, ki je bilo v Petek proti večeru v restavra-tiji Tripič v Bohinjski Bistrici, fovabljenca ni bilo, sporočil Je le to, da ima v gledališču Predstavo in da ne more Priti... Bohinjci so imeli svojo "pre-jlstavo" - predstavo, ki bi ji lahko rekli tragikomedija, in v Materi smo videli (slišah) vrsto Pfetresljivih prizorov in tragičnih junakov. SliSali smo za *ensko, ki je v Fair play vložila deset tisoč mark in je sama, z dvema otrokoma in s 26 tisoč tolarji mesečnega zaslužka, že Qekaj časa na robu obupa. Ena °d (stevilnih) upokojenk je Pripovedovala, da je vplačala trideset svojih pokojnin, posolila še hčen, ki je zdaj brezpo-felna in ji ne more vračati. Naša "veriga" igralcev je vpla-•ala 31 tisoč mark, nazaj dobila *5 tisoč, še najmanj 16 tisoč bi borala, a..." Ob tem, da so ^ekateri Bohinjci vložili tuđi deset, dvajset in ćelo trideset Usoč mark in da je nekaj P°sameznikov tuđi dobro zaslu-^o, si nihče ne upa napovedati, *ako se bo zgodba razpletla. „ Ceprav so si bili bohinjski vlagatelji" enotni v zahtevi, da hoćejo nazaj svoj težko PHsluženi denar, pa so se pre-Cej razlikovali v tem, kako P°stopati do znanega igralca. "Delegacija naj gre do njega in poskuša zvedeti, kaj je z denar-jem," so menili nekateri. "Po-zabimo na denar, javnost pa z imenom in priimkom obvesti-mo, kdo nas je zavajal s svojimi obljubami, da gre pri Fair plavu za dober in zanesljiv zasluzek!" so predlagali drugi. "Dajmo mu osem dni časa in ga 27. decembra povabimo na sestanek v gostisče Danica. Če ga tuđi takrat ne bo, gremo z imenom y javnost!" je bil predlog, ki ga je nazadnje večina tuđi podprla. Zanimivo je, da so bili bohinjski igrala Fair plava (iako kot Se številni drugi iz Slovenije) marca lani na brezplačnem izletu y Munchnu. kjer je sedež podjetja, glavnega organizator-ja igre. 1L izleta so prišli kar dobro razpoloženi in prepričani, da gre za nekaj resnega in zanesljivega. Ker je nestrpnost narašcala, so najbolj zaskrbljeni letos novembra pisali na sedež podjetja v Munchen, odkoder so v začetku decembra prejeli povsem enak, ne posebno obe-taven odgovor. V njem piše, da je bil vsak igralec s pravili opozorjen tuđi na tveganje, da bo morebiti moral svoj vložek dalj časa "vezati" ali da ga bo -ćelo izgubil. Vplačila so bila porabljena za lzplačila igral-cem na vrhu piramide. V piramide, kjer so "obtičali" Bohinjci, je pristopilo premalo igralcev, da bi lahko prejeli nagradna izplačila. Zahtevana izplačila igralnega vložka so izklj učena, so Se sporočili iz Munchna. • C. Zaplotnik Popravek V torek smo na 9. strani Gorenjskega glasa, namenjeni vsebinam iz gorenjskih sindikatov, v naslovu zapisali "Pri Nemcih se učimo samoupravljanja" . Pravi naslov naj bi se glasil "Pri Nemcih se učimo soupravljanja". Avtorici članka Mileni Sitar in bralcem se za napako opravičujemo. Številni bi se odselili, a se nimajo kam Jesenke, 20. decembra - Po podatkih sekretariata za notranje zadeve jeseniške občine ima v jeseniSki občini, v kateri je več kot 30.000 prebivalcev, dvojno državljanstvo kar 7.200 ljudi. Tistih, ki so vložili prošnje za slovensko državljanstvo po 40. členu, se pravi, da so lzpolnili samo en pogoj - da so bili na dan plebiscita stalno prijavljeni v Sloveniji - je bilo 7.200. Od januarja pa velja tako imenovana redna naturalizacija in se zahteva odpust iz prejšnjega državljanstva. Največja težava pa je v tem, da veliko ljudi predvsem iz Bosne in Hercegovine zaradi vojne ne more dobiti dokumentov. Na Jesenicah ugotavljajo, da je kar precej takih, ki so v prvem roku državljanstvo kupili, prav tako stanovanje, a so se odselili na Hrvaško. Odselili bi se tuđi Številni iz Bosne in Hercegovine - teh je v občini največ - a se nimajo kam. V Bosni in Hercegovini so gradili svoje hiSe in so se zanesljivo nameravali vrniti, a so zaradi vojne prisiljeni ostati v Sloveniji. Za zdaj nišo ugotovili primerov, da bi eden od staršev, ki stalno živi v Sloveniji, družino pa ima na Kosovu ali kje drugje v državah bivše Jugoslavije, zahteval slovensko državljanstvo tuđi za člane družine. V tem primeru, če otroci nišo stalno prijavljeni, je potrebno soglasje drugega od staršev. Zaradi tolikšnega števila ljudi, ki imajo dvojno državljanstvo, imajo na sekretariatu za notranje zadeve ogromno dela. V primerjavi s številom prebivalcev so četrta občina v Sloveniji, ki ima največ primerov dvojnega državljanstva. • D. Sedej Nekatere države mislijo z državljanstvi obogateti 1200 dolariev za izpis iz državljanstva Škofja Loka, 20. decembra - "Ocenjujemo, da Stevilo dvojnih državljanov v občini Škofja Loka ustreza številu podelienih državljanstev po 40. členu Zakona o državljanstvu, teh pa je bilo v naši občini 2.600, oziroma nekaj manj kot 7 odstotkov vseh," nam je povedala Mira Kavčič, pomoćnica načelnika oddelka za obrambo in notranje zadeve. Od vloženih prošenj za državljanstvo iz Škofja Loke jih je bilo zavrnjenih minimalno -število, med njimi ena zaradi večih kaznivih dejanj, nekaj pa vojaškim osebam s prebivališčem v Skofji Loki, ki pa so z odhodom armade tuđi odšli. Urejanje dvojnega državljanstva torej caka, če bo sprejet zakon, praktično vse navedene, pri čemer ne kaže preslišati nekaterih vesti, da v nekaterih republikah (sedaj državah) nekdanje Jugoslavije za izpis državljanstva zahtevajo izredno visoke zneske - tuđi do 1.200 amer-iških dolarjev. Sploh so postale takse za razna potrdila v predstavništvih teh držav (npr. BiH v Ljubljani: vsako potrdilo ali overovitev 72 DEM) očitno vir zaslužka teh predstavništev. Ker je vprasanje izpisa iz državljanstva vezano tuđi na izgu-bo pravic do premoženja, do dedovanja (npr. v Srbiji), bo po ocenah v Škofji Loki pri urejanju tega veliko špekula-cij, saj bodo posamezniki morda res uredili izpis, ven-dar svoje prvotno državljanstvo po določenem času (brez naše vednosti) ponovno obnovili, kar je mogoče prepre-čiti le z meddržavnimi sporazumi. Sicer pa v Škofji Loki opažajo povečano Stevilo porok med, Slovenci(kami) m temi dvojnimi oz. tujimi državljani, kar pa ne pripisu-jejo poskusom pridobitve državljanstva, pač pa bolj urejanju državljastva ob dejstvu, da jih je veliko živelo v izvenzakonski skup-nosti, ta pa pri urejanju vprašanj državljastva ni ize-načena z zakonsko zvezo. Ne gre torej za navidezne zakone (za to je Škofja Loka, kjer se poznajo skoraj vsi, kar pre-majhna), pač pa za legalizacijo zakonskih zvez, ki so bile sklenjene po običaj ih v rajst-nih krajih, pri nas pa uradnp ostale nezabeležene. • S. Z. Jutri zaseda kranjska skupščina Kolikšen bo novi proračun Kranj, 21. decembra - Jutri ob tren popoldne se bodo na ločenih sejah sestali delegati vseh tren zborov kranjske občinske skup&ine. Seja bo precej proračunsko obarvana, saj so na dnevnem redu kar tri "proračunske" točke: poročilo o uresničevanju letošnjega proračuna za prvih devet mesecev, uskladitev letoinjega skupnega obsega javne porabe ter osnutek proračuna za prihodnje leto. Še pred tem pa bodo vsi tnje zbori poskušali uskladiti svoja stališča do odloka o prostorskih ureditvemh pogojih za Kranjsko in Sorško polje, imenovanja upravnega odbora občinskega stano-vanjskega sklada ter do odpravljanja posledic škode v kmetijstvu zaradi suše. Vsi trije zbori bodo obravnavali tuđi predlog za ustanovitev sklada za razvoj malega gospodarstva, polletno poročilo o gibanjih na področju zaposiovanja in brezposelnosti ter problematiko nekaterih komunalnih dejavnosti v občini. Družbenopolitični zbor bo ražen tega ponovno obravnaval še predlog odloka o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, zbor krajevnih skupnosti pa predlog za spremembo nekaterih krajevnih imen (uvedbo uličnega sistema v Preddvoru, razdružitev Apna na Apno in Ravne ter spremembo imena Lenart na Rebri v Sveti Lenart), osnutek kritenjev za delitev proračunskega denarja zaosnovno dejavnost krajevnih skupnosti m pravilnik o sklepanju zakonskih zvez. • H. J. Konferenca Združene liste Jesenke, 20. decembra - V sredo, 22. decembra, bo ob 17. uri v zgornjih prostorih restavracije Kazine konferenca Združene liste socialnih demokratov Jesemce, na kateri se bodo pogovorili o organiziranju območne organizacije Združene liste in razpravljali o delu stranke. Gost konference bo Peter Bekeš, član predsedstva Združene liste Slovenije. • D. S. Radovljiška skupščina Kdo bo vodil jutrišnje zasedanje RadovHica - Zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor občinske skupščuie bosta ie na začetku jutrilnjega zasedanja odločala o tem, kdo naj bi vodil zasedanje. Zbor združenega dela je namreč na izredni seji sklenil predlagati ostalima dvema zboroma, da najbi jih odslej namesto predsednika občinske skupščine Vladimirja Cerneta izmenično vodili predsed-niki zborov in da naj bi jutrišnje zasedanje vodil predsednik zbora združenega dela Bernard Tonejc. "V združenem delu" so se tako odločili zato, ker naj bi predsednik občinske skupščine na oktobrskem zasedanju v razpravi o kandidaturi Vlada Kovača za ravnatelja blejske osnovne sole prekoračil okvire politične dostojnosti. To je povzročilo, da je nekaj delegatov zapustilo zasedanje, kar bi ob njihovih grožnjah, da jih ne bo več na sejo, in siceršnji pičli sklepčnosti zbora resno ogrozilo skupščinsko odločanje. Če ostala dva skupščinska zbora na jutrišnjem zasedanju ne bosta soglašala s predlogom zbora združenega dela, bo zbor nadaljeval delo na ločeni seji. Na zasedanju bodo obravnavali spremembe in dopolnitve družbenega nacrta občina (blejske razbremenilne ceste in posamične pobude občanov za spremembo namembnosti zemljišč iz kmetijskin v stavbna), predlog odloka o nuđenju hrane in pijace na kmetijah, spremembe zazidalnih načrtov za blejske Lisice in za osrednje območje Radovljice, proračun za prihodnje leto. program uvajanja zemeljskega plina na območju Radovljice, Lesc, Begunj, Bleda in Gorij, odloke o uvedbi agromelioracijskega postopka za ureditev trajnega nasada pri Dvorski vaši in Spodnji Dobravi ter o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje vodnih zajetij Kroparica, Crni potok, Špik, Voje in Bistrica. • C. Z. Popravek V pogovoru s Pavlom Florjančičem iz Škofje Loke o problematiki jalovišč opuičenega rudnika urana Žirovski vrh je prišlo do nesporazuma. Pravilni podatek o izkopanth količinah je 3 milijone ton rude in ne 3 milijarde, kot smo objavili. GORENJSKI GLAS • 4. STRAN PO GORENJSKEM Petek, 17. decembra 1993 Lokalna participacija Krajevne skupnosti na Gorenjskem so bile tuđi to leto povečini dokaz, da se z malo denarja lahko zgodi veliko muzike. Različne komunalne akcije na cestah, vodovodih, razsvetljavi, postajališčih, pokopališčih, domovih, kanalizaciji ... se seštevajo v desetine. Država se bo ob zaključku leta lahko pohvalila, da je kljub teiavam precej bogatejša. Zadovoljstvo nad uspehi pa bo toliko večje, ker je poleg pobranih (recimo) davkov za povedeni ne ravno velike denarje dobila veliko več, kot bi sama zmogla narediti. Pri oblikovanju scenarija, kako borno stopili na pot preobrazbe jutrišnje lokalne samouprave, zato ne bi smeli spregledati tistega mejnika, kije bil te do zdaj postavljen tako, da se je od časa do časa sicer vanj kdo spotaknil, večini pa je pomenil spodbudo, da se je odločila za pravo pot. Merila za delež občinskega proračuna pa posameznih akcijah po krajih in krajevnih skupnostih so bila (oziroma so Se vedno) namreč največkrat takšna, da spodbujajo sedanja lokalna vodstva in ljudi, ki so jim zaupali to nalogo in delo. Ugotovitev, ki ni več osamljena, ampak postaja vse bolj glasna, pa je, da bi veljalo s takSnim sedanjim dajanjem drobtinic prenehatL Že do zdaj je namreč tako imenovana "lokalna participacija" pri gospodarjenju ničkolikokrat dokazala, da ne zna gospodariti le z drobtinicami, marveč ii ne delajo teiav, kvečjemu prispevajo k uspehom, tuđi kar ćele rezine. Zakaj bi torej denar, ki je povezan z lokalno participacijo Se naprej drobili in na ta način prej smeSili kot utrjevali pomembnost (vladanja) odločanja. A. Zalar Medved zasenčil gamsa Kranj, 20. decembra - Za medvedom se "klečeplazim" po vsej Evropi, na gamsa in gospodarjenie z njim pa pozabljamo. Zato ne bi bil nutakršen greh, če bi del denarja, ld ga zdaj in ga v prihodnje namenjamo za medveda, namenili tuđi za gamse. To je bila le ena od resnih pripomb na seji skupščine Zveze lovskih družine Gorenjske, ki je zasedala v četrtek minuli teden v Krajnju. Sicer pa so delegati na skupščini ob informacijio o uredbi o zavaravanju ogroženih živalskih vrst in o programskih tezah gozdarskega zakona menili, da je uredba (in način sprejemanja lete) zelo sporna. Najbrž pristojni organi pričakujejo, da bodo lovci tišti, ki bodo skušali doseči neveljavnosf uredbe. Vendar pa so v razpravi poudarili, da si lovci nikdar nišo privoščili takšne ali drugačne pavšalne nekritičnosti. Že do zdaj je njihovo delo temeljilo na strokovnih ocenah in dognanjih. Zato so si tuđi pridobili priznani ugled pri lovskih organizacijah v tujini. Torej naj bo tuđi v prihodnje stroka tista, ki bo oblikovala pravila in merila. Sicer pa se bodo usmerjanja lovcev še naprej zgledovala predvsem po izkušnjah dosedanje tradicije na strokovnih osnovan. Na skupščini so se tuđi dogovorili, da bodo na zasedanju marca prihodnje leto opravili tuđi volitve. Priprave na skupštino bo do takrat vodil izvršni odbor, v lovskih družinah po Gorenjskem pa naj do konca januarja pripravijo predlogc. V Četrtek pa so na zasedanju skupščine podelili tuđi priznanja. Plakete so dobili Franc Ekar, Marjan Markič, Ivan Fabijan in Ruda Peric, znake III. stopnje Lovske zveze Slovenije pa Stane Bertoncelj, Jože Sever in Janko Troha. • A. Ž. Priznanja za lepo okolje Kranjska Gora, 20. decembra - Na minulem občnem zboru Turističnega društva Kranjska Gora so se pogovorili o delu v minulem obdobju in o problemih, ki jih imajo v največjem turističnem kraju jeseniške občine. Turistično društvo Kranjska Gora je ob tej priložnosti podelilo tuđi vsakoletna priznanja tištim, ki najbolje skrbijo za okolico svojih hiš, počitniških domov, kmetii in hotelov. Kranjska Gora in Gozd Martuljek sta poleti vedno lepša in lepo urejena tuđi, ali predvsem, po zaslugi prizadevnih krajanov. Med stanovanjskimi nišami so podelili 25 nagrad, prvo mesto pa je pripadlo stanovanjski niši Cafuta na Podbregu, drugo mesto Merteljevim v Podkorenu, tretje mesto pa so za lepo urejeno hišo in njeno okolico zasedli Koširjevi iz Smerinja v Kranjski Gori. Najbolj urejena kmetii a je Robičeva v Smerinju, druga je Županova kmetija iz Podkorena, tretja pa Tarmanova z Loga, četrta je Hlebanjeva s Srednjega vrha in peta Robičeva iz Zgornjih Rut. Med hoteli je bil letos najlepši hotel Spik, sledijo pa mu Kompas, Lek in Larix. Med počitniškimi domovi pa ima največ smisla za lepo okolje Mercator, sledi mu BTC, tretji pa je Slovenijales iz Gozd Martuljka. • D. Sedej Z Alpetourom PA Kranj in Gorenjskim glasom OGLED ŽIVIH JASUC V POSIOJNSKI JAMI V poslovalnicah Potovalne agencije Alpetour v Kranj u (tel. 222-007), v Radovljici (tel. 714-621), v Škofji Loki (tel. 621-755) in y Triiču (tel. 53-370) se lahko prijavite za lep in nepozaoen izlet v čudeini podzemski svet Postojnske jame, kjer bodo v dneh od 25. decembra do 2 .januarja pripravili "ŽIVE JASLICE". Potovalna agencija Alpetour pripravlja dva avtobusna izleta: v nedeljo, 26. decembra, in v nedeljo, 2. januarja. odhod avtobusa bo iz Radovljice, Trfiča, Kranja in Skofje Loke. Cena izleta (z vključenimi stroSki prevoza in vstopnine v Postojnsko jamo z ogledom živih jaslic avtorja Grega Tozona) je 1.660 tolarjev za odrasle in 1.220 tolarjev za otroke od 6 do 12 let. Informacije in prijave: poslovalnice Potovalne agencije Alpetour v Kranju, Radovljici, Skojji Loki in Trticu! Za bralke in bralce Gorenjskega glasa: ogled živih jaslic s Potovalno agencijo Alpetour 10 odstotkov ceneje. Ob prijavi predložite nas kupon. w ZA 10% POPUSTA'NA CENO IZLETA 26.12./2.1. "Ž1VEJASUCE"___________| Bogato Vodnikov o leto na Koprivniku in Gorjušah Naj se nadaljuje v tretje stoletje Vodnikovo leto je bilo vseslovenski praznik. Ponovno pa je potrdilo, da je kulturna prenova kraja povezana tuđi z gospodarsko. Koprivnik - Gorjuše, 20. decembra • Kdor se v megli rodi in v megli živi, daleč ne vidi. Za Koprivnik in Gorjuše, kjer so letos ćelo leto proslavljali 200. obletnico fare in spomin na velikega Slovenca Valentina Vodnika, ki je takrat postal prvi koprivnički župnik, to ne drži. Veljalo ni že vceraj, že nekaj let nazaj, v petek pa so ob sklenitvj letosnjjega prazno vanj a ugledni gostje ponovili ugotovitev, ki smo jo v Gorenjskem glasu udejanih nedavno tega nazaj. Vse tisto, kar_so na področju urejania komunalne oziroma gospodarske infrastrukture in tzenačevanja hribovitega prede-la z dolino naredili v krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjuše pred leti in za kar smo jim pred časom podelili tuđi priznanje Gorenjskega glasa, so do danes Se bolj obogatili. Dokaz za to je letošnji spomin na 200. obletin-co Valentina Vodnika na Koprivniku. Če kje in kdaj, potem prav za Koprivnik in Gorjuše veli a prispodoba, da hrano lahko tuđi poceni uvažamo, kulturne dedisčine, ki je najdra-gocenejša hrana za ohranjanje in krepitev identitete, pa brez slovenskega kmeta ne bi imeli. In prav to so ob letošnjem jubileju, v Vodnikovem letu, za katerega je na slovesnosti v petek v gasilskem domu na Koprivniku prof. dr. Ludvik Toplak rekel, da naj bo zgled Sloveniji, kako je treba orati ledino za ohranjanje in potrje-vanje slovenske identitete, pokazali in potrdili kvalitetno na najvišji ravni. Radovljici, ki se bo čez dve leti spominjala, kot je rekel predsednk skupščine Vladimir Cerne na zaključni prireditvi, podobnega jubileja velikega moža, ni treba biti prav nič nerodno, da bi bilo njeno proslavljanje na lakšni ravni preveč siromašno. Lahko se po letošnjem praznovanju samo zgledujejo in hvaležni so lahko Koprivnikarjem in Gor-, jušcem, ki so jim to pokazali, sploh pa, če jim bodo duhovno pomagali, kot je iskrivo obljubil v petek predsednik KS Koprivnik - Gurjuše Janez Korošec. Iskriva ustvarjalnost, ki je tuđi sicer odsevala na petkovi sklepni slovesnosti letošnjega Vodnikovega leta, pa je bila vtkana v delo in življenje Koprivnikarjev in Gorjušcev vedno. Dva izmed njih je dr. Matjaž Kmecl, kot predsednik častnega odbora za izvedbo praznovanja še posebej primer-jal z motorjem, kar sta Janez in Beba Korošec nedvomno bila. Vendar pa sta oba (za katera bo zgodovina prav gotovo imela razlog za uvrstitev med nekatere pomembne v tem delu Slovenije) nedvoumno izrazila prepričanje in zahvalo predvsem vsem domačinom. Ne le po mnenju dr. Matjaža Kmecla, da so si pridobili številne prijatelje, in predsed-nika občinske skupščine Vladi-mirja Černeta, da se v Radovljici "ustrašijo", kadar pridejo s Koprivnika na obisk, so tuđi številni sponzorji, ki so se odzvali osnovni podpori občinske vlade pod vodstvom Jožeta Resmana, priznali, da se Koprivnikarji in Gorjušci nišo rodili in do zdaj tuđi živeli ne v megli in prav zato tuđi daleč vidiio. Ceprav so letos z delom in prispevki sodelovali in pripravljali blizu dvajset priredi-tev, vse pa so bile povezane tuđi z urejanjem, obnovo, razvo jem kraja v prid kvali-tetnega praznovanja, vseeno nišo pozabili tuđi na nekatere komunalno gospodarske de-javnosti. Tako so nadaljevali asfaltiranje krajevnih čest, zgradili vodni rezervoar na Goreljeku, izpopolnili javno razsvetljavo, začeli z rekonstrukcijo ceste Koprivnik -Goreljek in postavili krajevne table. Uresničili so tako rekoč v celoti v začetku leta sprejcto odločitev, da mora letošnje leto pomeniti prelomnico v gospo-darskem u splošnem razvoju vasL Za vse to pa so krajani r delu, materialu in denarju ob podpori občinske skupnosti in ■ponzoijev prispevali blizu mili-jon tolarjev. • A. Zalar Franc Lotrič, direktor Ob-močne enote Kranj Zavaro-valnice Triglav, d.d., Ljubljana kot predstavnik glavnega pokrovitelja: Naša niša bo še naprej spoštovala, ohranjala in kre-pila slovenstvo in ne mislimo prav nič razlikovati med mestom in podeželjem. " Osrednji prireditvi sta bili vsekakor slovesna masa dr. Alojzija šuitarja, predsednik države Milan Kučan pa je odkril doprsni kip Valentinu Vodniku. Poleg meseca Vodnikove kuhinje, oživitve nekdanjega vaškega sejma, predstavitve Zoisove koče in slavnostne seje občinske skupščine ob občinskem prazniku in še nekaterih drugih prireditev pa nameravajo prihodnje leto organizirati tuđi še kolokvij o Vodniku in položiti temeljni kamen za ponovno izgradnjo starega vaškega mlina naveter. Dvestoletmca Vodnikovega leta seje torej na Koprivniku in Gorjušah s spodbudnimi cuji že prevesila v tretje stoletje po Vodniku. Prof. dr. Ludvik Toplak: "Letos ste na Koprivniku in Gorjušah ponovno potrdili, da dogovarjanje plemeniti srečo in duha. To naj bi bil zgled Sloveniji, kako je treba orati ledino; Evgenija Korošec pa je k tej ugoto-vitvi dodala, da bi bilo v tej majhni Sloveniji marsikaj lažie, če bi se znali malo bolje pogovarjati. Janez Korošec: "Kmečki živelj je slovenstvo obdr-žal. Ne meščani. Ob se-danji podpori občine oziroma občinske vlade in sponzorjev pa smo dolžni na Koprivniku in Gorjušah zahvalo tuđi prejšnjemu predsedniku občine Bernardu Tonejcu." Ob letu, ki se izteka Ni bojazni za lokalno samoupravo Res je, da je bilo za lokalno samoupravo v občinskem proračunu v kranjski občini letos veČ denarja kot lani, vendar pa so z njim tuđi ogromno naredili. Kranj, 20. decembra • S prepričanjem in spoznanjem, da je vse tisto, za kar so se v 46 krajevnih skupnostih v kranjski občini odločili, in veliko tega so tuđi naredili, gre aktivistom oziroma delavcem priznanje in pohvala. To nenazadnje kaže in hkrati daje upanje, da je lokalna samouprava v kranjski občini oziroma v bodocih obanah realna možnost, da hitro in brez hudih pretresov zaživi, je na srečanju s predsedniki in delegati zbora krajevnih skupnosti ob koncu leta med drugim poudaril predsednik izvrsnega sveta Peter Orehar. Po navdušenju leta 1990 in osamosvojitvi pred dvema leto-ma bi bilo leto 1992 za kranjsko občino lahko že precej bolj normalno, če je ne bi presene-tila smrt predsednika izvrsnega sveta. Tako je, vsaj kar zadeva občinsko vlado, sele leto 1993 tisto, ki daje dokaj realno sliko uspešnosti in uresničevanja zacrtanih nalog. Po besedah predsednika izvrsnega sveta Petra Oreharja na skupnem posvetu s predstavniki sedanje lokalne samouprave v občini je bila opravljena ena od osnovnih nalog s področja programskih izhodišč iz leta 1990. To je zmanjsanje na področju zaposlenosti v občinskih organih in na področju otroškega varstva. Morda je uspeh manjši pri tej ne ravno neboleči racionalizaciji, kar zadeva kvaliteto stor-itev v teh organih in dejavnosti. Državna uprava naj namreč ne bi bila samo državna služba, ampak za občane predvsem tuđi svetovalna. Od tako imenovanih skupnih nalog, zacrtanih že leta 1990, je bilo popravljenih nekaj šolskih objektov, Kranj je dobil Center za kulturne dejavnosti, končuje se glavni kanalizacijski zbiral-nik, vse je pripravljeno za začetek uresničevanja projekta izgradnje novega mostu in nato nadalje vanj a urejana vpadnice, začela se je plinifikacija... Ča-kajo pa še dokončanje plaval- nega bazena, Jezerske in Škofjeloške ceste in dokončanje na cesti Britof - Hote-maže. Ogromno delo, kot je poudaril predsednik Peter Orehar, Ea je bilo opravljeno v 46 rajevnih skupnostih. In zanj aktivisti oziroma delavci zaslu-žijo posebno priznanje in pohvalo. Pri preskrbi s pitno vodo je bilo v občini po krajevnih skupnostih 6 akcij, na telefoniji 4, kanalizaciji 22, cestah 33, pri urejanju avtobusnih postajahšč 13 in mrliške vezice so urejali v 6 krajevnih skupnostih. Kar y 8 krajevnih skupnostih so urejali pokopališča, v 28 javno razsvetljavo, 7 vodotoke, 12 divja odlagališča, 16 kulturne domove, 10 Športne domove, 7 skupne objekte, 16 cerkve, 9 kapelice, Sgasilske domove in 5 kabelsko TV. Žal še ni v celoti uspel projekt ureditve poslo-vifne dvorane na kranjskem pokopališču, vendar pa bodo urejene vsaj sanitarije s čajno kuhinjo. "Realno pa vsa ta dela in uresničeni nacrti po krajevnih «*kupaostih in v občini kažejo upanje in optimizem, da bo lokafnasamouprava v sedanji kranjski občini oziroma v bodočih na tem področju lahko zaživela in živela brez ne vem kakšnib hudih pretresov." Leto 1994 pa bo med drugim tuđi leto reorganizacij. Treba se bo odločiti, kako upravljati državo in kako spodbujati vse tisto pozitivno med državljani. Eno je gotovo: brez pravice do soupravljanja, upravljanja ne bo šio. S tem mora računati vsaka oblast in to se je nenazadnje v tem kratkem obdobju pokazalo tuđi v kranjski občini. Pri tem pa je bilo podeželje precej bolj uspešno in dejavno v primerjavi z mestom. In kakšni so izgledi za proračun v prihodnjem letu? Peter Orehar je poudaril, da bi bilo škoda, da ne bi izkoristili vsega, kar bo mogoče, in nadal- jevali z aktivnostmi, ki so že začete. Če je bilo letos v občinskem proračunu za kra- t'evno samoupravo več denarja tot lani, naj bi ga bilo morda prihodnje leto več kot letos; in to ne glede na to, da bo prihodnje leto svojevrstna "neznanka", se nas caka naloga, ki je v dosedanji praksi na vsej poti preobrazbe se nismo preizkušahv zamišljeni obliki. To pa je bodoča lokalna samouprava. • A. Žalar PRITOŽNO KNJIGO PROSIM Druga plat manekenskega blišča Kranj, 20. decembra - Izbor Manekenke leta 93. Prireditev v soboto v Športni dvorani na Planini. Zabavni show program in s tem v zvezi vse, kar s pompom in bliščem sodi zraven. Končno je Kranj spet dobil prireditev, da ne bo Se naprej dobival očitkov o "zaspanem " mestu. Kako je ta veliki in zabavni show uspel in kaj je pokazat, bodo ocenili tišti, ki se na to spoznajo. In če bo Agencija Artist Trade za organizacijo in izvedbo prireditve dobila pohvalo, ali pa tuđi pripombo za takšen ali drugačen spodrsljaj, sodi pač v zakup odločitve za organizacijo prireditve. Tišti, ki si velikega showa pač nišo ogledali, pa so ven-darle zvedeli zanj. Najprej so na skoraj vsakem drogu javne razsvetljave v mestu in okolici o prireditvi in vabilu nanjo lahko zvedeli z lepakov. Na dan prireditve, pa tuđi že nekaj prej, so se lahko spotikali nad njimi (lepaki) po tleh. Svojevr-sten manekenski show so zato recimo doživeli tuđi komunalci, kipa so ob tem, da si morda prireditve nišo ogledali, imeli vsaj to srečo, da bodo lahko zdaj (če ga Se nišo) poslali za čiSčenje račun na poznani naslov. Torek, 21. decembra 1993________________________ PO GORENJSKEM________________________S. STRAN • GORENJSKI GLAS Nasprotja Srednje elektro in strojne Sole v Kranju Na eni strani razkošje, na drogi telovadba v zaklonišču... Srednja elektro in strojna šola ? Kranju se sicer lahko pohvali z vse boljšo tehnično opremljenostjo, še vedno pa je 1086 tamkajšnjih učencev brez telovadnice. Kranj, 16. decembra • Teče že petdeseto leto izobraievania tfrokovnjakov elektrotehnike in strojntttva in v tem {asu je buo bSoIanih 6200 učencev poldicne in tehniške iole?Y)d 1985. leta, kar ^jo na Zlatem polju novo Solo, so sicer dosegli strokovno in tehnološko zavidljivo raven Kolanja, učend pa ob tem nimajo ^ožnosti za zdrav psihoflzični razvoj. Tega neprijetnega dejstva |**so pozabili oraeniti ob priložnosti, ko so zunanjim sodelavcem in Javnosti predstavljali zadnje novosti in dosežke. Čeprav je sliSati, da zadnja 'eta usiha zanimanje za šolanje ^ elektro in strojni smeri, je v Srednji elektro in strojni soli v branju precejSnja gneča. Letos 86 v tej regijski Soli zaveč kot đucat poklicev izobražuje blizu UOO učencev, razdcljeni so y 41 jjddlekov, pouk pa obiskujejo v «veh izmenah. Pouk poteka v 31 specializiranih učilnicah in V> delavnicah za potrebe prak-ttfnega pouka. Nekaj učilnic jim Jft uspelo opremiti s sodobno r&Čunalniško opremo, kar so minuli teden še s posebnim ponosom pokazali svojim zunanjim sodelavcem. Nadstan-dardno opremo sole name-ravaio še dopolnjevati, da bi izboljšali kakovost pouka in znanje učencev, saj kot pravi ravnatelj sole Franc Lebar današnji čas terja dobro tcoretično in praktično usposobljene stro-kovnjake. Del sredstev za to bodo primaknili tuđi starši, s prošnjo za pomoć pa se je šola obrnila tuđi na podjetja, ki jim bo y zameno za finančni vložek nudila možnost izobraževanja njihovih delavcev. Posodabljanje učnega procesa z uvajanjem računalnikov je le ena plat dviganja kakovosti pouka. Drugo so učne metode, kjer igra pomembno vlogo tuđi raziskovalna dejavnost, ki jo na Srednji elektro in strojni soli v Kranju razvijajo že peto leto. Lani so demmo na regijskem tekmovanju mladih raziskoval-cev sodelovali kar z 18 naloga-mi, ki jih je izdelalo 30 učencev (ob pomoći 15 mentorjev). Z dvema nalogama so zasedli tuđi prvi mesti na državnem tekmovanju (izdelali so jih učenci Stane Panian, Urban Simčič in Marko Polenec, ob sodelovanju mentorjev Boštjana Tavčarja m Leona Mizerita) in ju v imenu slovenske srednješolske razis-kovalne dejavnosti predstavih' na mednarodnem sejmu inova-cij v Nuernbergu novembra letos. Soli so letos septembra podelili tuđi modri znak kvalitete za sodobno izobražcvanje strokovnih kadrov, ki ga podel-juje Združenje SQ Kranj. Ob nadstandardni opremi in izobraževalnih metodan ter za-vidljivih dosežkih še bolj grenko zveni dejstvo, da so učenci Srednje elektro in strojne sole iz Kranja Se vedno brez telovadnice. Pouk športne vzgoje imaio kar v temnih in zatohhh hodnikih zaklonišča, kjer se vsako uro gnete za dva razrc-dašolarjev. Kdaj natanko bo njihova šola na vrsti po spisku potreb v slovenskem Šolstvu, še ni čisto jasno. Upajo, da kmalu, da ne bo Sla skozi nekajlctno izobraževanje brez možnosti za zdrav psihofizični razvoj še ena generacija energije polnih srednješolcev. • D. Z. Žlebir, ^odoči strojnild pri prakstičnem delu z računalniki. Telovadba v mračnih katakombah solskih zakloniš*. Upokojencem za 2,2 ođstotka več Kranj, 20. decembra • Letos dedek Mraz za upokojence ne bo prevec radodaren. Decembrske pokojnine bodo namreč višje samo za 2*2 ođstotka. Tako je minuli teden sklenil upravni odbor pokojninsko-invalidskega zavoda, ki se je poglobO tuđi ▼ finanine obete za prihodnje leto. Ko smo pred kratkim sodelovali na okrogli mizi radovljiških upokojencev, smo od njih slišali kritiko, da v medijih vsakič objavimo povečanje njihovih prejemkov, kot bi jim hoteli to njihovo pravico očitati, ne objavimo pa, ko se povečuiejo plače. Toda z zapisom o povećanju pokojnin jim želimo le prinesti dobro novico. Tuđi tokrat, čeprav je decembrsko povečanje le 2,2-odstotno, kolikor je pač statistika zabeležila rast povpreČnih plač pred dvema mesecema. Torej ne drži tuđi očitek, da ne porocamo o povečevanju plač. Za kanćek višje pokojnine (in druge prejemke) bodo upokojencem začeli izplačevati 30. decembra, tako da bi do praznikov vsi dobili pripadajoći denar. Za prihodnje leto proračunski memorandum obeta znižanje prispevne stopnje za pokoj ninsko in invalidsko zavaravanje, vendar v zavodu menijo, da pogoji za to še nišo zreli. Sedanja stopnja, pri kateri še pokrijejo vse pravice, je 31 odstotkov, ob napovedanem zmanjsanju pa bi imeli za 15 milijard izgube. Zato bodo državnemu zboru predlagali, naj prihodnje leto se ne spreminja prispevnih stopenj. • D. Ž. Kranj, 18. decembra - Kdo ne nožna grafita in iz njega nastale pesmi "Sonček s^e in ti si skultrana . Na svojih priponkah in majicah ga unajo tuđi pri Zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije, ki so tako poimenovali tuđi centee, kjer usposab^aio mlade invalide za delo In življenje. Sonček se je s svojo dejavnostio predstavi! tuđi v Deieli igradje na Gorenjskem sejmu v Kranju. Postavil je stojnico z izdelki svojih članov, vso soboto pa so se na prizoriiču vrstfle razne pnreditve. Med drugim so z igrico sodelovali otroci iz Tržiča, otrod iz osnovne Sole na Orehku pa so predstavili projekt "Veveriček posebne sorte" avtorjev Svetlane Maluuroviž in Marjana ManOca, ki skozi zgodbo o pohab^enem veveričku skuša otrokom vcepiti dejstvo o drugacnih otrocih, ki živiio med nami in jih zaradi njihove drugacnosti ne smemo izločra. - • D. TL, foto: J. Pelko Srečanje krvodajalcev Kranj, 17. decembra - Kranjs-•» Rdeci križ je pred koncem leta priredil srečanje krvodajal-^v, ki se ga je letos udeležilo °Koli dvesto ljudi. Na prisrčni t*'ovesnosti. kier so se spomnili IU<1» jubileja prostovoljnega krvodajalstva na Slovenskem, so 69 krvodajalcem izročili posebna priznanja. Za 70-krat-no darovanje krvi je bil odlikovan Janez Bartol iz Naklega, za 50-kratno Jožc Šilar, Vili Hor-vat in Franc RihtaršiČ, priznanja pa so prejeli tuđi vsi, ki so darovali kn več kot petindvai-setkrat. Zbrane je pozdravila ministrica za delo, družino in socialne zadeve Jožica Puhar, za kulturni užitek in zabavo pa sta foskrbela citrar Aleksander rime in skupina Ejga z Jese-nic. • D. Ž. MALA ANKETA v Se vedno smo strpni do tujcev Kranj, 17. decembra • V mnogih evropskih driavah, kjer živjjo tujcL se razraića nestrp-Qost, če ne že kar sovraitvo do tujerodnega divlja. Pojav ksenofobije tuđi nam nitui, zlasti ▼ okoHih, gosto pose^enih z Ijudmi, kl jih ie Slovenca že pred leti uvozila iz južnih repubhk »ekdanje Jugoslavije kot potrebno delovno silo. Danes do teh ^udi odkriteje izražamo svoj (večinoma nenaklonjeni) odnos. Nala anketa med naključnimi mimoidoćimi kaže vtis, da smo do tujcev strpni. Ljudje, ki razmišljajo drugače, pa svojega odkritega nuienja velikokrat nišo pripravljeni izreci za javno medijsko uporabo. Milan Zgaga: "Ne bi rekel, da se med Slovenci razrašča sovražnost do tujcev, pač pa to zadevo napihujejo nekatere politične stranke, da bi pri Ijudeh pridobile popularnost. Tujci me ne motijo, če se primerno obnašaj o in če so pošteni. Sicer pa živijo še v mnogih drugih državah, pa se te zaradi n^ih ne počutijo ogrožene in jih ne preganjajo." Janko Uhan: "SodeČ po oddaiah, ki jih poslušamo in gledamo zadnje čaše, človck res dobi vtis, da nas tujci ogrožajo in da smo zaradi tega do njih sovraž-ni. Toda vsaj jaz s tem nimam slabih izkušenj. V Sloveniji smo sprejeli ustavo. ki ureja položaj tujcev, kakor ga pač ureja. Če prihaja do zlorab državljan-stev, potem je treba te odkriti in primerno ukrepati, ne pa kriviti kar vseh po vrsti." Karmen Petrič: "V tem času je res čutiti nestrpen odnos do tujcev, za kar je v veliki meri kriva ekonomska kriza, svoje pa naredi tuđi blizina vojne. Oscbno nisem nestrpna do tujcev, pa naj gre za ljudi iz bivše Jugoslavije, ki živijo med nami, ali od kod drugod. Ljudje so dobri in slabi ne glede na narodno pripadnost, tako tujci kot mi domaćini." Guido Berra: "Veliko sem hodil po svetu in srečeval vse vrste ljudi, dobre in slabe. V okolju, kjer živim, ni čutiti sovraštva in nestrp-nosti do tujcev. Vsaj na Gorenjskem se to še ne kaže v veliki meri. Tako med domaćini kot med ijudmi, ki prihajajo od drugod, imamo dobre in slabe. Ni važno, od kod kdo prihaja, pomembno je biti pošten in iskren. Prepričan sem, da smo Slovenci kar toleranten narod." • D. Z. Žlebir, foto: J. Pelko Spoštovani zavaravana! Do kakovostnih sprememb ni mogoče priti čez noć, tem več je to rezultat procesa. Na Zavodu smo ga zastavili premišljeno in postopno v obveznem in prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju. Izrazili ste nam visoko stopnjo zaupanja. Prijetno smo bili presenećeni in veseli, da se vas je kar 1.200.000 že v prvem letu odloČilo prostovoljno zdravstveno zavaravati pri nas. S tem ste nas zavezali in nam omogočili, da tuđi prihodnost prostovolj nega zdravstvenega zavaravanja razvijamo na zasatvljenih načelih -strokovnosti, stabilnosti, varnosti in kakovostu In še najnovejše sporočilo: na podlagi naše uspešnosti ostajajo premije za pakete doplačil ZZZS tuđi po 1. januarju 1994 nespremenjene. Ohranjamo vsedosedanjepopuste, dodajamopa tuđi nove. Zahvaljujemo se vam za zaupanje! Naj vam bodo prazniki lepi in leto 1994 prijazno! ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE KULTURA GORENJSKI GLAS • 6. STRAN UREJA: LEA MENCINGER ' Torek, 21. decembra 19» KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava 160 let Sonetnega venca. V Mali galeriji in galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Bienale mesta Kranja 1993. V galeriji Senk v Britofu je na ogled razstava slik akad sUkarja Rudi ja Skočirja iz. Idrije. V hotelu Bellevue na Šmarjetni razstavlja akad. slikar Vinko Tušek. JESENICE • V galeriji Kosove graščine je na ogled praznična prodajna razstava. V Ruardovi graščini na Stari Savi je odprta razstava Stara Sava včeraj, danes in jutri. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je odprta tradicionalna novoletna likovna razstava. Na ogled je tuđi 12 grafičnih listov mehiških slikarjev na temo 500 let protikolonialnega boja. V galeriji Pasaža je na ogled 1. del društvene razstave crno belih fotografij fotografskega društva Radovljica. BLED - V belem salonu Grand Hotela Toplice so na ogled likovna dela akad. slikana Joieta Ciuhe. BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja akad. slikarka Mirna Pavlovec ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara razstavlja slike Meta Adamlč - Bahl. V galeriji Knjižnica- ZKO so na ogled knjižne ilustracije Mirne PavlovecN "mini galeriji" upravne stavbe Občine Skofja Loka razstavljajo zimske utrinke cicibani vrtca Cebelica iz Skofje Loke. KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavlja slike Polde Mihelič. PRIREDITVE TEGA TEDNA~ KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču Kranj gostuie danes, v torek ob 19.30 gledališče Licem u lice iz Splita s Plavim boiičem avtorja Nina Škrabe. V ponedeljek, 27. decembra, ob 16. uri bodo ponovili Mojco Pokrajculjo - za izven. V petek, 31. decembra, ob 19.30 bo v gledališču novoletna predstava - uprizorili bodo Torkarjevo satirično komedijo REVIZOR 93 . KRANJ: NOVOLETNI KONCERT - V kinu Center bo v četrtek, 23. decembra, ob 20.15 novoletni koncert Pihalnega orkestra Kranj pod vodstvom Branka Markiča. KRANJ: BOŽIČNI KONCERT - V prenovljeni dvorani župnišča (bivS muzej) v Tavčarjevi 43, bo jutri, v sredo, ob 19. un božični koncert učencev Glasbene sole Kranj. Kot gostje koncerta bodo nastopili tuđi učenci glasbenega konzervatorija G. Tartini iz Trsta. RADOVLJICA: RESNIČNOST, BOG, BOŽANSTVO - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 pogovor z odgovornim urednikom knjižnih izdaj ŽU Ljubljana-Dravlje Lojzetom Bratino. Z voditeljico pogovora Danielo Leskošek Dosta govorila o slovenskih prevodih duhovne zapuščine indijskega jezuita A. de Mella. LJUBLJANA: RAZSTAVA Z DOKUMENTARCEM -VMuzeiu novejše zgodovine (Cekinov grad,) Celovška, 23, bodo danes, v torek, ob 18. uri odprli razstavo Industrijska dediščina Gorenjske, ki io je pripravil Gorenjski muzej Kranj. Ob otvoritvi bodo zavrteli 40-minutni dokumentarni film Kranj - zgodbe o uspehu, ki je po scenariju in režiji Helene Koder nastal v dokumentamem programu TV Slovenija. Film govori o razvoju mesta kot industnjskega središča v času med 1. in 2. sv. vojno - o tem govore dediči kranjskih tovarnarjev. OBUTIMAĆEK Škofja Loka - Loški oder tuđi letos ni pozabil na najmlajše. Danes, v torek, ob 17. uri bodo premierno uprizorili otrosko igro Nika Kureta OBUTI MAČEK. Delo si je režijsko zamislil Boštjan Sever, za govor je poskrbel Ludvik Kaluža, sceno sta oblikovala Dušan Soklič in Boštjan Sever, kostumi pa so delo Irene Paikić. Nastopili bodo: Gregor Kok, Damjan Štrekelj, Miha ErŽen, Matej Cujovič, Iztok Drabik, Mija Oter in Eva Mesec. PREDNOVOLETNA RADOVLJICA Radov^ica • V podhodu Šivčeve hiše bodo danes, v torek, ob 18.30 predstavili sodobno viđenje jaslic, kot si jih je zamislil Primož Cerne, student Akademije za likovno umetnost. V otvoritvenem programu, ki se bo nadaljeval v radovljiški graščini, bodo ob 19. uri nastopili učenci radiSkega oddelka koroške Glasbene sole in učenci radovljiške Glasbene sole. Gosti se bodo predstavili z igranjem na citre, harmoniko, klavir, predstavil pa se bo tuđi trooilni kvartet. Radovljiški učenci pa bodo nastopili v manjših komornih skupinah s priredbami ljudskih koledniških napevov. Se danes in jutri pa se lahko starši in otroci v delavnicah OŠ Anton Janša v Radovljici pod strokovnim vodstvom naučijo izdelovanja igrač in novoletnih daril. V okviru novoletne likovne razstave v Šivčevi hiSi pa si je vse do 30. decembra v Šivčevi hiši mogoče naročiti portret pri akad. slikarki Meliti Vovk. PLES ZA OTROKE Radovljica - V hotelu Grajski dvor bo v četrtek, 23. decembra, ob 17. uri prednovoletna plesna prireditev za otroke, na kateri bodo nastopili otroci stari od štirih do štirinajst let iz plesne sole Step by step. Prireditev bo s pesmijo popestrila Alenka, zmagovalka otroških pesmi, nastopila pa bo tuai Tina, državna prvakinja v stepu in show danceu. Na prireditvi bodo žrebali tuđi nagrade. BORIS DVORNIK V GOSTEh" Kranj - V Prešernovem gledališču Kranj bo danes, v torek, ob 19.30 nastopilo splitsko gledališče Licem u lice s Plavim božičem avtorja Nina Škrabe. Nastopata igralca Boris Dvornik in Ilija Zovko/'Plavi božič je enourno popotovanje v iskanju temelj nj ih človeških vrednot, tekst, ki ne ponuja rešitev pri našem iskanju, toda daje dragocene napotke..." je o delu zapisal dramaturg predstave Jasen Boko. Predstavo bodo ponovili jutri, v sredo, ob 17. uri v mali dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani, v četrtek, 23. decembra, ob 20. uri pa še v hotelu Creina v Kranj u. Nagrade sklada Staneta Severja 1993 ____ NAJBOLJŠIZ LETOŠNJIH ODROV Škofja Loka - Podeljevanje nagrad za igralske dosežke, ki nosijo ime velikega slovenskega igralca Staneta Severja, ima U dolgo tradicijo. Na odru Loškega odra so bile letošnje nagrade za poklicne dosežke, za igro na Ijubiteljskem odru in kot studentski dosezek podeljene že triindvajsetič. Da je Severieva nagrada cenjeno in zaželeno priznanje za igralske dosežke, pove že to, da so se na letošnji razpis odzvala prav vsa slovenska poklicna gledališče, ki so za nagrado prijavila kar trinajst kandidatov, tako da žirija, ki ji je predsedovala Mira Sardoč najbrž ni imela lahkega dela. Letošnje Severjeve nagrade so prejeh: DARJA REICH-MAN, članica SLG Celje, je prejela nagrado sklada Staneta Severja za ćelo vrsto im-enitnih ženskih vlog naj-različnejših zvrsti in žanrov -od Rebeke v Flisarjevem Kaj pa Leonardo?, do Izabele v Corneillovi Odrski utvari in Veronike v Novačanovem Henriku Celjskem. Brez dvoma pa je vrhunec svoje igralske poti dosegla v nedavni uprizoritvi Pirandellove igre Kot me ti hočeš in sicer v vlogi Neznanke. Prav s to vlogo je izpričala vse tište značilnosti, ki so se že kazale pri njenih igralskih stvaritvah in sicer - izjemna lahkotnost pri oblikovanju transformacij, včasih kontroverzno zasnovani, z neko specifično dvojnost-jo oblikovani ženski liki, ki se izogibajo klišejem in tipizaciji, nagibanje k minimalističnemu tipu igre, ki operira z detajlom in izrednim posluhom za sub-tilnost in pravo mero. PAVLE RAVNOHRIB, član Slovenskega mladinske-ga gledališča iz Ljubljane, je prejel Severjevo nagrado za vlogo Lazarja v Strniševih Žabah v izvedbi Koreo-drame. Figura poštarja Lazarja in Lazarusa v Frevjevem peklu, kot jo je ustvaril ta igralec y Žabah, je strašna, neulovljiva, zmuzljiva figura, človeško vpeta med peklensko zemeljskostjo in svetostjo neba. Ravnohrib je uprizoril s to vlogo pravo orkes-tracijo čutov in duha. "Vzpenja" se v žarenju krvi v crno telo žabe v globinah slovenskega močvir-ja. Zanimiva je vsekakor podrobnost, da je igralec prav s to vlogo pred več kot desetimi leti tuđi diplomiral na ljubi* janski akademiji, ves njegov nadaljnji igralski razvoj pa jc pokazal, da se je formiral v igralca izrednega igralskega razpona, saj je sijajen traged* sijajen komik, sijajen govorec, kakršnih je danes malo. Za igralske dosežke pa nepoklicnih odrih sta biU nagrajena JANEZ CIMPER-MA>J in sicer za dolgoletno igralsko in režisersko delo-vanje v Kulturnem društvu Janez Jalen v Notranjih Got' icah ter BARBARA KA-PELJ, mlada nadarjeo« igralka, ki je z vlogo Markiz* y Kvartetu Heinerja Muellerja in kot režiserka Plešast« pevke na letošnjem Mladins* kem gledališkem festivalu na Ptuju in na Festivalu dvjaškib gledališč v Gradcu vzbudila pozornost in občudovanje pr1 kritikih in pri občinstvu. Severjevo nagrado za studenta gledališke igre je prejel* POLONA JUH, študentka 7-semestra Akademije za gleda' lišče, radio, film in televizijo io sicer za vlogo gangstrske n^ veste Polly v Brechtovi Open za tri groše. vlogo Natalij* Ivanovne v Cehova Treh ses-trah ter vlogo Elmire in Don« Elvire v Molierovih komedi-jah. • Lea Mencinger, slik* Janez Pelko škofja Loka - Letošnji Severjcvi nagrajenci so si po podelitvi nagrad izmenjali čestitke. Če je občinstvo, ki je kot vedno napolnilo loško gledališče, pričakovalo od na-povedane slavnostne govornice igralke Olge Kacjan določeno mero vznesenih besed o igralskem pokliču, ne kaj misli na velikega igralca ali kaj podobnega, seje tokrat pošteno zmotilo. Igralka je svoj slavnostni nagovor "povedala" v prav-cati komedijantski maniri, saj je zapela nekoj uglasbe-nih verzov znanih poetov, tuđi Milana Jesiha in Miroslava Krleie, pri tem pa ji je pomagat tako s petjem kot ludi z glasbeno spreml-javo z diatonično harmoniko tgralski kolega Janez Škof. Muzika ZIMZELENČKI ALI SPOMIN NA ŠESTDESETA Marjana Deržaj je kriva za vse, a ne le ona, saj boste na laserski plošci oziroma kaseti "Zimzelenčki", ki sta bili nedavno predstavljeni v Cankarjevem domu, našli tuđi druga najbolj znana imena slovenske zabavne glasbe šestdesetih let, kot so Rafko Irgolič, Berta Ambroz, Eva Sršen, Majda Sepe, Stane Mancini, Bele Vrane, Deliali... "Evergreeni" ali vedno zelene melodije, lahko prevedemo tuđi kot "Zimzelenčki". Prav posrečeno. Posrečeno zato, ker gre za zbirko enaindvajsetih skladbic, ki so v šestdesetih, nekaj letih preje in nekaj pozneje, zaznamovale slovensko zabavno glasbo. Takrat so bile v modi najlonke, kratke pričeske, še krajša krila, pa špičaki in "dolgi krogelci", vožnja s fičkom in twist na plesišču, pa festival Slovenska popevka in iskanje novih talentov v "Kar znaš, to veljaš". Ja, to so bili zlati čaši slovenske zabavne glasbe, naj bo to Ježkova "Cinca Marinca" iz daljnega leta '52, "Ne čakai na maj" Zlate Ognjanovič, "Moj crni konj" Rafka Irgoliča, Marjanina "Poletna Noč" ali pa "Sava Šumi", Dekameronov iz leta 71. Vse skladbe so izvirniki iz arhiva Radia Slovenija, založniku, podjetju Reclamans, do.o., pa jih je pomagal izbrati Boštjan Škrab. Igor K. i DAN CKD V DEŽELI IGRARIJE Kranj - Jutri, y sredo, od 10. pa do 19. ure bo v Deželi igrarije n* novoletnem sejmu potekala ćela vrsta dejavnosti, ki so jtp pripravili v Centru kulturnih dejavnosti Zveze kulturnih organi; zacij Kranj. V dopoldanskem delu bodo otroci lahko nsali> izdelovali lutke in oblikovali v glini pod vodstvom mentorjcv-popoldne pa se bo začelo ob 15. uri s predstavo Le po kom se jc vrgel ta otrok in nadaljevalo z lutkovno delavnico, oblikovanjem gline ter glasbeno in plesno delavnico. BELI SPREHODI PO GORAJTAH Begunje • V Galeriji Avsenik bo odjpetka naprej na ogled slikarska razstava Mirne Pavlovec iz Skofja Loke z naslovom I Sprehodi po Gorajtah. Po besedah kritika Ivana Sedeja sodijo njene slike v zahtevno slikarstvo, ki pod minimalno povrhnico skrivaj o komplicirano in težko izpoved. Njeno "krajinarstvo" je trdo navezano na tradicijo postim-presionističnega, intimističnega slikanja pokraj in, ki je doseglo svoj vrh v opusu Franceta Pavlovca. Kritik Sedej je po«J' daril podobnost z Jakopičevifl} slikarstvom in sicer v duSeOj sorodnosti in spretnosti jasnib in drznih potez. Sprehodi po Gorajtah >° nastali v krajini med znameni' tim Kamnitnikom in Crngr^ bom, kjer so že nastale najDO') barvite slovenske podobe Jani*' Jakopiča in Groharja. NavideZ' no je pokrajina prikaz nek* realnosti, vendar gre le #j naključno podobnost. V slikaH Mirne Pavlovec se kaže močn* "konfrontacija med belimi i" temnimi partijami", kjer s* pod prostrano belino skriv* ćela barvna paleta in gre n* eni strani za popolno zanikanj* kolorizma, na drugi pa Z* kolorističen način razmišljanja v odnosu do barv. Kritik jo i6 označil kot izrazito pošten0 ustvarjalko, saj ne uporablj8 bližnjic in niti zunanje ble»' čave." Njeno slikarstvo je odpf' to navznoter in govori ° likovnih in človeškin problc mih brez sprenevedanja, z i*8' no opredelitvijo in z veliki'1' znanjem." Na otvoritvi razstave se jc * svojimi glasovi prvič predstavi nonet Vasovalci iz Zirovnic* pod umetniškim vodstvo«1! Mojce Legat. V Avsenikovl galeriji so že postavljene j*' sliče, ki jih je izdelaf Vikto« Konjedic, postavila pa oče & hčerka Kem iz Kranja. Metka Zabret $ za smčanja s prijatelji, jljpf sodelavd, poslovnimi partnerji ^^ v prijetnem okolju tuđi v prostorih za zaključene družbe... Z REZERVACIJAMI POHITITE! ZA SILVESTROVANJE JE NA VOLJO SE NEKAJ PROSTORA ! Dilrt bistrica Pbt na Bistriško planino 29, Tržič, Tel. - Fax: 064150 232 ŽEIlMOyAMVESELBOŽW MSRECNONOVOIETO! Kila Btotrica prijazenkmjmprmmneljvdi Wk, 21. decembra 1993 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK 7. STRAN • GORENJSKI GLAS Makroekonomist ANDREJ HARTMAN v klubu Dvor Previsoke ali prenizke plače Razvnela se je vroča razprava, naj slovensko gospodarstvo gradi na nizkih ali visokih plaćah. ntddvor, 16. decembra - Voditelj pogovorov v klubu gorenjsldh '"ektorjev Emil Milan Pintar je Anđreja Hartmana, svetovalca *Wde v Zavodu za makroekonomske analize in razvoj, predstavi! *ot Človcka izza odra. Na odru so oač politiki, za njih strokovnjaki "* Hartman je strokovnjak, ki dobro pozna tekoča gospodarska gibanja v Sloveniji in je tišti, ki stoji za izjavami premiera. Zavod za makroekonomske aQalize in razvoj je jesensko ^alizo že pripravil, vsebuje se-veda napovedi o gospodarskih 8banjih v prihodnjem letu. Tren^ utno pa se največ ukvarjajo z strategijo gospodarskega razvoja Slovenije, ki naj bi bila narejena Junija prihodnje leto. *e spomladi Uapovedali izboljšanje . Spomladanske napovedi o iz-°°ljšanju tekočih gospodarskih r*zrner v jeseni so se uresničile, P°d vtisom črnogledih napovedi j*nigod po Evropi, zlasti v Nem-*% so napovedali 1-odstotni Padec bruto domaćega proizvoda v letošnjem letu. Vendar **radi jesenskega izboljšanja ^a| pričakujejo, da bomo leto ^ljučili z niclo, torej na lanski £*vni, kar je potemtakem nekoli-*° nepričakovano. Slovenija pa je ?n* redkih držav, ki je jeseni bruto domači proizvod popravila ^avzgor, večinoma so ga zaradi {^cesije navzdol. Po letu 1987 pa °° to prvo leto, da bruto domači Proizvodo ni padel. Zaradi oživljanja industrije bo P&dec industrijske proizvodnje ^orda ćelo manjši od 5 odstot-J°v, kakor so napovedali, upravi-*«no namreč lahko pričakujemo, aa bo le 4-odstotni. Spodbudni so P^Hlatki o turističnem prometu, W že dosega raven leta 1990, Uredno pa se povečuje promet v trgovini, zlasti jeseni, podatki pa «o verjetno ćelo podcenjeni, saj v*gje ni v celoti vključen privatni ^MOr. Obremenitve so visoke pre-dvsem zaradi pokojninskega '/> zdravstvenega zavarovan-j<*> saj je v zadnjih petih letih Zaradi reševanja brezposel-losti hitro naraSčalo število upokojencev in zdaj imajo tajmlajšoupokojensko generacijo v Evropi, saj je naš **pokojenec v povprečju star *0 let, je dejal Hartman. nntar je dodal, da se je res upokojilo 30 poslancev, toda Šestkrat toliko policajev in desetkrat toliko vojakov. Presežek v plačilni bilanci ni več smiseln Pri zunanji trgovini tekoči podatki varajo, saj je menjava preračunana v dolare, lira pa je v primerjavi z njim izgubila kar cetrtino vrednosti. Izvoz v pravo tujino narašča, še hitreje pa uvoz, tolikšnega povećanja ni pri-čakoval nihče. Temu botrVje stvarna rast plač in od konca lanskega leta manjše uvozne dajatve. Po letošnjem juniju se uvoz umirja, trgovinska bilanca je dokaj izravnana, zaradi storitev pa ima plačilna bilanca že od junija naprej presežek. Devizne rezerve znašajo že skoraj 1,5 milijarde dolarjev, pred letom so znašale 1,2 milijarde dolarjev, lani pa je bilo v plačilni bilanci 900 milijonov dolarjev presežka. Povečevanje presežka ni več smiselno, saj se je lani zadolže-nost ćelo zmanjšale, direktne tuie investicije pa so znašale 110 milijonov dolarjev. Letos bodo še nekoliko večje, kar pa je goli finančni tok, vanj nišo vštete investicije v obliki opreme. V drugi polovici letošnjega je Slovenija zelo zmanjSala delež-notveganje, če bi imela urejeni odnose z upniki (komercialne banke) bi bila še bistveno višje. Investicije naraščajo nepričakovano hitro Prihodnje leto naj bi bila rast bruto domaćega proizvoda 1-odstotna, v zavodu so bili pri tej napovedi reah'stični, saj bi od višji napovedi poskočila javna poraba in v tej luči je razumljiv poslanci i napor, da bi dolocili kar 3-odstotno rast. Inflacije v zadnjih letih nišo napovedovali, 13-od-stotna v prihodnjem letu izhaja iz proračunskega memoraduma. Nepričakovano hitro naraščajo investicije, po sedmih letih se realno poveČujejo, precei naložb je v turizmu, zlasti v igralnice. Ni več negotovosti glede privatizacije, zato investicije naraščajo, sklepajo strokovnjaki. Za prihodnje leto napovedujejo 10-odstotno rast investicij, v pretežni meri seveda na račun gradnje čest, obnove elektrani in želez-nice, vsekokor pa bodo prinesle preobrati v gradbeništvu. K porastu investicij bo nedvomno pris-pevala tuđi 20-odstotna investicijska olajšava pri davku na dobiček, novi zakon bo začel veljati prihodnje leto. Brezposlenim se ne splača spet zaposliti Plače so najbolj kritična točka gospodarskih gibanj, oktobra so bile realno 10 odstotkov višje in porast verjetno "skriva" tuđi rezervo za privatizacijo. Oktobra pa se je potrdil izraččun makroe-konomistva Veljka Boleta na začetku letošnjega leta, da 1-odstotna realna rast plač povroči 0,6 -odstotni porast brezposelnos-ti. Konec letošnjega leta bo brez-poselnost že 15-odstotna, novembra je sicer nekoliko padla. Za približno tretjino pa je nižja, če io izračunamo po evropski metodi, namesto 125 tisoč imamo približno 80 tisoč brezposelnih. Razliko seveda predstavlja siva ekonomija. Hkrati pa narašča število prostih delovmh mest, kar pomeni, da se brezposelnim ne splača ponovno zaposliti, saj placa ne bi bila bistveno večja od podpore, ki so dodajo verjetno sivo ekonomijo. Prometni davki in carine naraščajo V državnem proračunu je za letos načrtovan 0,3-odstotni pri-manikljaj, vendar utegne država leto Končati brez njega, če bo tuđi december zanjo tako radodaren. Letos namreč izredno hitro raš-čajo sredstva, ki jih prinašajo prometni davki (stopnje se nišo zmanjšale) in carine (bistveno so nižje), saj hitro narašča uvoz širokopotrošnega blaga. Iz tega vira letos proračun dobiva 15 do 20 odstotkov več denarja kot lani. Zato so že dvakrat zmanjšali prispevno stopnjo za zdravstvo in enkrat za zaposlovanje, zato so plače zdaj za desetino manj obremenjene in skupna prispev-na stopnjo za socialno varnost je zdaj približno 40-odstotna (lani 50- odstotna). Še vedno pa je to največ v Evropi in neto plače so obremenjene več kot 100-odstot-no. "Gasparije" v podjetjih veliko bolj boli glava kot ministra Gasparija V razpravi so bili direktorji zelo kritični do gesel o visokih plačah, kakor je dejal Jakob Piskernik(Merkur Kranj), saj sodi, da so pretirana, saj je predraga nagranja, ne pa čiste plače. Kristina Kobalova (Gor-enjski tisk Kranj) je dejala, da je omejevanie plač zgrešeno, smiselno je le kot varovanje druž-bene lastnine. Tone Rakovec (Domel Zelezniki) je dejal, da so 100-odstotni izvoznik, njihove plače pa so nižje kot v sosednji tovarm, ki je že leto in pol v Koržetovem skladu, zato je to težko dopovedati delavcem. Ciste plače so še vedno 117-odstotno obremenjene, v Nemčiji so 65- do 70-odstotno, Evropa pa za prihodnje leto napoveduje 15- do 20-odstotno zmžanje cen, zato slovenski delavec tako drage države preprosto ne bo mogel vzdrževati. Emil Milan Pintar je dejal, da nizke plače povzročaio tehnološki zaostanek, saj kvalitetni kader odhaja v tujino. Razlika med bruto in neto plača-mi je prevelika, redi se država in siromasi ljudstvo. V strategiji razvoj Slovenije zato ne srne prevladati ozko ekonomistični pristop. Predstavnica celjske Cin-karne pa je dejala, da pravljice o znižanju obremenitev lepe, toda zgolj pravljice in "gasparije" v podjetjih veliko bolj boli glava kot finančnega ministra Gasparija. Matjaž Gmajnar (Gorenjka Lesce) je dejal, da v pnmerjavi s švicarsko tovarno čokolade pri njih produktivnost ni toliko mž-ja, kot so razlike v plačah, saj tam tam delavec zasluži toliko kot pri nas direktor. • M. Volčjak Slovenja je med vzhodno- in srednjeevropskimi driavami daleč na prvem mestu po tujih naloibah na prebival-ca, kakor tuđi po deleiu tujih naloib. Tako se pribliiuje driavam, ki so vključene v svoje okolje. Prihodnje leto naj bi prišlo do oiivljanja gospodarstva, k čemur naj bi prispeval tuđi 4-odstotni realni padec plač. Slovenija bo lahko dosegla visoke stopnje rasti, je prepričan Andrej Hartman, saj se nahaja v območju Vzhodne Evrope, ki naj bi po zgledu azijskih tigrov doiivela gospodarsko ekspanzijo. Poljska je le na dobri poti, Slovenija ima še večje moinosti. Obrestne mere se bodo zmanjševali počasneje kot si vsi želimo, zelo počasi, saj so premije za tveganje še vedno zelo visoke, napoveduje Hartman. Poleg ttga Slovenci še vedno varčujemu v markah, banke pa morajo imeti 100- odstotno pokritev s plasmaji v tujini Na Pintarjevo vprašanje, kaj se bo dogajalo z liro, je Hartman odgovorit, da ni več veliko moinosti za njeno devalvacijo. Italija je hitro povečala izvoz, razvredno-tenje lire se ni prelilo v inflacijo, zato ne verjame, da bi v primerjavi z evrops-kimi valutami še devalvirala. Ostaja pa seveda medvalutno tveganje, zanesljiva valuta je še vedno nemška marka. 4° let jeseniške Delikatese 15 trgovin od Kranjske Gore do Zabreznice ~**enice, 20. decembra - Na slovesnosti ob 40-letnid trgovskega 5°J*jetja Delikatesa Jesenke podelili priznanja dolgoletnhn ?eUvkam in poslovnim partnerjem. Po vsej obilni 6000 kvadratnih metrov prodajnega prostora. V gledališču Tone Čufar na Jesenicah so minulo soboto svečano yroslavili 40-letnico jeseniškega trgovskega podjetja Delikatesa .^enice. Na proslavo so povabili tuđi 62 upokojencev podjetja, uPce in zveste dolgoletne poslovne partnerje. Jeseniška Delikatesa je bila do leta 1973, kar 20 let, samostojno Ppdjetje. Zakon o združenem delu pa je podjetje preoblikoval v ^Oielje organizacije Delikateso, Manufakturo in Industrijo in obrt, ki r> Postali Zarja. Zarji se je leta 1978 pridružila še Rožca. Spremenili lp Une v Golico, ki se je povezala v ABC Pomurko. Najprej je iz omurke izstopila Industrija in obrt ter se preimenovala v IPI, »^sneje še Zarja, pred tremi leti pa sta se za samostojno pot odločili * Rožca in Delikatesa. N Vi J5 v svoJem slavnostnem govoru dejala direktorica Delikatese /"•«« Rožič, v teh štiridesetih letih plače nikoji nišo bile visoke, gPosleni pa so jih dobivali redno in do zdaj nišo bili niti en dan ri!2 an'- Re^no so poravnavali tuđi obveznosti do dobaviteljev in ^f^ave. Osnovna dejavnost je bila vseskozi prodaja prehrambenih jjOizvodov. Skrbeli so za gradnjo trgovin po občim in obnavljali sit -^ ^r?njs^e Gore do Zabreznice imajo 15 trgovin in 2 bifeja v tj^P.ni površini 6 tisoč kvadratnih metrov. V Delikatesi se zaposleni /fUiJo, da bi ponudili veliko kvalitetnega blaga po najugodnejših *|ah. Danes je v tem trgovskem podjetju zaposlenih 96 delavk - od **8a tega števila žensk imajo enega marljivega moškega. jj Na slovesnosti so podelili priznanja delavkam, ki so več kot 30 let v jf.^katesi: Stanki Bohinec, Frančiški Konič, Renati Hartman, Lidiji te^ar, Ani Habe, Metki Penca, Jožefmi Koblar, Mileni Mrzlečki in I j/^čiški Malej. Priznanja poslovnim partnerjem za dolgoletno §*PeŠno sodelovanje z jeseniško Delikateso pa so prejeli: Loka iz C°fje Loke, Živila iz Naklega, Žito Gorenjka, Mlekama Kranj, i ^eniške mesnine, Kočna iz Kamnika, Dominvest Jesenice in žustrija plastičnih izdelkov z Jesenic. • D. Sedej i Veliko priznanje blejskemu zlatarju Ure Tissot tuđi v Sloveniji Bled, 17. decembra - Mnogi obiskovalci, turisti in domaćini poznajo Bled tuđi po znanih zlatarjih, družini PavIovskL Že več kot petintrideset let izdelujejo in prodajajo kvaliteten zlat nakit, od začetka tega meseca pa jih je znana švicarska urarska tovarna Tissot izbrala za svoje zastopnike na slovenskem trgu. Zgovoren podatek, kakšnega zaupanje je deležno podjetje Parot z Bleda, ki ga vodi družina Pavlovski, je, da je do sedaj priznana švicarska tovarna, ki letos praznuje 140-letnico obstoja, svoje izdelke, ure Tissot, zaupala le štirim podjetjem na tako imenovanem vzhodu Evrope, v katerega nas zahodni trgovski svet še vedno uvršča. Tako je podejetje Parot dobilo v svoj program najboljših švicarskih ur Maurice Lacraix, Michel Herbelin, Mondaine in Doxa, še celoten program visoko kvalitetnih ur Tissot. "Švicarske ure, ki jih prodajamo pri nas, imajo vse safirna stekla, posebne mehanizme, pozlaćene so po posebnem postopku, Tissot ure pa imajo še posebne baterije. Zanimivo pa je, da so te ure pod posebno zaščito proizvajalcev in po vsem svetu stanejo enako. Cene nišo pretirane, dobre in kvalitetne ure je moč kupiti že za 120 do 700 nemskih mark tolarske protivrednosti. To pa je naprimer že lepo darilo....," pravi Džoni Pavlovski. Sicer pa je podjetje Parot tuđi grosistično podjetje, ki trenutno s švicarskimi urami že zalaga okoli 30 slovenskih zlatarjev in urarjev. • V. Stanovnik Slovenski obrtniki v evropskem združenju Kranj, 20. decembra • Vrhunec mednarodne dejavnosti Obrtne zbornice Slovenije v letošnjem letu je bila vključitev v Evropsko združenje obrti ter malih in srednjih podjetij. Zbonu'ca je letos po občinskih obrtnih zbornicah vzpostavila poslovno-informacijski sistem Info-Handy. Obrtna zbornica Slovenija je bila v evropsko združenje vključena 9. decembra letos, na konferenci v Rimu. Vsekakor je to pomemben korak tuđi pri vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, za Obrtno zbornico pa je bistvenega pomena, da jih ji pridruženo članstvo omogoča soodločanje ter dostop do informacij in vključitev v evropske poslovno-informacijske sisteme, verjetno pa tuđi pomoč pri sofinanciranju nekaterih obrtnih projetkov v Sloveniji. Z nemško pomočjo, ki je znašala več kot 2 milijona mark, je Obrtna zbornica letos z računalniki in vso pripadajcičo opremo že opremila vse območne oziroma občinske obrtne zbornice v Sloveniji. Povezave prek modema so že vzpostavljene, ljudje usposobljeni, izmenjava podatkov nekaterih podprogramih sistema Info-Handy že poteka. Vse obrtne zbornice so prav tako že usposobljene za vođenje obrtnega registra in za izdajanje obrtnih dovoljenj, saj j'ih te naloge čakajo že v prihodnjem letu. V okviru nemške pomoČi pa je bilo v Nemčiji in v Sloveniji 25 strokovnih seminarjev z več kot 300 udeleženci. Glavne teme so bile organiziranje obrti po nemškemv-zoru, davki in strokovna tematika posameznih obrtniških branž. Na pobudo Obrtne zbornice Slovenije je bil končno ustanovljen svet za poklieno izobraževanje, ki pripravlja zakon o poklienem izobraževanju. Zakon bo uvedel dvojni način poklienega izobra-ževanja, ki bo tako potekalo deloma v soli in deloma v obratovalnici, uvedeni pa bodo pomočniški in mojstrski izpiti. Medtem je Obrtna zbornica uspela uvesti obrtne programe z obrtniškim načinom izobraževanja že za 19 poklicev in to na devetih slovenskih šolah. Na poklieno izobraževanje pa je pripravljena tuđi z računalniškim registrom vseh učnih mest pri obrtnikih. Letos je Obrtna zbornica zelo okrepila tuđi svojo svetovalno službo, kar je bilo vsekakor upravičeno, saj jih vsak mesec pokliče približno 6 tisoč obrtnikov in podjetnikov, Ju potrebujejo različne nasvete. Poleg davčnega in pravnega so okrepili zlasti svetovanje na področju zunanje trgovine. Obrtna zbornica ima največ svetovalcev z licenco ministrstva za gospodarske dejavnosti in sicer osemnajst. Pri mednarodni dejavnosti Obrtne zbornice v letošnjem letu pa moramo omeniti še bistveno večje število stikov s sorodnimi zbornicami v tujini, zlasti v Nemčiji in Avstriji. Sodelovala je na treh tujih sejmih (Nemčija, Avstrija, Madžarska), na najmanj petih mednarodmh konferencah, v Muenchenu pa je imela zelo odmevno tiskovno konferenco. Vse to je seveda pomenilo tuđi promocijo Slovenije v svetu. • M. V. Predstavništvo SKB banke v Londonu Kranj, 20. decembra - SKB banka, d.d., Ljubljana je 9. decembra v Londonu odprla svoje prvo predstavništvo v tujini. Za London se je odločila, ker ima tam sedež evropska banka za obnovo in razvoj, tam so prisotne številne ameriske, japonske, afriške in druge banke, tam pa ima sedež skoraj 700 bank. Tako je London največje evropsko iinančno tržišče. Trgovinska menjava med Slovenijo in Veliko Britanijo namreč ni velika, povećanje je opazno zlasti v zadnjem času. Britanska zavarovalna agencija E.C.G.D. je že lani odobrila zavarovanje za kritje tveganja za uvoz opreme v Slovenijo. Zdaj potekajo intenzivni pogovori s komercialnimi bankami o povećanju limitov pri sodelovanju s Slovenijo in s tem tuđi s SKB banko na področju kritja oziroma zavarovanja kratkoročnih blagovnih transakcij do enega leta. Soglasje za kritje rizikov prek enega leta pa je bilo pridobljeno že prej. SKB banko zanimajo tuđi okvirni limiti za izvajanje Forex poslov, transakcije z vrednostnimi papini kot npr. forfait in nenazadnje tuđi sodelovanje na londonski borzi. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT Zavod Republike Slovenije za iolstvo in šport razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili za potrebe območne organizacijske enote Kranj: 1. SVETOVALEC I za predšolsko vzgojo (1 izvajalec) 2. SVETOVALEC I - pedagoški svetovalec za razredni pouk (1 Izvajalec) Kandidati za razpisana prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili pod 1 in 2 morajo poleg pogojev, ki so določeni z zakonom o delavcih v državni upravi, izpolnjevati še naslednje pogoje: - 5 let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja ter opravljen pedagoški strokovni izpit; - visoko izobrazbo ustrezne smeri, zaželen magisterij ali podiplomski studij; - aktivno znanje enega svetovnega jezika; - znanje uporabe racunalnika Delovno razmerje borno z izbranim! kandidati sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in poskusno dobo petih mesecev. Pisne prijave s podatki o izpolnjevanju razpisnih pogojev in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 15 dneh na naslov: Zavod Republike Slovenija za šolstvo in šport - kadrovska služba, Ljubljana, Poljanska cesta 28. Prijavljene kandidate borno o izbiri obvestili y 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Vsa pojasnila dobijo kandidati na območni organizacijski enoti Kranj (telefon: 212-156). GORENJSKI GLAS • 8. STRAN POSLIIN FINANCE UREJA: MARIJA VOLĆJAK Torek, 21. decembra 1993 4* NA STIKIII KOLESIH Na cesti: Jaguar Majestic in XJ6 3.2/4.0 S Prestižni angleški jaguar, ki ga pri nas zastopa Autocommerce-Trgovina iz Ljubljane je od konca jeseni tuđi pri nas na voljo v dveh novih izvedbah. Prva je model XJ 6 s 3,2 ali 4.0-litrskim šestvaljnikom v Sportni preobleki. Poleg že znane luksuzne podobe teh prestižnih avtomobilov so izvedbo S opremili z agresivnejšim videzom in dodatno opremo, med drugim tuđi s 16 palicnimi platišči in Pirellijevimi gumami dimenzije 225/16. Moć 3,2- litrskega motorja znaša 149 KVV/203 KM pri 5250 motornih vrtljajih in ugledno limuzino požene največ do 211 kilometrov na uro s pospeSkom do 100 kilometrov na uro v 9 sekundah, pri čemer so podatki za izvedbo z avtomatskim menjalnikom le malenkostno slabši. Druga Jaguarjeva novost, ki je pri nas na voljo od prejšnjega mcscca, pa se imenuje majestic. Gre za podaljšano verzijo s 125 milimetrov daljSo medosno razdaljo in visio streho, ki povečuje prostornost in udobje potniškega prostora. Poleg tehnicnih sprememb so temu prostornemu in elegantnemu vozilu namenili tuđi nekaj povsem lepotnih popravkov, ki so seveda v prid celotni podobi. Pn izdelavi majesticov bosta poleg matične Jaguarjeve tovarne v britanskem Castle Bromvvichu sodelovala tuđi firma Project Aero-space, kier bodo poskrbeli za podaljSanje karoserije in novousta-novljen Jaguarjev oddelek v Brovvns Laneu, kjer bo posebna ekipa strokovniakov opremljevala majestice po željah kupčev. O cenah modela S, majestica in drugih štirikolesnikov z znakom divje mačke pa morda takrat, ko se nam bo v Sloveniji pisalo kaj bolje. * M. G. Olajšava za katalizatorje ostane Državni zbor je prejSnji teden sprejel odločitev, s katero \ nadaljnjih šestih mesecih ostaja v veljavi sedanja 20-odstotna davčn; olajšava za nova vozila opremljena s katalizatorjem. Davčne dajatvt za vozila s katalizatorjem do 1800 kubičnih centimetrov so torej 16 odstotne (brez katalizatorja 20) in za vozila nad 1800 kubični centimetrov 25,6-odstotne (brez katali/atorja 32). • M. G. 30 let brniškega letališča Letališče na evropski ravni Braik, 16. decembra - BrniSko letali&e je pretekli četrtek dočakalo svoj pomembni jubilej, saj je preteklo trideset let, odkar je na tem za Slovemjo nadvse pomembnem oknu v svet pristalo prvo letalo, letos pa bo preko njega potovalo okoli 400.000 tisoč potbikov. Letališče, ki se je v svoji tridesetletni zgodovini soočalo s številnimi težavami, predvsem pa zaviranjem s strani nekdanjih zveznih oblasti, je ob jubileju pridobilo nove in prenovljene prostore, v katerih bodo med drugim prenovljena restavracija, protokolarni prostori in prepotrebna ambulanta. Na svečanosti, ki so se je med drugimi gosti udeležili predsednik Milan Kučan, nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar in številni ministri, je sedanji direktor Vinko Može ob navzočnosti svojih predhodnikov poudanl, da ljubljansko letališče danes tako po svoji tehnični m tehnološki ravni, organiziranosti, varnosti in kakovosti letaliških in spremljajočih storitev uvršča v sam evropski in svetovni vrh, poleg tega pa leži tuđi v izjemno zanimivem naravnem okolju. V zadnjih letih je podjetje Aerodrom Ljubljana intenzivno investiralo v obnovo in razvoj, za kar so porabili 44 milijonov nemških mark, pri tem pa vložili kar 12 milijonov mark lastnih sredstev. Tuđi v prihodnjih letih je predviđena obnova objektov eden večjih zalogajev pa bo prav gotovo izgradnja novega potniškega terminala. • M. G. Predstavitev Nike Kranj, 20. decembra - Kranjsko podjetje Tennisshop Wtmbledon je kot generalni zastopnik Nike v Slovenije pripravil danes zvečer v kulturnem domu Španski borci v Ljubljani predstavitev pomladno-poletne kolekcije za pribodnje leto. Predstavitev nove kolekcije so združili s koncertom opernih arij in z nastopom plesne skupine. Nike je svetovno znana športna firma, ki je v Sloveniji prisotna že dve leti, poznamo pa jo zlasti po Sportnih copatih. Letni promet Nike znaša već kot 40 milijard dolarjev in ustvari več kot 300 milijonov dolarjev dobićka. Kar desetino prihodka namenja marketingu in v tem okviru je sponzor številnih svetovno znanih Sportnikov, pri nas pa Davisovega pokala, NK Živila Naklo, državne reprezentance. v kajaku itd. MEŠETAR Do novega leta ne bo sprememb Ko smo včeraj dopoldne poklicali v škofjeloške Mesoizdelke, ki so naivečji odkupovalec goveje živine na Gorenjskem, so nam povedali, da se do novega leta cene živine zanesljivo ne bodo spremenile in da bodo veljale tište, kakršne so gorenjske klavnice (Skofja Loka, Radovljica m Jesenice) uveljavile že novembra. Na odkupnem območju je ponudba živine tolikšna, da je, denimo, škofjeloški mesarji že ne morejo sproti odkupiti in lmaio ponekod že okrog encga tedna zaostanka. Plačujejo jo v 25 do 30 dneh. Odkupna cena prašičev je 175 tolarjev za kilogram in je zdaj že ćelo nekoliko nižja, kot je bila pred časom. Trgovina AGROIZBIRA Kranj, Smtodniika c. 17 TeWax: 324-602 Rezervni deil za kmetljsko mehanizacijo Akumulator]!: 12 V 40 Ah 3.500,00 12 V 45 Ah 4.200,00 12 V 50 Ah 4.800,00 12 V 55 Ah 4.800,00 12 V 75 Ah 6.000,00 12 V 97-100 8.100,00 12 V 135 Ah 17.800,00 Gume: 600x16TR 5.500,00 750x20 10.800,00 6.3x20 10.800,00 OljeSuper3, 101 2.200,00 Olje Super 5,101 2.790.00 Bat Zetor 95-100-102 7.000,00 Lamela Zetor 4.800,00 Lamela Ursus 4.800,00 Trgovina je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah do 12. ure. Možnost dobave po pošti in plačilo na več čekov. Koliko za hlodovino? V kmetijsko gozdarski kmetijski zadrugi Tržič odkupujejo poleg kmetiiskih pridelkov tuđi "gozdne sortimente". Kot so povedah, je odicup slab, še največ pa odkupijo smrekove hlodovine. Les prvega kakovostnega razreda plačujejo po 8.000 do 9.000 tolarjev za kubični meter, hlodovino drugega razreda po 6.500 tolarjev, tretjerazredni les po 4.500 tolarjev, celulozo pa po 1.000 do 2.000 tolarjev. Prometni davek plača odkupovalec oz. kupee, rok plačila pa je petnajst do 30 dni in je odvisen od kakovosti lesa. Kmetijski pridelki na tržnicah Krompir: na večini tržnic v večjih slovenskih mestih g* odkupujejo po 40 tolarjev za kilogram, prav toliko je tuđi na kranjski. Jajca: jajca so v Kranj u po trinajst tolarjev, sicer pa so cene v Sloveniji zelo različne - od dvanajst do dvajset tolarjev (v Novi Gorici). Orehova jedrea: na kranjski tržnici jih ponujajo po 900 tolarjev za kilogram, na ljubljanski so tuđi SO tolarjev cencjSa, v Kopru pa tudi sto tolarjev dražja. &iecK6> i* uAfieŽKo- nov* leto> t994 vatu, fett jća&z.S&G^fa J&&6*,. Ugoden nakup je pri LOKI nakup! Mercator - Meso - Izdelki Škofja Loka Kupci že gotovo poznate Mercator - Meso-izdelki, ŠkoQa Loka po njegovih mesnih dobrotah, ki jih lahko dobite po ugodnih cenah v številnih naših mesnicah na Gorenjskem, v Ljubljani in njeni bližnji okolici, na Primorskem, Kobaridu. Divači, Sempetru pri Novi Gorici in še kje, predvsem pa v vseh živilskih Mercatorjevih trgovinah. Ne veste pa še, da vas v mesecu decembru tega leta caka še eno presenečenje. Ja, pravo presenečenje za vas, zvesti kupci, in predvsem za sladokusce konjskih dobrot in za uživahee divjačinskih specialitet. Kje bodo vsc te dobrote, seveda v Škofji Loki na Mestnem trgu 20, kjer borno odprli butik mesnih in delikatesnih izdelkov MESKO Poleg našega klasičnega programa od svežega mesa do domaćih kolin, vam borno v mesnici nudili že prej omenlene dobrote. Za gospodinje pa še to, pripravili vam borno različne zrezke za pečenje, poznavalci dobre kapljice pa bodo lahko izbirali med kvalitetnim! buteljčnimi vini. Nudili vam borno še kaj, kar boste sami ugotovili in po svojem okusu izbralt Cenjeni kupci, vljudno vas vabimo, da priđete na otvoritev v sredo, 22. 12. 1993, ob 11. uri, kjer si boste ogledali našo ponudbo, izdelke degustirali in ocenili njihovo kakovost. Torek, 21. decembra 1993 paNORana 9. STRAN • GORENJSKI GLAS VIR€M€ Danes bo se oblačno, s padavinami, za jutri po nam vremenoslovci napoveaujejo zboljšanje vremena. LUNIN6 SPR€M€MB€ Ker je včeraj prvi krajec nastopil ob 23.26., bo po Herscnlovem vremenskom ključu lepo. Znamenita angleSka "lelezna lady" Margaret Thatcher si je, potem ko se je umaknila iz politike, spravila skupaj lepo premolenje: izvedenci ga ocenjujejo na krepkih 100 milijonov angleških funtkov, pa v tem še ni izkupička od prodaje njenih spominov! Pri nas v samostojni Sloveniji pa se je veliko politikov odločilo, da bodo lepo premolenje spravili skupaj kar v času, ko so še na oblasti. Le kdo bi se arfal receptov tečne Angležinje, pa se na denar spomnil sele potem, kl ga sunejo iz političnih voda! ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Očitno smo prejšnji torek zastavili težjo uganko, kot smo sicer nameravali, saj smo dobili sicer veliko odgovorov, toda ravno pet pravilnih. Veliko vas je menilo, da je na sliki Sorica ali Dražgoše. V resnici pa so bile Javorje v Poljanski dolini, pravzaprav v Loskem pogorju, odkoder se lahko podamo na eno stran na Blebos, Romovec, Koprivnik in Mladi vrh, na drugo stran pa mimo četene Ravni na Stari vrh., lahko se skoraj do vznožia ten gora pripeljemo z avtom, še lepše pa je, če gremo pes. Naš žreb je bil torej tokrat poenostavljen. Nagrade prejmejo: 1. Dominika Jelene, Virmaše 100, Škofja Loka; 2. Milka Subic, Lom nad Volčo 3, Poljane; 3. Ferdo Alič, Vrečkova 2, Kranj; 4. Majda Možina, Dolenćice 9, Poljane; 5. Zvone Možina, Dolenčice 9, Poljane, čestitamo! Tokrat objavljamo staro razglednico, na kateri je del vaši, ki je po nečem prav znamenita, leži pa po zračni liniji nedaleč od prejšnje, če pa upoštevamo vmesno hribovje, pa je kar daieč od Javorij. Ugotovite, za katero vas gre in kaj je zanjo tako značilno. Odgovore pošijite na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj, Tn čitlrvo pripišite svoj naslov, mi pa borno izžrebali pet reievalcev uganke, ki bodo prejeli nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Pa več sreće vam želimo! Tržiški praznik narodnozabavne glasbe Kolovrat se je zavrtel prvič šestnajst narodnozabavnih ansamblov, pevec in humoristi so popestrili tržiški praznik narodnozabavne glasbe. Obiskovalci so na dveh predstavah v dvorani kina Tržic uživali ob zvokih valčka in polke in navdušeno ploskali. Za presenečenje je vsak obiskovalec prejel usnjen lipov list, vsak ansambel pa kot darilo značilni etnografski spominek - čevljarsko svetilko. S tem je bila podana tuđi simbolika v tradiciji čevljarskega in tekstilnega mesta pod Karavankami. Slednje je ponazorilo nenazadnje rudi ime prireditve Kolovrat domaćih viž, ki z novo vsebino poudaria korenine, ob letu po praznovnaju 500-letnice pridobitve trziških trških pravit Radio Tržič je s ponovno obu-ditvijo tradicije javnih prireditev pred četrt stoletja, povezal želje poslušalcev. Namreč javna prireditev je bila za presenečenje tuđi neposredno prenašana preko radijskih valov, posnetki pa bodo na sporedu v terminu nedeijskih glasbenih popoldne- vov. Tretjo dimenzijo projekta bo ovekovečila TELE-TV Televizija Kranj, ki je posnela en-kratne dogodek, dodala posebne pogovore z vodji ansamblov in bo tri oddaje predvajala v novo-letnib prazničnih dneh, izšla pa bo tuđi video kaseta. Gorenjski glas vas bo v sode-lovanju z glasbenimi založbami presenetil in podani glasbene kasete novoizdelanih kaset. V Tržiču je ansambel Rubin predstavil kaseto Ob sanjavi Krki, ansambel Tonija Iskre kaseto Cvetoče lipe, ansambel Stoparji Ur'ca zamujena, Bene-ški fantje CD ploščo Rudeči cvet, ansambel Nika Zajca kaseto Janez, na tvoje zdravje, produkcija Bimi pa je predstavila prvi neprodajni promociiski izdelek izvajanih skladb Slo-venskogoriškega kvinteta in Gamsov. Mladi Rokondo kvintet ie igral v modernem turbo zvoku, Tonija SotoSka je na duhovit način napovedal v ske-ču Marjan Murko, še posebno sta se odlično odrezala ansambel Tonija Iskre in Gorenjski muzi-kantje, katere je za humor okrepil KoSirjev Klemen. Slo-venskogoriški kvintet je zastopal barve severovzhodne Slovenije, ansambel Vinka Cverleta Koz- janskega, ansambel Jevšek pa Gorenjske, za prireditev pa Je odstopil tuđi ozvočenje. Za humor iz domačih logov v očeh Borisa Kuburiča sta poskrbela člana humoristične skupine Smeh iz Tržiča, na tržiške do-godke je nekaj pikrih povedal v sali Franc Pestotnik - Podokni-čar. Ansambel Jože Skubic in Slapovi so potrdili lovoriko petkratnega zmagovalca ob-cinstva festivalov, Niko Zajc je ob igranju zapel s pevko Majdo Korošec. Največjj aplavz so poželi Beneiki fantje za zimzeleni skladbi Tam sredi gozda in Rudeči cvet ter navduševali tuđi glasbenike v garderobi, ki so prepevali z njimi. Slovenski muzikantje so pripeljali prireditev na vijek s prvič izvajano vizo Zimske počitnice, lanskoletno zmagovalko Loj trče domačih Vabijo planine in melodijo Mi se imamo radi, ki so jo peli vsi nastopajoči... • Drago Papler Jože Burnik je v iskanju novega zvoka vključil tuđi Davio hčerke Anje, z njim pa sta zaigrala bivša Slakova muzikanta Niko Zlobko na kitari in Franc Sever na basu, zapela pa je Nadja Fabris iz Trsta. - Foto: Drago Papler Ali ni čudno, kako pri nas vse znori, če komaj kakšnih sedem komadov poslancev ne more dobiti sluibe pa revčki brezpo-selni zaprosijo za enoletno podaljšanje poslanskih prejem-kov? Ali ni čudno, kakšen vik in krik se nafene, če se sprejme zakon, da se sluiba v domači vojski beneficira, obenem pa bodo ti beneficiranci odšli v penzijon s petindvajsetimi leti sluibe, s pokojnino, izračuna-no na prejemke zadnjega leta? In se potem na dolgo in na Široko razglablja, če smo ali nismo vsi driavljani pred zakonom enaki? In imaš v tem smislu tipe, ki ti bodo trdili, da so taki privilegiji na račun navadnega ljudstva, ki se mu podaljšuje delovna doba, ie kar nesramno odurni. In v vsem tem premetavanju zakonov eor in dol in vpitju, kaj je in kaj ni prav, se zares odurne reci mirno peljejo mimo. Prebiram pisma bralcev in čakam, kdaj se bo kdo kot navodni driavljan resno prito-iil in od driave zahteval odškodnino, ker je minule mesece moral jesti oporečni kruh. Nič. Vse je mirno in tiho, vse se samo prereka zaradi nekih ideologij in sit-nari zaradi poslanskih privile-gijev. Na tem svetu, kot da ni vatnejšega kot poslanec Po-dobnik, ki je odšel v Bruse Ij in ki mu oporekajo potne stroške, ki jih bo zdaj sam plačal! Kaj, ko bi mimogrede ie malenkostno omenili, da so ti potni stroški pljunec v morje, ražen tega pa je prav ta poslanec Podobnik menda edi- ni med vsemi, ki od svoje plače daje kakšnih 12 tisoč tolarjev pomoči za stipendije! Javno objavijo, da smo dobili begunsko humanitarno pomoč v tonah moke, ki je šla kom-penzacijsko v pekarne. Peki pa pečejo za širše mnoiice in ne ekstra samo za begunce! Pa se je po dolgem času pogruntalo, da so v tej mokici črvički, mokarji, oplemenitena pa da je tuđi z olji! Z nafto! Kakorkoli gruntaš, kako da se je zgodila ta afera, ki za nas, ki imamo druge vidike afer -taprave mafijaške - sploh ni afera, vedno si pri pekih! Že res, da se na koncu potolaiimo s tem, da je nadzor malo zašepal in da bo treba bolj paziti, velika uganka pa je še vedno, kako da sami peki nišo zavohali ali opazili, da so v moki crvi in da smrdi? Ko bi nam povedali po pravici in skazici, bi morali reci takole: veste, dragi driavljani, vi, ki vse pojeste, tuđi mokarje, če je treba, mi im- amo driavne blagovne rezerve. In ker v zadnjem času potrošnja in kupna moč jako šepata, se te rezerve kopičijo, rok trajanja prehrambenih livilpaje vedno daljšL In zato ne jeste samo mokarjev, ki so se, hvalabogu zaredili nekje pri transportu ali kaj veš kje - tuđi v drugih iivilih iz driavnih skladišč včasih gomazi črvov in zalege, ki se kuha v vaših loncih. Poglejte včasih po trgovini, kako kakšna skrbna gospodin-ja natakne očala in natančno prouči, če skuti ali maslu ie ni potekel rok trajanja. »Ali je-frišno?* Frišno, frišno, pravijo trgovke. Po drugi strani pa mimogrede kupi pet kil moke ali kruh s substanco mišjih drekcev, nafte in po moinosti kakšne crknjene zmlete pod-gane. Da ni res? Pa še kako je res! Nekaj let nazaj je bilo, koje kupee v steklenici olja ugledal nič več in nič manj kot -plavajočo miško, špičmoha! Kako je prišel v steklenico, ni vedel nihče • bil pa je taka senzacija, da se je vsepovsod o tistem ubogem špičmohu pisalo. Ce vidite v steklenici kos podgane, olja ne boste posku-sili. Če pa so v moki mišji drekci in zmleti crvi, se ne bo videlo in ne okusilo, čez igance malo ocvirkov, pa bo teknilo! Kako bi takšno odkritje skladišča oporečne moke, ki je šla v javno porabo, teknilo kakšnim finim turistom in turistkam, je ie druga pesem. Tuđi kakšna naša fina in natančna gospodinja ie zapa-dla v nervozo, ko je bila stišala, kaj je morda pojedla. Na splošno pa - kot da ni nič, kot da so mokarji, ki so gomazeli v moki, kakšna slovenska spe-cialiteta: kot kranjska klobasa ali zaseka. Res je, da je vsak, ki rad ie solato, zelje, ohrovt in take zadeve, v svojem iivljenju pojedel ie na stotine polikov, mušic in ptičjih drekcev, am-pak da bi ga s tem hranila še driava, je pa le malo prehuda. In se pri tem še javno blamirala, da je v široko porabo dala humanitarno pomoč! In kakšen bo poslej naš odnos do moke, testenin in drugih izdelkov? Normalen? Kakšen pa! če do zdaj ni nihče povzdignil glasu nad štamparijo, ga tuđi poslej ne bo. Kar mirno borno jedli dalje. Gnusoba bo vse: od poslanskih plač do afer in privilegijev, le nagnusni mokarji v ielodcu bodo najbolj normalna stvar pod soncem. • D. Sedej Mokarji Nihče se ne prtduša, ker je kupi! kruh iz moke, v kateri so mokarji in nafta. Kot da ni nič, kot da so mokarji, ki so gomazeli v humanitarni moki, kakšna starodavna slovenska speciaiiteta: kot kranjska klobasa ali zaseka. KOLOVRAT DOMAČIH VII • MIČ'93 Fiiet Drago Papier ARIA RECORDS: RUBIN Založba Aria Records iz Ljubljane je nastala kot nadgradnja snemalnega studia Napoleon v Kamniku in je mlada založba, ki je v izredno kratkem času leta delovanja dosegla zavidljive uspehe in spoštovanje pri konkurenci. V tej založbi izhajajo pretežno projekti iz lastnega studia Napoleon in sicer vseh glasbenih zvrsti. Glede na to, da so izvajalci iz te glasbene hiše praviloma izredno uspešni in sprejemljivi za široke množice, računajo, da bodo lahko kasete in CD plošče dosegale vrhunske naklade. Značilno za njih je tuđi to, da nišo usmerjeni samo nas slovensko pop sceno, ampak je zelo priznana tuđi kot ekskluzivni distributer glasbe tujih založniških hiš Suzy in Orfej. V letošnjem letu je Založba Aria Records izdala kasete različnih glasbenih zvrsti, torej narodnozabavne, zabavne in pop-rock glasbe. Najuspeš-nejši so na letni promociji, v sredo, 15. decembra, v Menjiu prejeli nagrade. Srebrno kaseto sta prejela skupina Nova Legia iz Murske Sobote za projekt Slovenija te klice, cKrarka Tanja Zajc Župan pa za najnovejšo kaseto z naslovom Ko priđe polnoč z božično-novoletnimi evergreeni. Zlato kaseto pa je prejela skupina 12. nasprotje. Direktor Ane Records Mario Koritnik je dejal, da se bo zal«žba usmerila tuđi v projekte s trendi, ki so mladini blizu kot je tehno, rock... Na priv narodnozabavni prireditvi KOLOVRAT DOMAČIH VIŽ - TRŽIČ '93, je v imenu Zalolbe Aria Records zaigral ansambel Rubin, ki je prav te dni izdal prvo kaseto z naslovom Ob sanjavi Krki. Odgovorite na nagradno vprašanje in kupone pošijite na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1,64000 Kranj. Izžrebali borno dva dobitnika kasete. V Oorenjskem glasu se bo Kolovrat domačih viž vrtel do 31. decembra, ko borno objavili nagrajence 10. nagradnih kuponov. KUPON 8 Vpraftanje: Na katerem festivalu ]e v letu 1993 ansambel Rubin dobil srebrno priznanje? Odgovor: Ime in priimek: Naslov: RADIO TRŽIČ - GORENJSKI GLAS - TELE-TV TELEVIZIJA KRANJ KRATKE GORENJSKE IN DRUGAČNE Ob vseh aferah, ki tačas grejejo prezeblo samostojno Slovenijo, se je o tovoru nekaj sto ton neuiitne moke, ki so jo Rdečemu kriiu Slovenije poslali za pomoč beguncem preko Visokega komisariata OZN, zelo malo poročalo. Pa kaj, če je v skoraj 1000 tonah moke iiv mrčes, nafta, mazut ali pa mineralno olie. Ko je pred slabima dvema letoma v Trticu izbruhnila ooiinska afera z moko v blagovnih rezervati, se je zgodilo enako, kot bo sedaj z amerisko mriesno - naftno moko za begunce: "pofutrali" jo bodo iivini, z mesom takih Hvali pa "nafutralr vrle državljane. BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT ANSAMBEL "OBZORJE" Na sliki: Ansambel "Obzorje". V toboto, 18. decembra, bo v kinodvorani v ŽeUzikih BoHčno-novoUtni koncert, ki ga pripravila narodnozabavni ansambel "Obzorje" iz Ztleznikov v Selski dolini. Pripravili so dve predstavi in sicer ob 17. uri tn 20. uri. Na zabavnem programu z obilo humoria bodo poleg ansambla nastopili tuđi gostje: dramski igralec Zlatko Šugman, pisatelj in Ukstoptsec prof. Ivan Sivec ter domaćin dril Pogabiik, programa bo povezovala Majda Lovrtnčič. Ansambel "Obzorje" je za omenjeni koncert pripravtl nove domaće vize, za katere je melodije napisa primani harmonikar Jole Burnik, besedila pa znani tekstopisec prof. Ivan Sivec. Vodja ansambla "Obzorje" Vane Triler zagotavlja, da bodo te nove melodtie SU dobro v ušesa poslušalcev. Poleg narodnozabavne glasbe pa bo ansambel na koncertu igral tuđi zabavno glasbo in Božične pesmi. • Lojze GORENJSKI GLAS • 10. STRAN paNORaMa Torek, 21.decembra 1993 PEČEMO ZA PRAZNIKE Prazniki so tu in da bi našim bralkam in bralcem posredovali res dobre in preizkušene recepte za peko potic in drugih dobrot, smo povprašali naokrog, sledili "Ijudskemu glasu" in obiskali nekaj gospodin), nekaj tuđi poklicnih kuharic. Prijazno so se odzvate in v današnji ter v nekaj naslednjih številkah našega časopisa borno objavili recepte, ki so vredni, da jik izreiete in spravite za kasneje. Potica Hočevarjeve mame Po starem receptu, ki gre iz roda v rod, peče potiče Helena Vrhunc, Hočevarje-va z Orehka pri Kranj u. Za testo potrebujemo: 7 dkg kvasa, 5 rumenjakov, 1 jajce, 10 dkg masla ali margarine, limonino lupinico, 3 žlice sladkorja, sol, 0,5 dcl žganja, 1/2 1 mleka, moke po potrebi - nekaj več kot 1 kg. Vse, kar potrebujemo za peko potiče, prinesemo v kuhinjo ze prejšnji večer, da se sdgreje na sobno temperaturo (ok. 22 stopinj C). Najprej pristavimo kvas v malo mlačnega mleka, ki ji dodamo 1 žlico moke in 1 žlico sladkorja. Margarino damo v mlačno mleko. Moko stresemo v skledo, dodamo rumenjake, 1 jajce, vzhajan kvas, sladkor, sol, limonino lupinico, žganje. Žganje zato, da kvas bolj deluje. Na-zadnje ulijemo še mleko z margarino in zamesimo rahlo testo. Obdelujemo ga z veliko kuhalnico tako dolgo, da gre dobro od kuhalnice. Potem naj vzhaja na toplem. Ko se dvigne za trikratno veličino prvega testa, ga stresemo na pomokan prt in tanko zvaljamo (na približno 2 mm) in nadevamo. Nadev: 1 kg orehov, 3 žlice naribane jedilne čokolade, 1 jajce, limonina lupinica, 15 do 20 dkg sladkorja (ali po okusu), 1 vanilij, sneg 5 beljakov, ki so ostali od rumenjakov pri pripravi testa, rozine, rum. Nadev naj ne bo pretežak, je vedno pravila Hočevarjeva mama, sicer se testo ne dvigne dobro in je stlačeno. Zato polovico orehov oparimo z vrelim mlekom, jim dodamo čokolado, jajce, limonino lupinico, vanilijev sladkor in narahlo vmešamo sneg beljakov. V suhe orehe vmešamo le sladkor, vanilin sladkor in po želji rozine. Testo namažemo z mokrim delom nadeva in potresemo s suhimi orehi in rozinami. Sele sedaj pokapljamo nadev z rumom. Testo po robovih obrežemo, zvijemo potico in jo damo v z margarino namazan model. Vzhaja naj pol ure na toplem, da se dvigne. Predno potico v pećico, jo po vrhu z vilicami kar na gosto prebodemo, da kasneje ne bo odstopila skorja. Po vrhu jo pomažemo še s stepenim rumenjakom. Potico pečemo 1 uro pri 200 stopinah C. Ko ugasnemo pećico, jo pustimo še pol ure v njej. Potem jo damo hladit. Hočevarjeva Helena jo da kar v modelu na hladna tla v shrambo. Čez eno uro jo sele strese na desko in pokrije s prtom, da se ne izsuši. Zalkina potica Nasleđnji recept nam je zaupala Zalka Jovanovič iz Sencurja, ki je po pokliču kuharica, vodja kuhinje v cateringu na bmiškem leta-lišču, Tn ki je že veliko mladih šenfurskih gospodinj naučila raznih kuharskih ves-čin. Kvašeno testo: 4 žlice mleka, 4 dag kvasa, 1 kavina žlica sladkorja, 1 žlica moke; 12 dag masla, 6 rumenjakov, limonina lupinica in pol žlice soli (po okusu), 10 dag sladkorja, 1/4 1 smetane ali mleka 1 1 suhe presejane mehke moke . Postavimo kvas iz prvih sestvin ter pustimo, da vzhaja. Penasto umešamo maslo, sladkor in rumen'; jake, dodamo naribano lupino 1 limene, prilijemo mlačno smetano ali mleko, vzhajan kvas, dodamo moko in sol. Testo dobro utepamo (vsaj 1/4 ure), da je gladko, z malimi mehurčki. Ce se zdi testo premehko, dodamo med stepanjem še malo moke. Pazite: testa ne stepamo v visino, da ne zajamemo preveč zraka, ampak ga obdelujemo kot bi }'štihali". Za testo za potico je bolje, da dalj časa počasi vzhaja, kot pehitro. Ne priporočam vzhajati v ogreti pečici,pravi Zalka, kajti spodaj in zgoraj se tako pehitro segreva in vzhaja, znotraj pa ne in zato rado odstopa. Vzhajano testo enakomerno tanko zvalja-mo in nadevamo. Nadev: 12 dae masla, 5 jaje, 35 dag sladkorja, 8 žlic topljene ali sladke smetane, 1 liter orehov, cimet, mleti klinčki, limonina lupinica. Maslo, sladkor in rumenjake penasto vmešamo, dodamo diSave in smetano ter narahlo sneg iz beljakov. S to maso namažemo testo in potresemo z orehi. Potico zvijemo in položimo v model, pomazan z maslom. Povrhu potico namažemo z rumenjakom, ki smo mu dodali penasto vmešano maslo. Potico večkrat prebodemo z vilicami ali zobotrebcem, vendar s strani, da ima lepSi izgled. Da bo potica res dobra, ne smemo varčevati z orehi. Za dobro potico velja, pravi Zalka, da mora imeti toliko orehov, kot moke. Potico peče naj več na 150 do 160 stopinj C in sicer eno uro, do eno uro in 10 minut. Vedeti je treba, poudarja Zalka, da več ko daš beljakov v testo, bolj suho je testo, več maščobe potrebuje. Isto velja za nadev: veljak suši, rumenjak vlazi. Silno pomembno je, kako narahlo vmešamo v nadev sneg beljakov. Zares na rahlo ga moramo dodaj a ti s kuhalnico ali s šibo, bolj stresati v nadev, kot vmešati, sicer ga ubijemo. Za vse biskvite in za vse dobre stvari to velja. In še nasvet: Ko stepamo sneg beljakov, dodamo malo sladkorja, da je sneg bolj čvrst. Ko je potica pečena, jo Zalka par minut pusti v modelu io potem pažljivo strese na desko in pokrije • prtom, da ostane vlaga v njej. Božični veneki Tuđi ta recept nam je zaupala Zalka JovanoviČ iz Sencurja. Potrebujemo 4 trdo kuhane rumenjake, 120 gr mletega sladkorja, 200 gr masla, 2 zavitka vanilin sladkorja, ščepec soli, 300 gr moke. Za posip: 120 gr mandelinov, 100 gr sladkorja. Za namaz: ribezov ali kašen drugačen žele. Rumenjake pretlačimo skozi sito, nato zmešamo z 80 g mletega sladkorja io maslom, dodamo vanilin sladkor, sol, moko in na i hitro ugnetemo testo. Zavijemo ga v alu folijo ifl damo počivat v hlađilnik vsaj za 2 uri. Olupljene mandeljne sesekljamo in zmešamo * sladkorjem. Testo razvaljamo na 4 mm debelo in izrežemo obročke poljubne velikosti. Obročke pomažemo t zžvrkljanimi rumeniaki in jih potresemo oziroma povaljamo v mandelinih ter pečemo 10 do 15 minut pri 200 stopinj ah C. Nato obročke na spodnji strani namažemo z ribezovim želejem in jin zlepimo. Zelo primerni so tuđi za okras dreveščka. In še nasvet: mandeljne najhitreje otupimo tako, da jih vržemo v vrelo vodo, odcedimo io | hitro lupimo. • •,,-,, ...„►., Trg Presernove brigade 6/4 Kranj Tet: 064/326-683 Pridružite se nam na poti k zdravemu in popolnemu življenju. Verjamete v čudeže? V studlu RAFAELA se dogajajo tile: - Zdravijenje in ozdravljenje aken - Zdravljenje In ozdravljenje kapilar, modric - rdečice - Ozdravljanje cetulita - brazgotin - Nega obraza - Limfna drenaža - ZmanjŠevanje gub v obmoćju oči - nosu - čela - vratu • Zdravljenje vnetja mišić in postoperativnih boloćin - Masaža mišićnih skupin pred tekmaml In po njih - Krepltev prsne muskulature - Odvzem maščobnoga tkiva na kateremkoli defu telesa - Blokozmetika - Oblikovanje In terapija nohtov VRTILJAKOVA ' LESTVICA Z ROMANO KRAJNČAN IN RADIOM KRANJ V zlato skrinjico Vrtiljakove lestvice gre "naj" pesmica meseca decembra Sneženi mož. Med kuponi, ki ste jin poslali zadnji teden, je bil za sladko nagrado Gorenjskega glasa izzreban Marko Habič iz Kranja, Zoisova 3. Dobil bo danio Zivil, eno zares dobro torto, po katero bo odšel v Kranjski kolaček. Vrstni red pesmic na Vrtiljakovi lestvid je po zadnjem krogu glasovanja takle: 5. LE BARCHE DELL A BONTA' 4. DE'BIANCO NE'NERO 3. DEDEK MRAZ 2. KAVBOJ MEDO 1. SNEŽENI MOŽ Glasovanje tokrat odpade, ražen lestvice decembrske oddaje boste nocoj ob petih na Radiu Kranj poslušati tuđi zanimivega gosta. Romana Krajnčan je v studio povabila čisto pravega dedka Mraza, ki bo prinesel s seboj kup daril, seveda pa ga boste lahko tuđi kaj vprašali. Romana vas tuđi vabi, da ji pošljete novoletne želje in pesmice za oddajo nasleđnji torek. časa je ie nekaj. ________«./ / / Drugačen dan Septembra, ko smo začeli pri-hajati k dodatnemu pouku slo-venskega jezika, smo premi-iljevali, da bi 3. decembra, ko imamo v soli kulturni dan, pov-abili pesnika Borisa A. Novaka. Prav na ta dan je namreč dopolnil 40 let. Sestavili smo pismo, v katerem smo v akrostihu napisali, da ga vabimo na praznovanje, in mu ga poslali. Ker se nekaj časa ni odzval, nas je ie kar skrbelo. K sreči pa smo po televiziji gledali počitniški program, kjer je bil Novak gost. Telefonirali smo kar na televizijo in ga vprašali, ali bo prišel. Obljubil je, da bo. Kar oddahnili smo si. Nato sta se z učiteljico dogovorila, kdaj bo prišel. Vsi veseli in v pričakovanju smo se začeli pripravljati na ta dan. Pri likovnem pouku smo učenci risali ilustracije in iluminacije na temo Novakovih pesmi, pri dodatnem pouku pa smo se seznanjali z njegovo najbolj zani-mivo knjigo Oblike sveta. Ker pa smo mu obljubili, da mu borno spekli torto, smo učenke dodatne- fa pouka obiskale učiteljico Lejlo irk, ki nas sicer uči slovenščino, tokrat pa smo imele gospodinist-vo. Spekle smo mu torto v obliki knjige, kot se pač za pesnika spodobi. Napolnile smo jo s sadjem: bananami, ananasom, mandarinami, breskvami in kivi-jem, prelile pa s čokolado. Okra-sile smo jo s smetano, na enem delu torte smo iz sadja naredile roio, na drugi del pa napisale VSE NAJ... Seveda pa nismo pozabile tuđi na štiri svečke • za vsakih deset let po eno. Ko je v petek ob deveti uri prišel, smo ga pričakali ie pri vhodu in mu najprej pokazali razstavliene slike. Potem smo ga odpeljali v glasbeno učilnico, kjer je bilo ie polno učencev. Šonja mu je prinesla torto, Matevi sliko, ki jo je narisala Snjeiana, Katja pa pesem, ki jo je sama napisala. Vsi pa smo mu zapeli pesmico "Kolkor kapljic, tolko let". Pre-senečen se nam je zahvalil in rekel, da takega praznovanja še ni doiiveL Kako smo bili ponosni! Recitiral nam je svoje pesmi, nato pa smo mu zastavili še nekaj vprašanj, na katera je zanimivo odgovarjal in potešil našo rado-vednost. Po vsem tem smo ga prosili še za avtograme in ga končno odpeljali v zbornico. Najprej smo prilgali svečke, da jih je upihml, potem pa smo razrezati torto in se z njo poslad-kali. Kar hitro smo pospravili polovico torte-knjige, z<* drugo polovico pa je rekel, da jo bo nesel na društvo slovenskih piša-teljev. Moram še povedati, da sre tanja nismo bili veseli samo mi, ampak tuđi on. Rekel je, da bc prišel spet čez deset let, ko bo praznoval svoj petdeseti rojstni dan. škoda, da nas ne bo več v Soli. • Tanja Vidmar, 7. c r. OS Staneta Žagarja, Kranj Novo leto naj prinese- Novo leto naj prinese mir, naj konca se vsak prepir. Naj se vsaka lelja in vsak san uresniči na ta dan. • Mari« Bohinjec, 7. a Novo leto naj prinese Ud na Planšarskem jezeru na Jezerskem, vsem drsalcem lepe, nove drsalke, smučarjem sneg, vsem Ijudem pa mir in srečo. • Nina Kaitoa, 5. a Meni naj novo leto prinese veliko dobrih ocen in to, da se doma ne borno več kregalL • Eva Moikon, 5. a Novo leto naj uresniči leljo, kljo ie dolgo nosim v sebi, to je računalnih Z njim bi lahko pisal, risal, računal, se učil in igral ! Želim tuđi novo sobo, soj je polno stvari, fd jih ne bi hotel deliti z bratom. • Primož MegUČ, 7. a Zelo si ielim, da bi kmalu odrasla, si našla delo nekje v tujini in tom tuđi Uvela, Ker se s starši ne ielim pogovariati o teiavah, ki jih mogoČe imam, si ielim knjigo s fdjučavnico, v katero bi zaupala vse. • Alenka Spcndal, 7. a r., vsi OS Bistrica pri Tržiču RESI KRIŽANKO 1. Zimske padavine, 2. Prvi januar ali..., 3. Kdo bo obiskal ljubljanske ulice, 4. Praznik, ki ga praznujemo 25. decembra, S. Na novoletnem drevescu so..., 6. Na njem so štiri svečke, 7. Postavimo jo pred božičem, 8. Kaj dobimo ob novoletnih praznikih? Pravilna rešitev ti v navpičnein okvirčku da novo besedo. • Sestavila Una Samardžič, OŠ Cvetka Gohuja, ŠkoQa Lok« Torek, 21. decembra 1993_______________________________________DEŽELA_________________________ 11. STRAN • GORENJSM GLAS DEŽELA Priloga Gorenjskega glasa o radovljiški občini (2) Jože Cvetek, občinski "mlnlstet" za turizem: "Odločajo naj domaćini" Bohinjska Bistrica - "Osamosvojitvena vojna je turizem zelo prizadela. še posebej tista območja, ki so bila močno odvtsna od agencijskih gostov. Čeprav je bilo v letošnjih prvih desetih mesecih v občini še vedno za 45 odstotkov manj nočitev kot v enakem obdobjupred tremi leti, pa se razmere le izboUšujejo: gostov je bilo letos za 20 odstotkov već kot lani, nočitev za 17 odstotkov več. Rezultati so še posebej spodbudni za Bled, kjer seje število gostov povećalo za 28 odstotkov in nočitev za 23 odstotkov. V Bohinjuje bil porast precej manjšU vendar pa je bil zelo velik lani Natančnejši podatki kažejo, da se turisti vračajo tuđi v hotele; zdaj ne več kot agenctfski gostje, ampak kot individualni," pravi Jože Cvetek, član radovljiškega tzvršnega sveta, odgovoren za turizem, in poudarja, daje bila prav to ob vsem slabem tuđi dobra stran posledic vojne. uLastninjenje, kakršnega predlagamo za obmocje Triglavskega narodne** parka, bi povezalo prebi' valstvo med seboj in z zaposlenim! v turizmu v skupnih prizadevanjih za zmerni, trajnostnl razvoj turizma in ostalega gospodarstva, ki je za park edinoprimeren in mozen," "Čc se ne bi postavili po robu..." * Ker ste bili med najos-trejšimi nasprotniki turis-tlčnih povezav s HTT-om, vam je verjetno afera HTT prišla kar prav. No, v občini je k\jub temu stišati tuđi drugačna mnenja, češBled inBohinjbisHTT-om veliko pridobila. "še vedno sem trdno prepričan, da smo ravnali pravilno, ko smo se povezavam postavili po robu in ko je skupština kot alternativo sprejela odločitev za okolju prijazen, zmerni, trajnostni turizem, ki temelji na domaćem prebivalstvu in manjših objektni. Će se povezavam ne bi uprli, bi družbena jastnina in upravljanje nekater-ih turističnih podjetij prešlo iz občinskih meja v roke podjetij, ki so že bila zasebna ali mesana. Ker je v tržnem gospodarstvu tako, da odloča tišti, ki ima kapital, bi to pomenilo, da bi o Bohinju odlocali v Novi Gorici." "Da faftnfofl ni pomembna, je sprenevedanje" * Osnutek zakona o last-ntnskem preoblikovanju turističnih podjetij na ob-močju Triglavskega nar-odnega parka je predvsem med bohinjski-mi podjetfi naletel na pre-cejšenodpor. "Zanimivo je, da predlaga-nim zakonskim rešitvam najbolj nasprotujejo v podjetju, kjer so po že znanem scenariju posku-iali brezplačno prenesti celotni poslovni sklad na HIT in kjer so tuđi sicer poskušali z "diviim lastninjenjem". Bistvo predla-ganega zakona je v tem, da bi se prebivalstvo na zaključenih območjih parka organiziralo v razvojne turistične delniške družbe ali zadruge in da bi poskušalo odkupiti večji delež premoženja turističnih objek-tov. S tem bi, ob upoštevanju ciljev in zahtev parka, zadržalo v svojih rokah odločanje o turističnem in ostalem razvoju. V lastninjenie, kakrSnega predlagamo, bi bili vklj'učeni zapo-sleni, nekdanji delavci, upokojenci in zainteresirani slovenski državljani, poleg njih pa zato, ker gre za obmocje narodnega parka, še prednostno domaće prebivalstvo. Bojazen, da bi bili zaposleni y teh podjetjih ob pravice, ki jim jih daje osnovni lastninski zakon, so neutemeljene, saj jim posebni zakon daje pri odkupu ćelo većie možnosti kot osnovni. Ceprav je zakon v parlamentarno obravnavo vložila stranka Slovenskih kršćanskih demok-ratov, so pri njegovem nastajanju sodelovah tuđi Triglavski narodni park, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, predsednik radovljiškega izvrf-nega sveta Jože Resman... In će bo zakon sprejet, bo to dolgor-očno najboljša osnova za pri-merni razvoj turizma na obmoćju Julijskih Alp." • Druga stran, ki opore-ka predlaganemu zakonu, pravi: lastnina ni pomembna, država naj s pre-dpisi določa omejitve in usmerja razvoj. "To je sprenevedanje. Če lastnina ne bi bila tako pomembna, potem nekateri ne bi poskušali priti do nje že z "diviim lastninjenjem". Država ali lokalna skupnost lahkos svojimi ukrepi nekoliko usmer-jata razvoj, vendar je vsaj dolgoročno glavni vzvod odlo-čanja lastnina. To dobro vedo tuđi v podjetjih, ki nasprotujejo predlaganemu zakonu. "Združenje ni samo dobičkarska družba" * Ste tuđi predsednik upravnega odbora delniške družbe Turistično zdruienje Bohinj. Kdo so ustanovite\ji družbe, s čim seukvarja? "Ustanoviteljev je okrog sto dvajset, med njimi so tuđi vse štin bohinjske krajevne skup-nosti, turistična društva in Triglavski narodni park. Družba ni samo dobičkarska organizacija, ampak skrbi tuđi za pravilno usmerjanie razvoja turizma. Kaj vse je delala letos? Začela se je pripravljati na uredi te v narav-nega kopaliSća, vendar je morala s 8 pripravami začasno prekiniti, ket še ni ureditvene-ga nacrta. Urejala je poti in mostove v kanjonu Mostnica, krajevne skupnosti pa so ji j zaupale tuđi usmerjanje prometa in pobiranje parkirninc." • Za kaj bo, na prlmer, porobila parkirnino? "Letos io je bilo nekoliko manj kot lani. Velik del jo je na podlaci pogodbe dobila krajevna skupnost Stara Fuži-na, ostalo smo po obćinskem odloku dolžni odvajati krajev-nim skupnostim." • C. Zaplot-nik **Čeprav je bila loterija nesporno tuđi reklama za Bohinj, pa je ie zaradi svojega lastnega prepri-čanja nlsem podpirat in pri njej tuđi nisem nič sodelovah Zdi se mi, da kot hazardna igra ni prava pot za kraj, ki teli razvijati zdrav gospodarski razvoj. Prav tako ne podpiram tlstih, ki se prizadevajo za to, da bi igralništvo postalo glavna turistična dejavnost v Sloveniji*' Skupščina občine Radovljica in izvršni svet vam želita VE6ELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN &DEČNO NOVO LETO 1994 ! Bo Radovljičane kmalu grel zemeljski plin? Pozor - "prihaja" plin! Radovljica - Zbori radovljiške občtnske skupščtne bodo na jutrišnjem zasedanju med. drugim obravnavatt tuđi program , uvajanfa. zemeljskega plina na območfu Radovljice, Lesc, i Begunj, Bleda in Gori}. Podjetje ESO iz Ljubljane je po naročilu občinskega izvrsnega sveta izdelalo studijo, v katen je proučilo možnosti za energetsko : oskrbovanie Radovljice (do železniike proge), celotnih Lesc, Bleda z Rećico in Zasipom ter Begunj, Zapuž in Poljč z zemeljskim plinom, ekološke prednosti zemeljskega plina pred druguni energetskimi viri, resitve novega pUnovodnega sistema, tehnićne pogoie in predlog za postopno uvajanje. Kot je znano, je v radovljiški občini pUnovod za zdaj zgrajen le do Lesc in Begunj, kjer so nanj priključena štiri večja industrijska podjctja (Veriga, Žito, Elan in Sukno); njegove zmogljivosti pa bi zadoščale za pokrivanje celotnih potreb naselij. Studija predlaea. da bi pUnovodni sistem izgrajevali postopoma: najprej v Radovljici, Uvedba zemeljskega plina ima tuđi ekološke prednosti, *mj bi se m pliniflkaci/o blstvemo izboljialo ozrm$e. Ket je razvidno iz studije, na/ bi se emisije ogljikovega dioksida zmanjšaie za slabo polovico, ostale pa bi predstavljale le ie 4,5 odstoika sedanjik nato v Lescah, na Bledu in v Gorjah, nazadnje pa v Begunjah, Poličah in Zapužah. Radovljica je za plinifikacijo zanimiva predvsem zato, ker ima precejšnjc število velikih energetskih porabnikov (Almira, hotel, kotlarne za ogrevanje stanovanj, trgovskih in poslovnih prostorov^ in ker bi bilo mogoče nani brez velikih stroškov (dolgin plinovodov) priključiti tuđi veliko število individualnih porabnikov. Ker v Radovljici ogrevajo stanovanjske bloke kar iz devetih kotlara, ki po zmogljivostih močno presegajo potrebe, podjetje ESO predlaga, da bi plinovodno omrežje osredotočili na kotlarno na Cankarievi 16. S plinifikacijo ( z njo bi bilo možno začeti že prihodnje leto) bi y Radovljici letno porabo več kot 1,1 milijona litrov lahkega kurilnega olja, 350 ton premoga in 300 kubičnih metrov drv nadomestili z ekološko primernejšim zemeljskim plinom. Podjetje ESO ie na celotnem obmoćju, ki je predviđeno za plinifikacijo, izvedlo anketo, v katero je zajelo 2.610 gospodinjstev ter 53 večjih trgovin, zdravstvenih domov, otroških vrtcev, hotelov in drugih objektov. Anketa je pokazala, daje med občani, podjetji in ustanovami veliko zanimanje za plin. Vrednost investicije in stroškov na posameznega odjemalca še ni izračunana, vendar v podjetju ESO ocenjujejo, da bo znašala dva do tri tisoč mark. Stroški za priključitev stanovanjske niše na plinovod naj bi bih' dokaj majhni, možno pa bo tuđi postopno prikijučevanje stanovanj in lokalov, ki za zdaj še nimajo centralnega ogrevanja. Kletne prostore, ki jih zdaj uporabljajo za skladiSčenje kuriva ali goriva, bodo po plimfikaciji lahko koristili za druge namene. * C Zaplotnik lip bled lesna industrija 64260 bled, ljubljanska c. 32 tel. 064/77-661 ' t Z&timo vam veseCe Božične prazni^ ter oBUo tispedov in steče v tetu 1994 / MARUTICARS Radovfca, Prešemova 23 Telefon 715-256,715-190 MARUTI CENA DO REGISTRACIJE 888.030 SIT - Dobava tako] - Servis - Ugodni kreditni pogojl - Dodatna oprema Srečno in uspehov polno novo leto 1994 ! GORENJSKI GLAS • 12. STRAN DEŽELA Torek, 21. decembra 1993 Delegati radovljiSke ob-činske skupS&ne bodo na jutrišnjem zasedanju prvič raspravljali o proračunu obline za pri-hodoje leto. Kot je razvidno iz osnutka, je za proračunske porab-nike predviđeno 1,2 mili* jarde tolarjev, kar je devet odstotkov več od letoSnjega rcnominirane-ga proračuna. Upravni organi naj bi dobili 34 odstotkov več denarja, raziskovalna dejavnost 25 odstotkov več, kultura 18 odstotkov več, SoUtvo in socialno vargt-vo 15 odstotkov več, telesna kultura in šport 14 odstotkov več, otroS-ko varstvo Stiri odstotke več, zdravstvo pa ćelo dva odstotka raan|. Za intervencije v krnetjjstvu naj bi namenili 10,7 ttiili-jona totarjev, kar je 44 odstotkov več, za malo ; gospodarstvo osem mili-jonov, za gospodarsko infrastrukturo 105 milijo-nov tolarjev, za krajevne skupnosti 14 milijonov, za iZDlačiio obveznic in uresrnčevanje programa lastninjenja 74 jtnilijonov in za politične organizacije Šest milijonov tolar* iev alt prav toliko kot letos. IsvrSni svet je sklenil, da bodo najemnine za neprofitna stanovanja v radovljiški občini že za november viSje za 4,523 odstotka in da se bodo v naslednjih mesecih (glede na vrednost točke) pove-čevale do visine 2$ od-stotk a vrednosti stanovanj. Ker so bile položnice za november že pripravljene, bodo ra-zliko zaračunali pri plaČilu za december. Obrtniki in podjetniki iz krajevne skupnosti Gorje ter iz okolice Bleda eo dali pobudo, da bi na 2,4 bek-tarja velikem območju v Spodnjih Gorjah, na območju ReČice ob žcleznici, uredili obrtno cono, v ka-teti naj bi zgradili proizvodne in poslovne prostore za obrtno dejavnost oz. za malo gospodarstvo. Ker je obrtna cona k v dolgoroc* : nem obdinskem nacrtu, so v opčini i& začeU postopek, da bi jo vnesh tuđi v srednjeročnega. IzvrSni svet je pobudo podprl in sklenil, da bodo dokumentacijo o obrtni coni javno razgmih' v prostorih občine Radovijica ter krajevaUa skupnosti Gorje in Bled, 5e prej pa bodo pridobili etaušče komisije za krne-tijstvo, sveta 2a prostorsko načrtovanje in krajevne skupnosti Gorje. V občini predlagajo, da v coni ne bi bilo stanovanja ampak Čim-več manjših obratovalnk, ki bi se potlej lahko zdru-zeva Dragi zaljubljenci iz ra-dovljiSke občine! Ce želite kaj privarčevati, pohitite in se poročite $e letos. Občinska vlada je namreč na seji prejSnji torek ekle-nila, da bo s 1. januarjem prihodnje leto pristojbino za uradnt postopek skle-nitve zakonske zveze po« vSala g sedanjih dva tisoč na tri tisoč tolarjev, Podra-žitev je preceiSnja, kar 50-odstotaa, Ce bodo občiro-kernu zgledu sledili tuđi fotografi, gosfclničarji in vsi drugi, ki služjjo ob porokah, se ženinom in nevestam, njihovim star' lem ter raznim pričam v prihodnjera letu «lmbo ;■■ piJe* Agonija, ki je še ni videti konca "Partizan" postaja blejska sramota Bled - V samem središču Bleda, med Jestivalno in ledeno dvorano, je dom TVD Partizan Bled, ki propada in postaja ena največjih blejskih sramot. Čeje bil nekdaj polno zaseden, veliko bol) kot soseda "ledena dvorana", se zadnje čaše v njem dogaja vse manj. Ideje, ki so se na Bledu pojavljale ob svetovnih veslaških prvenstvih, da bi ga podrli in na njegovem mestu zgradili sodobno športno dvorano, kakršne občina še vedno nima (zdaj se o gradnji podobne dogovarjajo v Radovljici), so padle v vode ii\ podaljšale agonijo, kili tuđi zdaj ni videti konca. Vozadju vsega poteka hidi "boj" za lastništvo: Jormalnl lastnik doma je Športna unija Slovenija, že vseskozi pa ga uporablja TVD Partizan Bled, kije kot naslednik Sokolskega društva Bled tuđi vložil denacionalizacijski zahtcvek. Sokolsko društvo je gradilo dom s prispevki in delom svojih članov in drugih kraja-nov od 1928. do 1933. leta. Med vojno je bila njegova lastnica Koroške ljudske zveze, po vojni Fizkulturna zveza Slovenije, ki je 1953. leta vse telovadne domove (in tuđi blejskega) oddala Partizanu Slovenije; ta pa se je letos preimenoval v Športno unijo Slovenije. Fofmalni, zemljiškoknjižni lastnik je bil lastnik le na papirju, dejansko je za dom skrbel in ga z družbeno pomočjo vzdrževal TVD Partizan Bled. Dokler so v njem imeli telovadbo učenci blejske osnovne sole, so stav-bo še lahko vzdrževali, potlej so se razmere samo poslabše-vale. Dom, ki ni bil nikoli zgrajen do konca in ki že dolgo časa ne ustreza minimalnim športno-rekre arijskim standardom (brez ogrevanja, garderob...), so že pred dve- ma, tremi leti dokončno zapustili odbojkarji, od ietošnjega šolskega leta dalje v njem ne telovadijo več dijaki gostinske sole, vse boli se ga izogibajo tuđi drugi. Kaj se pravzaprav dogaja v njem? Nekaj skupin z Bleda in bližnjih Lesc igra v njem odbojko, košarko, mali nogomet in namizni tenis, dijaki Doma učencev gostinske sole ga uporabljajo za prosto rekreacijo, en prostor koristi Glasbena šola Radovijica, v kletnih prostorih in v mali dvorani deluje Srbsko kulturno prosvetno druStvo, v domu pa je še hišniško stanovanje, v katerem je bivanje že na meji znosnega. "Dom je v tako slabem stanju, da se ga ne splača obnavljati in posodabljati. Edina pametna rešitev bi bila rušitev in gradnja nove so-dobne šport ne dvorane, ki bi po vseh normativih ustrezala zahtevam tekmovalnega športa," pravi Miro Kapus, pre-dsednik TVD Partizan Bled, in poudarja, da je bilo na Bledu že več poskusov, da bi takšno dvorano zgradili, a so vsi, žal, padli v vodo. O novi dvorani, ki bi jo uporabljali za telovadbo, tekmovalni šport, rekreacijo in za komercialne potrebe, so razmišljali ob dveh svetovnih veslaških prvenstvih, nazadnje pa pred tremi leti, ko so se v občini začela prizadevanja za obnovo in povečanje gostinske sole. Ker z gradnjo sole ni bilo nič, je v vodo padla tuđi zamisel o sodobni Sportni dvorani. Razlog naj bi bili ozki interesi, ob katerih se je vedno težko zmeniti za kaj skupnega. • C. Zaplotnik V ozadju vsega poteka tuđi "bqj" za lastništvo doma.. TVD Partizan je bil nekaj časa še pripravljen prenašati lastništvo domov na domicilna društva, potlej, ko so se v obrisih le kazale druibene spremembe, pa je imel za to vse manj razumevanja. Koje TVD Partizan Bled pred tremi leti zaprosi I Partizan Slovenijo, da bi lastništvo doma prenesel na domicilno društvo, na prošnjo ni dobit niti odgovora. Pred nedavnim je kot naslednik sokolskega društva, ki je zgradilo dom, vloiil denacionalizacijski zahtcvek za vrni-tev premoienja. Bohlnjska loterija Posel, pri katerem potrebujete (tuđi) srečo Ribčev Laz - Reklamno geslo bohinjske loterije - "loterija, pri kateri ne potrebujete sreće, (ampak) le srećko" - Je med IJudml že šio v pozabo, prirediteljl na ćelu z Jakom Rozmanom pa zdaj, ko so že znani prvi podatki o prinodkih (n odhodkih, ugotavljajo: loterija Je hazardni poseU pri katerem potrebujete tuđi nekaj sreće. Bohtnjci Je, kot vse kaže, nlso imeli največ: prodaja srečkje bila manjša, kot so pričakovalL Vsi srećneži so ali še bodo dobili nagrade (zanimivo Je, da se tuđi za glavne nagrade še ntso vsi oglasili). Dobička iz hazardnega posla ne bo, je pa dobra izkušnja in izhodišče za novoloterijo, kijo načrtujejo že za prihodnje leto. * Kdo so bili prireditelji loterije? "Organizatorja sta bila smučarski klub Bohinj in organizacijski komite svetovnega pokala v smučarskih tekih, tchnični izva-jalec pa bohinjska turistična družba, ki so jo za organizacijo športno rekreacijskih in turistič-nih prireditev ustanovili Žičnica Vogel in Kobla ter podjetji Kompas in Alpinum." * Če bi loterija "pridelala" izgubo, kdo bi jo pokril -organizator ali izvajalec? "Ze od vsega začetka je bilo jasno, da poslovno tveganje nosi družba, za katero stojijo podjetja z vsem svojim kapitalom in premoženjem." * Zakaj ste se ođločili prav za loterijo in ne, recimo, za kakino drugo, manj rvegano pot do denarja? "Znano je, da Bohinj kandidira za organizacijo svetovnega mla-dinskcga prvenstva v nordijskih disciplinah in da bo za to tekmo-vanje moral med drugim zgraditi tuđi primerno skakalnico. Ker v Bohinju po osamosvojitveni vojni, ki je močno zmanjšala turis-tični obisk, in po dveh "zelenih zimah" ni kapitala za promocijo turizma v tujini, kar tekme svetovnega pokala in svetovna prvenstva nedvomno so, smo se ođločili za izvedbo loterije, ki je dejansko hazard - lahko izgubiš ali veliko pridobiš. Izkušnje drugih kažejo, da se z njimi da zaslužiti, če so dobro pripravljene in korektno vodene do konca in če izžrebani dobijo obljubljene nagrade." * Se bo pri Bohinjski loteriji to tuđi zgodilo? "Vsakršna bojazen in primerjava s podobno loterijo v Sloveniji je odveč. Vsi, ki so bili izžrebani, bodo dobili nagrade, kar je vsekakor dobro izhodišče za naprej. Če bodo le zakonske možnosti, borno loterijo organizirah' vsaj še pet let, naslednjo pa načrtujemo že za prihodnje leto." * Dobiček bo ali ne bo? "Letos ga ne bo, tuđi izgube ne bo, končni obračun bo verjetno pokazat ničlo." "Koliko srečk ste letos natisnili, koliko prodali? Natisnili smo 999.999 srečk, eno manj kot milijon; koliko pa smo jih prodah', pa je za zdaj še poslovna skrivnost. Stevilko borno povedali, ko bo od žrebanja minilo šestde-set dni. Prodaja je bila v začetku zelo obetavna; ko pa je prišla na dan afera s krimsko loterijo, se je za dva tedna povsem ustavila. Prodaja je bila na koncu pod pnčakovanju, vendar še vedno tolikšna, da borno z izku-pičkom pokrili stroške in nagradni sklad, ki je bil vreden 1,9 milijona mark in je bil za 450 tisoč mark večji od zakonsko predpisanega (40 odstotkov od vrednosti izdanih srečk)." ♦ Se je trud torej izplačal? "Vsekakor. Ob tem, da je bila loterija za Bohinj zelo dobra reklama in da bo na račun loterije pridobil tuđi turizem, smo pri ljudeh ustvarili zau-panje, kar je, kot sem že dejal, dobro izhodišče za naprej."* So se za zdaj oglasili vsaj tišti, ki so zadeli glavne nagrade • 20 milijonov tolarjev, garsonjero in avtomobile? "Ne. K nam prihajajo po kaplji-cah. Nekaten verjetno sploh še nišo preverili, ali so bili izžrebani. Med srečneži so tuđi Gorenjci, iz Bohinj a pa za zdaj še ni bilo nikogar." • C. Zaplotnik PRODflifITRDIH INTEKOCIH GORIV Qrajska cesta 11, Bled Telefon.: 77-081 Vscm cenjenim kupcem in poslovnim partnerjem želimo vesel boač ter srečno in uspešno novo leto 1994! DOBRE STVARI IMAJO TRADICIJO C^yjg^^. naša čofo/ada ŽITO ćj&UHi&Gj Lesce a^» Z>eCimo vam veseC 6o£ič srečno 19941 Torek, 21. decembra 1993________________________________________DEŽELA_______________________________13. STRAN * GORENJSKI GLAS Emil Milan Pintar: "Rad se zabavam, plešem..." Radovyica - Ker Je na slovensko vlado ter na razne vrnovške, Kozince, Peterlete in na druge "sotrpine" (ob Pohvalan) tuđi dosti kritik, smo se odločili, da poskuša-rno sestaviti vlado v senci, ki bo pametnejša, sposob-^eJša, pogumnejša... Skratka - ncdl Glavno merilo pri bbiri mtnistrovje, da so doma z Gorenjske (ve se, kje so doma najboljši) in da se pišejo prav tako kot se njihovi °olj slavni soimenjakL "Obrambnega ministra'' Janeza Jonšo smo pred nedavnim že našli pri Prčanu v Zasipu, tninistra za notranje zadeve Ivana Bizjaka na Zoisovi ulici v Kranju, tokrat pa vam predstavljamo Emila Milana Pintarja, ki smo ga v vlado v senci vključili samo zato, ker ima z vladanjem v senci in iz sence že nekoj izkušenj. * Emil, od kod izhajate, kaj klate...? "Doma sem iz Kamenj v °phinju, sicer pa sem poslovodia Merlcurjeve trgovine Barve - laki v Radovljici." j * Kako to, da ste hkrati Emil I* Milan? "Uradno, v rojstnem listu, sem Emil, že v osnovni soli pa so me Prekrstili" v Milana. To ime se J&e je držalo tuđi potlej. Ko sem °il se v Merkurjevi poslovalnici Qa Bledu, je bilo mojemu šefu todi ime Milan. In ko je kdo Poklical in zahteval Milana, sva k telefonu tekla oba. Da ne bi prihajalo do zmot in nevšečnos-ti, smo se zmenili, da bom jaz Emil, kot je sicer tuđi moje uradno ime, Sef pa bo še naprej Milan. V praksi je vse to izgledalo tako, da sem bil potlej za nekatere Emil in za druge Milan. Će sem natančnejši: za domače sem Milan, za tište, s katerimi sem se seznanil kasneje, pa Emil. * Kdaj ste prvič stišali za vašega bolj znanega soimenja-ka? "To je bilo takrat, ko je Emil Milan Pintar postal predsednik vlade v senci. Soseda me je tedaj večkrat zbodla: "Veš, kako sem ponosna, da imam takega soseda!" * Mladina je v svojem Rolan-ju na sceni vašega bolj znanega soimenjaka večkrat imenovala še z daljšim nazivom: Emil Marija Milan Pintar. Ste tuđi vi ob dveh imenik kdaj še - Marija? "Jaz ne, te pa Marija moja žena, ki ima tuđi "težave" z dvojnim imenom. Ob tem, da je Marija, je tuđi Mojca." * Ali vam je morda znano, s čim se zdaj ukvarja vaš soimen-jak? "Poslanec ni več, v vladi ga ni. Kaj dela, ne vem, vem le to, da je "prebegnil" od prenoviteljev in da rad igra tenis." * Imate zato, ker ste tuđi Emil Milan Pintar, kaj prijetnih in neprijetnih "nevšečnosti"? "Nič posebnega! še v času, ko je bil predsednik vlade v senci, so me prijatelji radi zbadali, češ -kako je kaj "v senci"." * * Poznate vašega bolj znanega soimenjaka? "Ne. Če bi priložnost nanesla, bi mu stisnil roko in dejal: Živio, Emil Milan Pintar, tuđi jaz sem -Emil Milan Pintar! In Če bi imel čas, bi ga povabil na kozarček pijace in ga ob tem tuđi vprašal, zakaj ima dve imeni." * In kaj si mislite o njem - o Pintarju namreč? "O njem imam kar dobro mnenje. Po tem, kar sem ga slišal govoriti, se mi zdi, da je pameten, razumen, resen mož, tuđi dosti komunikativen. Mislim, da bi bil glede na sposobnosti in poznavanje problematike lahko tuđi minis-ter."* Znano je, da se vaš soimenjak rad zabava. Ste tuđi vi takšne "sorte"? "Očitno je, da imava na tem področju še največ skupnega. Rad se zabavam, plešem, rad imam glasbo... Vrsto let sem igral pn ansamblu Savica." * će bi Emila Milana Pintarja zamenjala vlogi in bi bili vi politik, vaš bolj znani soimenjak pa poslovodja... "To bi vodilo v propad! Za oba bo bolje, da ostaneva tam, kjer sva, vsak pri svojem poslu." • C. Zaplotnik Radovljiške kajle Nedosledni grobarji . Sozd GLG Bled (zdruieno gorenjsko gozdno ln lesno gospodarstvo) je rodila gorenjska Politika, pokopali so ga ekonomisti, ki so Uračunali, da podjetja lahko shajajo tuđi brez neučinkovite pijavke, zdaj pa ni nikogar, ki bi s stavbe v Radovljici, kjer je sozd nazadnje domoval, snel veliko tablo z napisom GLG. Sozd torej očitno še živi, ali so le grobarji, ki bi ga "torali spraviti v večna lovišča, delo opravili le na Pol. tiojje dolg osemnajst metrov! £de/i od avtoprevoznikov iz radovljiške ob-Clfie, ki vozi za ugledno podjetje, ima na zadku svojega dolgega tovornjaka napis: "Dame pozor! Moj (tovornjak namreč - op. p.) je dolg osemnajst metrov!" In kot smo opazili, voznice ob pogledu na napis močno pritisnejo na plin in se spustijo v (noro) prehitevanje. Zaradi dolgega tovornjaka, kajpak! Direktorske nianse V radovljiški občini imajo "rdeče" in "crne" direktorje, sposobne in nesposobne, generalne in navadne, zamenljive in trajno nenadomestljive, prave direktorje in "v.d.-je, začasne in direktorje v odstopaniu... No, direktorskih nians s tem še ni konecf Na občini imajo tuđi direktorja po pooblastilu, ki je hkrati tuđi pomočnik direktorja. PEPELKA RADOVLJIGA Teb 715-488 "Iz glasbe prihaja čar, ob katerem se morajo upokojiti vse skrbi in vse bolečine srca." (W. Shakespeare) Če pa je glasba še £ha in vpravljični restavraciji, smo povedali skoraj vse. Prisrčno vabljeni I Bled (pod hotelom Park) SUPER BOŽIČNA IN N0VDLE1NA PONUDBA Ob vsakem nakupu zimske konfekcije vam do konca leta nudimo 15% praznični popust Želimo vam vesel SOŽiČ ter SREČNO NOVO Lf TO J^|j£ 1984. \A/ ODPRTO IMAMO:od 9. do 19. ure, OB SOBOTAH:od 9. do 18. ure. Vljudno vabljeni! Vq$6'g UliCe za vaše otroke! __ ......... fHi f&0 tC* to* CVt£> popoldan in vX>b sobotah dopoldan^ mi .. n....... od tO. d& 12. unc m i n i vlak fC DOM Nl*lQ» Za staiše pa NOVOLETNI PRODAJNI PROGRAM: novoletni okraski: kroglice, že od 682 SIT; girlande, od 177 SIT; perle, od 223 SIT glasbene lučke, sneg, svečke, umetne smnečice, naravne smrečice v lončkih, in dobra izbira igrač. ZLAT ARN A GOLDIE Cankarjeva 70, Radovljica Telefon.: (064) 714-577 Do 15. januarja 1994 vam nudimo 10% popust pri nakupu zlatih izdelkov Želimo vam vcael božič in arečno novo leto! STUDOR IzvrSni svet je na torkovi seji soglašal s predlogom, da bi Župnijskemu uradu Bo-hinjska Bela vrnili v iast in posest več kot štiri hektarje zemljiSč (njiv, travnikov m neplodnega sveta), ki so mu bila podržavljena na podlaci zakona o agrarni reformi in kolonizaciji. Z«inljiiča so v katastrskih obclnan ŽeleČe in Selo. IzvrSni svet je sogla-Šal tuđi z vrnitvijo petih manjših parcel v Iast in Sosest župnijskemu uradu ibno. Ministrstvi za gospodarske dejavnosti ter za znanost in tehnologijo, gorenjske občine ter obrtne in gospodarske zbornice bodo v okviru Pharove tehnične pomoći malemu gospodarstvu ustanovile na Laoorah v Kranju poslovno podporai center. Od 320 tisoč mark ustanovnega kapitala in 352 tisoč mark za poslovanje in naiožbe (ta znesek še ni usklajen) naj bi gorenjske občine zagotovile petino, od tega radovljiSka $.760 mark ustanovnega kapitala in 12.670 mark za poslovanje in investicije. RadovljiSka občinska vlada je preo nedavnim sklenila, da bo sofi-nancirala ustanovitev centra, vendar le pod pogojem, če bo občina glede na vložek dobila v centru ustrezni delež in vpliv na upravljanje. IgMJjgjH^jl RadovljiSka geodetska uprava je pred kratkim izdala novo karto Radovljice, ki se od dosedanjih razlikuje v tem, da mesto predstavlja v vertikalnem barvnem aero-posnetku ter z vkopiranimi uneni ulic, tematskinu znaki in številkami. Karto je izde-lal Geodetski zavod Slovenije, izfila je v nakladi tri tisoč izvodov in je prevedena tuđi v angleiki, nemSki in itahjanski jezik. Nastanek in zgooovino Radovliice opi-i suje Jure Sinobaa, najpo-membnejše radovljiške spomenike predstavlja dr. Cene Avguštin, z barvnimi foto- Safijami pa jih prikazuje irko KambiČ. Sestavni del karte je tuđi topografska karta ŠitSega obmocja Ra-dovljice. Krajevna skupnost Ko-privnik-Gorjuse ie pripravi-ia program, s katerun se podobno kot Gorje želi vklj učiti v republiJki program celostnega razvoja po-aeželja in obnove vaši (CR-POV). Ko je program na seji prejSnji torek obravnaval izvršni svet, je bilo med drugim sliSati, da je v njem veliko demagogije "brez osnove v realnosti in povezave v stroki" in precej spornih zadev in da vloga tuđi formalno ni popolna. Iz nje namreč ni razvidno, kje bo krajevna skupnost dobila sredstva in kdo bo v delovni skupini, ki bo skrbela za izvedbo programa. Maj« Funt z Bleda ie pred nedavnim sodelovala na tekmovanju mladih pia-nistov v blizini Torina y Italiji, kjer te v svoji skupi* ni (do enajst let) med 32 pianisti iz skoraj vsch evropskih driav preiela prvo nagrado. Kot ucenka pfofe-sonce Alenke Dekleve je za igranje sklad Bacha, Beethovna, Griega in . krstne izvedbe Cerkljans-' kih lauferjev Igorja Dekleve osvojila 95 od sto možnih tock. GORENJSKI GLAS • 14. STRAN DEŽELA Torek, 21. decembra 1993 Po nacionalizaciji še denacionalizacija Franc Molnar caka na "svoje" toplice Bled - Franc Molnar seje pred dobrima dvema letoma iz Kanade vrn.1l na Bled, kjer u najetem stanovanju na Jelovški cesti caka na razplet denacioncdizacijsKega postopka in na "svoje" Toplice. Čeprav se postopek "plete" precej počasi, Je Franc s svojim zahtevkom, za katerega Je pripravljen itf do konca, odločen in Jasen: "Zahtevam Grand hotel Toplice v naravi" Molaar ne zreai slovensko, od kod fadiaja v»š rod? Molnarji izvirajo iz madžarske manjSine y Bratislavi na SlovaSkem. Moj stari oče je bil "ritmojster", moj oče je odSel Itudirat v Budimpešta, kjer ga je zajela vojna in je kasneie kot oficir priSel na SoSko fronto. Ko je bil tam ranjen, so ga dali v Vovkovo okrevaliSče na Bled, kjer je spoznal svojo bodočo ženo - in mojo mamo Julo Vovk. Njen oče Anton je bil župan Bleda in se je že tedaj ukvarjal s kmečkim turizmom. Poleg kmetije je imel tuđi precej gozda, po Riklijevem vzoru pa je dal narediti zračne kopeli". Ker je bil precej premožcn, je po prvi svetovni vojni pomagal nčeri, moji manu, da je 1923. leta kupila Luisenbad (to je predhodnik današnjih Top-lic), ki ga je do 1931. leta po nacrtu znanega avstrijskega arhitekta obnovila in povećala. K Toplicam je dogradila dependansi, ki sta se ohranili do danes in od katerih se ena imenuje sedaj Jadran, druga pa Korotan. Del hotela so bile nekdaj tuđi kavama, leseno kopaliSče s sobami, garaže, pralnice, vinska klet... Vse to so po drugi svetovni vojni, natančneje -1947. leta, podrli. MV Toplice so zahajali vladaiji, ministri, diplomati..." "Itoizem je pred drugo svetovno vojno kar dobro cveteL Kako je bilo v Toplfcata?'r Bled pa je bil znan že pred prvo vojno predvsem po Rikliju in njegovi "kuri", katere oistvo.je bilo v tem, da so gostom, ki so doma predobro živeli "odrekli" preobilje. Ker so panj jedli in se veliko razgibavah', so shujšali in se nasploh dobro počutili. Ćez poletje je bil Bled po prvi vojni drugi kraj tedanie Jugoslavije, saj so se sem poleg kralja in diplomatov preselile tuđi Stevilne Ambasade. Med vojno so zasedli hotel Nemci. Po drugi svetovni vojni pa je bila v Toplicah jugoslo-vanska vojska. Velika sreča je bila, da so se izselili in da je povoj na oblast med reprezentativne hotele, kamor je vabila predstavnike tujih držav, uvrstila tuđi Toplice, tako da so bih v hotelu Stevilni ugledni politiki in diplomati, med njimi tuđi angleški zunanji minister Eden, ki je potlej postal predsednik - angleški premier. Nas pa so iz hotela izselili brez pojasnila. "Iz hotela so nas izselili" Družina Molnar je ie med rojno, ic boH pa potlej, prdHrQala hode čaae. Kako je potekida nackmalizftdia? Ko je oblast sklenila podržaviti zasebno premoženje, so nas iz hotela izselilti, ostali smo brez doma vse do leta 1963, ko je mati dobila za stanovanje v hotelu in najemnino drug objekt, kjer je živela do smrti leta 1967. Kako ste prenesu podržavljenje? "Mama je bila zelo podjetna in realna, saj je že nekako slutila, da ob spremembah družbe-nega sistema ne bodo pustii zasebne lastnine. To se je potlej tuđi zgodilo. Mama je potlej, ko je ostala brez Toplic, ostala podjetna in je vedno spravila toliko skupaj, da je do zadnjega ostala gospa. Izdelovala je miniaturne narodne nose, jih prodajala in s tem preživljala očeta in sebe.*4 Z Bleda v Kanado Kdai ste odšli v Kanado? V Kanado sem odšel leta 1953 s potnim listom osebe brez državljanstva. Tam sem bil najprej navadni delavec, potem natakar, srnu-carski učitelj, učitelj matematike, nadučitelj... Kot biolog sem delal v neki farmacevtski firmi kot asistent, hodil v večerno univerzo. Po diplomi pa sem se zaposlil v bolnišnici Notre Dame v Montrealu in tam ob delu nadaljeval s podiplomskim studijem in opravil magisterij na medicinski fakulteti, istočasno sem predavat na eni izmed angleških univerz - danes Concordia v Montrealu. V Kanadi sem bil do 1965. leta, potlej pa sem se zaradi staršev, ki so medtem Se ?recej ostareli, vrnil domov, kjer sem se od 972. leta dalje ukvarjal z ekološko problema-tiko Blejskga jezera. V ta namen smo ustanovili limnološko postajo na Bledu, ki obstajasicer na drugi lokaciji še danes in skromno deluj. Na Bledu sem nameraval ostali le eno leto, a se je "raztegnilo" v trinajst let in še bi bil ostal, če okolisCine ne bi spet nanesle tako, da sem moral zdoma. Drugo kanadsko obdobje ni bilo tako rožnato kot prvo. Tokrat sem bil le starejši, Kanado je zajela recesija. Ob tem, da sem občasno opravljal tuđi priznana strokovna dela, sem bil tuđi rudar, nočni čuvaj. Prikliučil sem se slovenski emigraciji, ki je dokaj zaslužna za to, da je bila Slovenija tako hitro priznana kot samostojna in neodvisna država." "Nikdar si ne bi odpustil, če...M Ste se b Kanade vrnlH predvtem zaradi denacionaMiacije Tonik ali ste se ie sker nameravaB Trniti na Bled? Seveda, saj sem Blejec, moja druga žena je Blejka in greva vedno rada domov. Na Bled sva tokrat - razumljivo - prišla tuđi zaradi denackv nalizacijskega postopka. Ne gre mi za to, da bi bil nekoč velik posestnik, vendar si nikdar ne bi odpustil, če bi izpustil iz rok, kar je ustvarila moja pokojna mama. To je tuđi odgovornost do spomma na mater, do sestre, ki živi v Avstraliji. do brata Miha, ki je letos umri, ter do njegovih in mojih otrok. Mama je ćelo z oporoko Toplice napisala name - torej je bila vedno prepričana v odpravo krivic? "Želim samo tisto, kar je bilo nekdaj naše" Ste kdaj upali, da bo po nacionalizaciji priHa še denacionalizacija? Seveda, saj je to v oporoki predvidevala ćelo pokojna mati. Jaz sem podržavljenje vzel kot dejstvo, ki se mi nikakor ni zdelo pravilno io pravično. Ko sem se še pred sprejetjem Zakona o denacionalizaciji vrnil na Bled, sem direktorju Dodjetja Grand hotel Toplice gospodu Zvonetu Specu in predsedniku radovljiškega izvršnega sveta gospodu Jožetu Resmanu povedal, da bom Toplice zahteval nazaj. Pri tem vztrajam. Da je hotel zadržal nekdanio podobo in ugled, je treba pripisati temu, da je bil po vojni pomembno shajališče diplomatov in da so potlej z njim upravljali ljudje, ki so imeli obCutck za ohranjanje starega in lepega." Kako se plete in razpleta denacionalizacijsld postopek? Vse skupaj se "plete". Delavci po zamenjavi lastnikov in gospodarjev ne bodo ostali na cesti, brez dela, takšne trdltve so zavajanje zaposlenih. Želim nazaj samo tisto, kar je bilo nekdaj naše. To ni samo premoženje, ampak tuđi blagovna znamka "Toplice". [□ NISSAN AVTOHIŠA MAGISTER fttamisu h tqmb podjetje lt.t. Radovtjlca, Pre&emova 21 AVTOSALON Pon. - petek od 8. -12. in od 14. -18. ure Sobota od 8. -12. ure telefon 715-015 BOŽIČNO - NOVOLETNI POPUST ZA VSA VOZILA IZ NISSANOVEGA PROGRAMA. - DOBAVA TAKOJ - UGODNI KREDITNI POGOJI - LEASINq JŽeCimo vam veseCe Božične prazttil^el Svet sole sprašuje pravnike Je Kovač lahko v.d.? Bled - Svet osnovne sole prpf. dr. Josipa Plerrdja na Bledu se je na seji ob koncu novembra seznanil s sklepom občinske skupščine, da ne soglaša s ponovnim imenovanjem Vlada Kovača za ravnatelja sole; hkrati pa Je zaprosU statutarno-pravno komisijo radovijiške občinske skupščine 1n pravno službo ministrstva za šolstvo in šport, da mu odgovori na troje vprašanj. PrviČ: svet Sole spraSuje, ali je Kovačevo imenovanje za vršilca dolžnosti (v.d.) ravnatelja legalno ali ne. Kovač je nararec* postal v.d v času, ko je veljal Se stari statut, po katerem za "vede-jevstvo" ni bilo potrebno soglasje občinske skupščine, po , novem statutu, ki je zače! vcljaU v začetku julita, pa je potrebno tuđi skušćinsko soglasje. Drugic: ker je bilo v razpravi na zaanjem skupSčinskem zasedanju sliSati očitke, da svet lole sploh ni več legitimen, svet Želi odgovor na vpraSanje, zakai ne bi bil In tretjič: ali je sola dolina Kovaču zagotoviti delo na Soli, če ob ponovnem postopku za imenovanje ravnatelja ne bi bil izbran oz. ne bi kandidira! Statutarno pravna komisija radovljiške občinske skupščine je razpravljala o pismu sveta blejske Sole in sklenila, da na konkretna vpraSania ne bo odgovorila, ker to ni v njeni pristojnosti niti je ni k temu s kakrSnimkoli skleDom zavezala občinska skupSČina. V komisiji racnijo, da naj na vpralanja odgovori pristojni upravni organ * to je uprava za gospodarstvo in družbene dejavnosti. »CŽ. ^■^^ alpska modna industrija Jalnova 2, Radovljica, tel.715-460 Vptedpraznlčnih dneh vam ALMIRA v svojih prodajalnah ponuja velik Izbor ženskih in mošklh pletenin po ugodnih cenah. #c6k&r ■LED JSreče,zdravja in osebnega zadovoljstva ___________v letu 1994 želimo mm, ki nas otiskujete! GALA NOVOLETNI OPERNI KONCERT Festtvafaa dvorana Bled -1.1.1994 ob 18. uri NastofM^o: OIjGA GRACELJ - sopran JANEZIjOTRIC - tenor VALENTIN ENČEV - bariton OikesteR SNG - OPERA IN BALET LJUBLJANA Dirigent: IgorŠvara Na sporedu bodo arye ix oper Nabucco, Trubadur, Carmen, Riggoletto, Don Carlos. Prodaja vstopnic agencija s^4jC&c£Ćslc>£> Bled, Ribenska 2, tel.78-842 78-046 Torek, 21. decembra 1993 15. STRAN • GORENJSKI GLAS SRED A, 22. decembra 1993 TVSLOVENIJA1 10..00 Zlati prah: Čarobno ogledalo 10.05 Biskvitki, ameriška risana serija 10.30 Videošpon 11.26 Iz življenja za življenje 11.55 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, serija 12.25 S Petrom Ustinovom okoli sveta, angleška dokumentarna serija 12.50 Poslovna borza 13.00 Porodila 13.05 Studio City 14.20 Pro et contra 15.15 Hans Fallada: Železni Gustav, nemška nadaljevanka 16.15 Svet poroča 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Klub klobuk, kontaktna od-daja za otroke 18.00 RPL 18.45 ABC - UD, TV igrica 19.10 Otroci vošČijo otrokom 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Žarišče 20.35 Slovenske novele: Milan Pugelj - Tugo štiglic: Nasmeh pod pajcolanom, TV film 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.37 Sport 22.45 Sova; Burleske Charlieia Chaplina, ameriška ĆB nanizanka; Zgodbe Dicka Francisa nanizanka 9.55 Garmisch Partenkirchen: Sve-tovni pokal v alpskem smučanju, slalom (2), 1. tek, prenos 12.56 Garmiscn Partenkircnen: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), 2. tek, prenos 14.25 Televizijska konferenca 15.40 Moda, moć in slava, 2. oddaja 17.10 Sova, pono-vitev 18.45 Sola podjetništva, izo-braževalna serija 19.30 TV dnevnik 20.05 Sportna sreda: Finale DP v malem nogometu, prenos 21.35 Finale slovenskega pokala v odbojki (m), posnetek iz Murske Sobote 22.30 Opus TV HR¥ASKA1 13.00 Družina za Joeja, ameriški barvni film 14.30 Monoton 16.00 Poročila 16.05 Marjana in njena vesela drušćina. nadaljevanka 16.30 Iz sveta znanosti 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreće 18.30 Loto 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 Loto 20.15 Albe VTdakovič, dokumentarna oddaja 21.00 V iskanju 21.46 Poročila 21.50 Večer ob glasbi ■III „m,.,V.J J. t% TV nKVA!)KA šm 16.10 TV koledar 16.20 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 16.4S Rojstvo Evrope, dokumentarna serija 17.40 Krog nasilja, ponovi-tev ameriško-(talijanska nadaljevanka 18.30 Odprto prvenstvo Hrvaške v dvoranskom nogometu, prenos 19.30 Dnevnik 20.15 Polna niša. nanizanka 20.46 Dvojna zma-ga, (talijanska nadaljevanka 21.36 Peta hitrost 22.00 Prva Ijubezen, angleško-francosko-švicarski film 23.26 Proti toku 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 CMT 10.46 Koala, risanka 11.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.46 A Shop 12.00 .Matlock, ponovitev 16.10 A Shop 16.20 Prva pomoč, ponovitev ameriškega filma 17.50 A shop 18.00 Luc svetlobe, ameriška nanizanka 1&45 Male živali 19.06 Risanke 19.15 CTM 20.00 Risanka 20.10 Poročila 20.30 Dance ses-sion 21.00 Matlock, ameriška nanizanka 22,00 Portret Paagal Babe, dokumentarna oddaja 22.30 Poročila 22.55 A shop 23.05 CMT TVAVSTIIJAI 14.35 Družinske vezi 16.00 Otroški program 16.35 čez Galaksijo in potem na levo 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlttzer 18.00 čas v sliki 18.06 Mi 18.30 V stalni pri-Dravljenosti 19.22 Znanost 19.30 Cas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.15 Ptić na žici, ameriška akcijska komedija 22.00 Pogledi od strani 22.10 The mixer - človek z Eaton placea 22.25 Big Jake, ameriški vestern 0.40 Čas v sliki OBĆINSKA GASILSKA ZVEZA ŠKOFJA LOKA, Kidričeva c. 51a, 64220 Skofja Loka objavlja prosto DELOVNO MESTO DELAVEC ZA OPRAVLJANJE DEŽURNE SLUŽBE IN TEH-NIČNIH OPRAVIL II. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še na-slednje posebne delovne po-goje: - IV. stopnja tehnične stroke -avtomehanska, kovinarska, ga-silska smer - 3 leta delovnih izkusenj, izpit za servisiranje RGA, opravljan izpit C kategorije, sposobnost za samostojno In hitro odločanje, opravljeni tečaji iz gasilstva, aktivno delovanje na področju prostovoljnega gasilstva. Delovno razmerje borno sklonili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomeseč-nim poskusnim delom. Delo se opravlja v turnusih. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpoinjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Občinska gasilska zveza Skofja Loka, Kidričeva c. 51 a, 64220 Skofja Loka. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po sprejetju sklepa o izbiri. ČETRTEK, 23. decembra 1993 TVSL0VENIJA1 10.40 Zlati prah: Junak po pomoti 10.50 Zgodbe iz školjke 11.50 Naši zbori na festivalih v tujini 12.30 Sola podjetništva, izobraže-valna serija 13.00 Poročila 13.05 Po domaće, ponovitev 15.20 Opus, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC -ITD, TV igrica 19.10 Otroci voščijo otrokom 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Sport 20.10 Osrednja državna slovesnost ob dnevu samostojnosti, prenos iz Cankarjevega doma 21.40 Tednik 22.30 TV dnevnik 3, Vreme 22.40 šport 22.50 Poslovna borza 23.05 Sova: Hiša naprodaj, ameriška humoristična nanizanka; Dinastija Strauss, koprodukcijska nadaljevanka TV SLOVENIJA 2 15.00 Slovenske novele: Milan Pugelj - Tugo štiglic: Nasmeh pod pajcolanom, TV film 16.35 Sova, ponovitev 18.45 Že veste 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.05 Dediščina sončnih bogov. dokumentarna serija 20.40 Umet-niški večer: Mlakar, film o baletnih umetnikih; Lepa Vida, TV priredba baleta; Alica, evropski kulturni magazin 9.00 Jutranji program; čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih 9.30 Zemlja in Ijudje, ponovitev 10.30 Babv Boom, ameriška komedija 12.15 Industrija na razpotju, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Bela ženska v Kongu, ameriški film 14.45 Cirque du soleil, kanadski cirkus 15.00 Otroški program 15.00 Am, dam, des 15.15 Garfield in prijatelji 15.40 Artefix 15.50 Nahrbt-nik poln dogodivščin 16.15 Pisani tednik 16.35 čez Galaksijo in potem levo 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Zgodba Heinza Reinckeja iz domaćega kraja 19.22 Znanost 19.30 Čas y sliki/ Vreme 20.00 šport 20.15 Hribovski zdravnik 21.20 Pogledi od strani 21.10 Ambo terno 21.20 Na lastno nevarnost 22.10 Plazeća se smrt, ameriška psihološka kriminalka 23.407tf="HLR"> Čas v sliki 23.45 PtiČ na žici, ponovitev ameriškega filma 1.30 Miami Viče 1.40 Poročila TVAVSTRUA 2 8.30 Vremenska panorama 12.20 Tisč mojstrovin 12.30 Dancing time, dokumentarni film 14.15 Igre življenja 15.00 Fantomas ogroža svet, francosko-italljanski film 16.25 Christmas time in Vienna, ponovitev koncerta Placida Dom-Inga 13.50 1000 mojstrovin 18.00 Pn Huxtablovih 18.30 Miiijonsko kolo 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Rdeče-belo-rdeče šale, vrhunci iz avstrijskih kabare-tov 21.00 Habsburžani, 7. del 21.55 Novo v kinu 22.00 Čas v sliki 22.35 Divje palme, 1. del 23.20 Casa-blanca, ameriška melodrama 0.35 Hello Avstrija, hello Vienna 1.30 Poročila/1000 mojstrovin H H SI M II J 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnoga tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 16.20 Parnas 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Mu-sic machine 18.50 Radio jutri, koristne informacije 19.20 Studentski program Radia Kranj R ŽIRI 12.00 Napoved programa 12.15 EPP - obvestila 13.00 Božično-novoletna voščila obrtnlkov in podjetnikov 16.00 Dogodkl danes - jutri 15.15 EPP 15.30 Prenos dnevno informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Božićno-novolet-na voščila obrtnikov in podjetnikov 17.00 Prednos pogovora z dr. Janezom Drnovškom iz studia D iz Novega mesta 18.00 Novice-ob-vestila - EPP 19.00 Odpoved programa RTRZIC Oddajamo na UKV stereo 88.9 In 96 MHz tor srednjem valu 1584 KHz, od 16. do 19. ur«. Ob 16.30 bomo pogledali v sosednje ob-čine, ob 17.00 bomo prenašali 4. radijsko mrežo, v kateri bo gost dr. Janez Drnovšek, ob 18.25 bo sledil strankarski kotttek. IHIGIAV JESENKE 8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Aktualno 11.00 Podjetniška borza 11.30 Novice 12.00 Zimzelene melodije 13.00 Danes do 13-tih (prenos R Slovenije) 13.30 Popev-ka tedna 14.00 Novinar na obisku 14.15 Obvestila 14.30 Popoldans-ki telegraf 15.30 Dogodki in od-mevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan in odpoved programa JnterOlcirhetina POD|ET|E ZA GRAfIČNO IN MARKETINŠKO DE|AVN05T, l|UBl|ANA<« 61117 Ljubljana. Stegne 19, p.p. 10, tel. 061/15-91-318, faks. 061/15-91-634 isčemo Već terenskih komercialistov za delo s pravnimi osebami na področju Gorenjske. Delo je honorarno. Za uspešne nudimo možnost redne zaposlitve. Provizija je stimulativna. 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 18.20 Dosje - afere 17.00 Gremo v Primadono 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.60 Radio jutri, koristne informacije R Ž I R I 12.00 Napoved programa 12.15 EPP - obvestila 13.00 Božlcno-novoletna voščila obrtnikov in podjetnikov 15.00 Dogodki danes-jutri 16.16 EPP 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 BožJčno-novo-ietna voščila obrtnikov in podjetnikov 18.00 Novice, obvestila -športni utrinki - EPP 19.00 Odpoved programa RT R Z I C Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 96 MHz ter srednjem valu 1584 KHz, od 16. do 19. ur«. Najprej bomo obveščali, ob 16.30 spreml-jali in komentirali, nato pa govorili predvsem o glasbi, tuđi kakšen besede o knjigi ne bomo pozabili. RT« JESENKE 8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Aktualno 10.50 Glasbeni jerbas 11.30 Novice 12.00 Novosti v narodno-zabavni glasbi 13.00 Danes do 13-tih (prenos R Slovenija) 13.30 Popevka tedna 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Aktualno 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.60 Pogled v jutrišnji dan, odpoved programa TiHRVAŠKAl 12.06 TV koledar 12.15 Luč sve-tiobe, ameriška nanizanka 13.00 Božična zgodba, ameriški barvni film 14.30 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.06 Domaće živali 16.30 Družinski /nagazin 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.06 Kolo sreće 18.36 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.16 Iz strankarskega življenja 20.65 Glasbena oddaja 21.55 Poročila 22.00 Ekran brez okvirja 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v nemščini 0.05 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.45 Znanilci apiru, ponovitev 16.10 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 16.36 Dvojna zmaga, ponovitev Kalijanske nadaljevanke 17.46 Košarka: Božični turnir 19.30 Dnevnik 20.16 The Jackv Thomas show, ameriška humoristična nanizanka 20.46 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, dokumentarna serija 21.20 Dvojna zmaga, (talijanska nadaljevanka 22.15 Onkraj jutrišn-jegadne, ameriški čb film 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 CMT 10.45 Koala 11.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.45 A Shop 12.00 Matlock, ponovitev 16.20 A Shop 16.30 Portret Agaal Babe, ponovitev dokumentarnoga filma 17.00 Ustava, ameriška dokumentarna serija 18.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.46 Rock starine 19.15 A Shop 19.30 CMT 20.00 Poročila 20.30 Robot unićevalec, ameriški barvni film 22.10 Matlock. ameriška nanizanka 23.00 Rock starine 23.50 A Shop 0.00 CMT TVAVSTRIJAI SREDA CENTER amer. kom. ZGUBLJEN V NEW YORKU ob 16., 18. in 20. uri 8TORŽIC prem. amer. akcij. filma POLNOČNA VROCICA ob 18. In 20. uri ŽELEZAR prem. franc. fjub. drame VRNtTEV CASANOVE ob 18. In 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. PRVAKI ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. psih. knm. BEGUNEC ob 18. uri ČETRTEK CENTER amer. kom. ZGUBLJEN V NEW YORKU ob 16. In 18. uri, NOVOLETNI KONCERT PIHALNE GODBE KRANJ ob 20.15 uri STORŽIC amer. akcij. film POLNOČNA VROČICA ob 18. In 20. uri ŽELEZAR franc. Ijub. drama VRNITEV CASANOVE ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. PRVAKI ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. psih. krim. BEGUNEC ob 20. uri BLED amer. drama ZADNJI DOBRI MOŽJE ob 20. uri PETEK, 24. decembra 1993 TW SLOVENIJA 1 9.30 Zlati prah: Kaj je već vredno 9.40 Ebba in Didrik, švedska nadaljevanka 10.10 Življenje je čudovito 12.20 Že veste 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 13.05 Umetnlški večer, ponovitev 16.10 Osmi dan 17.00 TV Dnevnik 17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.10 Otroci voščijo otrokom 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.10 Božična poslanica, prenos 20.35 Giotto: Božična zgodba 21.05 Božični večer, ameriški fiim 22.45 TV dnevnik, Vreme, Sport 23.00 Mednarodnl božič, slovaška oddaja 23.45 Polnoćnica, prenos s Prihove TVSLOVENSJA 2 16.35 Sova, ponovitev 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.56 Sport 20.05 Forum 20.30 Voćerni gost: Dubravka Tomšič - Srebotn-jak 21.35 Gian Carlo Menotti: Amahl in noćni obiskovalci, TV opera 22.35 Sova; Ljubezen da, Ijubezen ne, ameriška nanizanka; Dinastija Strauss, koprodukcijska nadaljevanka TVHlfAŠKAl Teden na borzi 22.40 Pustolovščine Viljema Telia, ameriški zgodovinski film 22.10 Matlock, ameriška nanizanka 23.00 Poročila 23.30 Triie glumači, ameriška ČB komedija 1.00 Erotični film TVAVSTRIJAI 9.00 Cas v sliki 9.05 Čudovita zgodba o božični igrački 9.56 Garfield Christmas special 10.20 Zgodba o gosji princesi in njenem zvestem konju Faladi 11.45 Kislo zelje, Božič 12.10 Skrivnsotni fotoaparat 13.00 Čas v sliki 13.10 Luč v temi 13.35 Rjavi medved in bela medvedka, angleški risani fiim 13.55 Božična vila, angleška risanka 14.20 Mali Muk, nemška pravlji-ca 16.40 Neverjetno potovanje, ameriški film o živalih 18.00 Evan-geličanske večernice 19.00 Sanjski svet lutk 19.25 Luč v temi 19.30 Trije možje in zibka, francoska komedija 21.10 Luč v temi 21.15 Dežela gora 22.00 Služabnik in drugi gospodje 22.45 Sveta noć, blažena noć 23.30 Božič ob plavžu 0.00 Katoliška masa, iz cerkve Svetega Petra v Rimu 1.45 Božični oratonj J.S. Bacha 2.20 Ex libris 2.25 1000 mojstrovin TW AVSTEl J A 2 9.00 Luč v temi 19.30 čas v sliki 19.45 škofov nagovor ob svet em večeru 19.56 Luč v temi 21.15 Polje sanj, ameriški film 22.56 Čas v sliki 23.05 Iskanje izgubljenoga mesta, ameriški film 0.40 Neumna kokoš, francoska kriminalna kome-1ija radio triglav 96 MHz 10.06 Srečen božič 11.15 Nemški, angleški in francoski jezik: Božić 11.30 TV spored 12.15 Božič v ulici Sezam 13.10 škofova žena, ameriški film 15.00 Lađo: Božič po svetu 16.20 TV o TV 15.30 Anglešćina 16.05 Kako je postal dedek Božić, risanka 16.30 Mali veliki svet 17.00 Zelene note Zeline 18.05 Kolo sreće 18.36 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Poslanica kardinalov 20.25 Hrvaške božične pesmi 21.10 Božić hrvaške duše 22.00 Klapa Nostalgija 22.30 Božični koncert 23.50 Polnočnica, prenos iz katedrale TV HRVAŠKA 2 16.40 Dedek Božiček 16.06 Skrivnosti, serijski film 16.35 Dvojna zmaga, serijski film 17.25 Božić, ameriški film 19.00 Božić vsak dan 19.30 Dnevnik 20.10 Glasbena številka 20.15 V avtobusu 20.40 Doma za božič, ameriški film 22.20 Naključni partnerji, serijski film 23.10 Rock koncert: Sting EKONOMSKI Mi 9.00 MacNeil In Lehrer komentirata 10.00 CTM 10.46 Koala, ameriška risana serija 11.00 Luč svetlobe, ponovitev 11.45 A shop 12.00 Matlock, ameriška nanizanka 13.00 A shop 16.10 A shop 16.20 Robot uničevalec, ponovitev filma 18.00 Luč svetlobe 18.45 Svtt -postavljen na pesku 19.15 Koala 19.25 A shop 20.10 Poročila 20.30 6.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Naš gost - Marko Pogačnik 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.20 Večerni program R Ž I R I 12.00 Napoved programa 12.16 EPP - obvestila 13.00 Božlčno-novoletna voščila obrtnikov in podjetnikov 15.00 Dogodki danes - jutri 15.15 EPP 16.30 Prenos dnevno informativne oddaje RA Slovenija 16.00 BožJčno-novotet-na voščila obrtnikov in podjetnikov 18.00 Novlce-obvestlla-športni utrinki - EPP 19.00 Odpoved programa R TRŽIČ Oddajamo od 1* > 23. ura, na UKV stereo 86 ..% 96 MHz tor srednjem valu 1684 KHz. Ob 16.30 bomo s pomočjo založbe Vale govorili o prazničnih receptih iz samostanov, ob 17.30 bomo iskali tržiški zaklad. Po pronosu radijskega dnevnika bomo prežM-jali božični večer skupaj, pod pokroviteljstvom mesnice Dolhar in pizzerije Pod gradom. RTRI6LAVJESENICE 8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Razgled s Triglava 11.00 1001 nasvet 11.30 Novice 13.00 Danes do 13-tih (prenos R Slovenija) 13.30 Popevka tedna 14.00 Sre-čanje s kulturno dediščino 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Borzni komentar (vsakih 14 dni npr. 26. 11., 10. 12.. 24.12. itd.) 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Lestvica 3 TRI III >> AS 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan, odpoved programa PETEK ŠKOFJA LOKA amer. psih. film BEGUNEC ob 17.45 in 20. uri GORENJSKI GLAS • 16. STRAN________________________PISMA, ODMEVI_______________________________Torek, 21. decembra 1993 OPMEVI Kdo prežema Evropo? Gortnjski glas, 5. novembru 1993 Srednjeveška znanost podlaga sodobni Zapis Miha Nagliča v Gor-enjskem glasu 5. novembra 1993 vsebuje več netočnosti oz. po-manjkljivosti, predvsem pa zelo enostransko razloga bogastvo srednjeveške kršćanske misli. Tako gotovo ni bila pamet samo dekla vere, če je bila filozofija dekla teologije, am-pak je srednjeveška pamet, kot sam avtor lepo pravi na koncu, Zgradila veličastne umetnine obenem pa tuđi ustvarila temelje za razvoj zahodne kulture. Saj je ta "pamet v sluibi vere" ustvarila univerze, omo-gočUa razvoj znanosti in večina novoveških iznajdb je njeno delo. Redovniki so namreč ustanovili univerze in na njih poučevali ter posredovali grško misel in uveljavili rimski pravni sistem v evropskih drtavah. Pa ne zato, ker bi Cerkev zatiralo svetno pamet, ampak ker je pač edinole Cerkev šolala in vzgaja-la ter navdihovala mislece, znanstvenike in umetnike, ker drugih institucij enostavno ni bilo. Ta dejavnost je bila zelo raznolika. Srednjeveški um ni-kakor ni bil enoumen, ampak je poznal mile in preproste duhove, kot je sv. Frančišek, ali učene, kot sta Bonaventura ali Tomai Akvinski. Poznal je znanstvenike kot Alberta Veli-kega, v cerkvenem duhu pa so razmišljali tuđi tišti, ki so dali temelje novoveški znanosti: kanonik Kopernik, Galilei, zaradi panteizma obsojeni redovnik G. Bruno, Pascal idr. Razumljivo pa, da se je Cerkev v novem veku uprla ločitvi znanosti in vere. Sele danes lahko prav presojamo, kaj pomeni, če znanost ostane brez morale in tehnika brez vere. Nemški znanstvenik, brat sedanjega pre-dsednika, C. Fr. V/eizsaecker pravi, da je ločitev vere od znanosti začetek poti, ki se konca v koncentracijskem ta-borišču, ko tehnika lahko tuđi brez vsake morale počne s človekom karkoli. Posebno perece bo to, kot znova opozarjajo cerkveni dokumenti, v zvezi s poskusi "z umetnim tvorjenjem človeka" in drugimi problemi znanosti in tehnike. Zato danes mnogi naravnost zahtevajo, da znova poveiemo znanost in tehniko, raziskovanje in načrto-vanje prihodnosti človeka z etičnimi pravili, ki jih je posredovalo kršćanstvo. Katoliško kršćanstvo kot vesoljna zdruiitev Avtor trdi tuđi, da je "refor-macija omogočila začetek procesa, ki je Cerkev priredit driavi; njuno srednjeveško raz-merje je z glave postavit na noge. Vernike in drlavljane je spodbujala k osebni in gospodarski skromnosti in h gospo-darskemu udejstvovanju ter tako omogočila prvotno kop i-čenje kapitala." Po tem naj bi imela v protestantskih deielah um in pravni red večjo veljavo kot v katoliških. Prav tako meni, da bi po načelu ločitve Cerkve od driave morala Cerkev pač skrbeti za nebeski blagor, med-tem ko naj človekov zemeljski ureja driava glede na to, da naj bi bili pravni red, filozofija (grški modrost) in teologija (krščanski-jeruzalemski krii) med seboj ločeni, kakor so ločene zakonodajna izvršna in sodna oblast. Primerjava pa ial ne pove bistva. Judovskokrš-čansko izročilo, zapisano v svetem pismu, grška modrost in rimski pravni red namreč nišo trije ločeni deli druibenega in osebnega življenja, ampak med seboj neločljivo povezani. Kršćanstvo je poudarilo, da je človek kot oseba bolji dar: samostojno, svobodno bitje, ki ga je treba spoštovati in upošte-* vati. Grška filozofija je uvelja-vila prepričanje, da lahko človek razumsko obvlada svoje bivanje, da lahko svet uredi in postavi vse stvari na svoje me sto. Zato je ravno grška filozofija v srednjem veku pod vplivom Tomala Akvinskega prevladala judovsko-krščansko podobo človeka, le da je bilo jasno opredeljeno človekovo mesto pred Bogom. Razumska ureditev sveta je imela prvenstvo in ga ima še danes v katoliški ne pa v protestantski Cerkvi, kjer je Luter zahteval samo vero, ne pa razumskih razlogov. Podobno kot mnogi danes zahtevajo le neposredno vero (razodetje) v skupinah in sektah, zanemarjajo pa izročilo, vesoljnost (katoliš-kost), ki omogoča, da se človek ne izgubi in si ga vsak sistem ne prisvoji. Tako je bilo "duhovno kršćanstvo" Edvarda Kocbeka Ial lahek plen ieleznega sistema Partije. Rimski pravni red so prevzele srednjeveške driave in pod vplivom kršćanstva se je v pravnem sistemu vedno bolj uveljavila kršćanska podoba človeka kot svobodne osebe s pravicami in dollnostmi, ki mu jih mora zagotavljati drulba. Te pravice so bile za srednjeveški pravni red samoumevne in če-prav so jih vladarji in fevdalci zlorabljali, je njihova kršćanska osnova preko različnih "civilnih" pobud le v srednjem in potem v novem veku prešla v sodobni pravni sistem. Razumevanje sedanjosti omogoča le resnica o pnteklosti Naša preteklost temelji torej na simbolih jeruzalemskega krila, rimske tehtnicein grške sove. Značilnost srednjeveške drulbe je bila, da je na tej osnovi uspela ohranjati enotnost posameznika in drulbe, človeka in Boga, narave in njenih temeljev. Novi vek je z izpostavitvijo in izvze-manjem človeka iz tega okvira sicer povečal človekovo samo-zavest, obenem pa tuđi povečal njegovo bedo. Dalekovidni duhovi so napovedali telave, ki jih dolivljamo danes. Nemški sociolog Max Weber pa je pre-pričljivo pokazal, da je protes-tantizem spodbudil sodobni ka-pitalizem, da pa se je (Ial) vedno bolj izgubljala kršćanska duhovna podlaga in to je povz-ročilo, a je kapitalizem postat izkoriščevalski. Če nima Človek nobenih drugih os nov kot le naravno telnjo po (neomeje-nem) uveljavljanju v kulturi, politiki in gospodarstvu, potem zavlada pravica močnejšega, spretnejšega in brezobzimejše-ga. To se je Ial zgodilo v Kapitalizmu (podobno se ponavlja zdaj pri nas) in spodbu-dilo zatiranje brepravnih delav-cev pa tuđi narodov. Zato se je v protestantskih deielah razvit tuđi nacionalizem, ki je zatiral male narode. Ni se zaman Janez Ev. Krek zavzemal za katoliš-ko-vesoljno ne pa nemško, to je protestantsko Avstrijo, kjer bo nemški nacionalizem zatiral ostale narode. Realnost katoliškega razume-vanja drulbe je namreč ravno v povezovalni sposobnosti vere. Kraščanstvo je uspešno povezo-valo v celoto posameznika in njegove sposobnosti, ne le umske (atenska modrost), ampak tuđi srce in sploh celotnega in vsakega človeka pa tuđi vsak narod ter seveda pravne in druge uredbe politične skupnos-ti. KatoliŠka Cerkev je vztrajala pri tej enotnosti in zato ji ni bil mar samo nebeski, ampak tuđi zemeljski blagor človeka. Predvsem pa je kršćanstvo kalipot čio veku v vsakdanjem trpljenju in preizkušnjah. Pomaga mu skrbeti za zemeljski blagor tako, da ne bi izgubit nebeške- fa. Zato pa še danes prelema in o prelemalo posameznika in družbo z lučjo krila. Preko te luči človeku sveti upanje kljub njegovi omejenosti, kljub stran-potem in napakam posameznika in drulbe. Zato si področje umne ureditve sveta, ki ga je posredovala grška filozofija in pravnega reda, ki ga je dal Rim ter sporočilo krila kršćanske pravičnosti in ljubezni ne stoji-jo kot tri oblasti vsak sebi, ampak se lahko le dopolnjuje-jo, če hoćemo, da bosta človek in drulba uspevala. Res je pretekli sistem izničil pravni red in zaprl usta razumnosti, predvsem pa je poteptal enkratnost človeka kot osebe, človeka, ki je ustvarjen po božji podobi in ga je treba zato brezpogojno upoštevati in spoštovati. Komunizem in liberalizem sta v veliki meri pripomogla k težavam sodobnega človeka, ki sta popačila njegovo celovito podobo. Kot sistema sta skuša-la tuđi nacrtno oslabiti moć kršćanstva v zahodni družbi. Torei ni odpovedalo kršćanstvo, kot so popeli večkrat opo-zarjali v drulbenih okrolnicah, pač so proces spodbujali kristja-ni, ki so se oddaljili od temeljnih kršćanskih dri. Tuđi kristjani smo seveda različno sodelovali v tem procesu. Kljub temu pa ostaja nesporna ugotovitev, ki jo je prepričljivo utemeljeval na mednarodnem simpoziju Duhovna kultura in mednarodni odnosi tuđi slovenski marksist Vojan Rus, da ima kršćanstvo nesporne zasluge za uveljavitev demokratičnih temeljev Evrope in uveljavitev človekovih pravic. Zato je pomembno, da tuđi pri nas znova odpremo pota, da bodo ti dejavniki prišli do človeških src in jih napojili s svojo močjo. Janez Juhant Kdo je kdo na Drulovki? Komaj spoznamo vse prednosti in slabosti blokovno - individualne stanovanjske gradnje novega naselja na Drulovki, računajoč, da ne bo nihče već produciral novih zabiod za nekaj, kar nismo naročiti, le ponavljajo viđeno in znano. Neki vrli uslulbenci so zagnali vik in krik za spremembo Zazidalnega Nacrta Drulov ka (v nadaljevanju: ZND), in začne se. Toda kje? Kje drugje kot na Skladu stavbnih zemljiSč občine Kranj. Le-ta nemudoma naroči Arhitektnem biroju Kranj, d.o.o.: "Pripravite vse potrebno, za ponovno natego-vanje, že nategnjenih in še ne dovolj nategnjenih denarnic novih Drulovčanov, saj je čas ravno pravšnji, saj so tako ali tako navajeni vsega hudega". Ne levo ne desno, naravnost na stanujoče, pa naj stane, kar hoće. S korektno valorizacijo obstoje-čega stanja v območju ZND in primerjalne analize s sprejetim ZND, na Arhitektnem biroju ugotovijo (to kar stanujoči vemo le teto in pol, in/ali več): - v soseskah, v nasprotju z ZND obstaja promet, tuđi mirujoči, zato so izvedene površine za mirujoči promet oziroma par-kirišča neizkoriščena, - dva garažna objekta ništa izgrajena, • uzurpacija skupnih površin je v izmerah ok. 3,5 hektara, • veliko je število nedovoljenih objektov, - neurejene so skupne površine. Dne 27. oktobra 1993, z nave-denimi gornjimi ugotovitvami, Arhitektni biro, predlaga Skladu stavbnih zemljišč spremembo ZND in sicer: - legalizacijo prometa (tuđi mirujočega) v območju sosesk, - povećanje funkcionalnih zemljišč vendar največ za 5 m, - funkcionalna zemljišča ob osnovni pasovni dostopni cesti lahko segajo največ 1,5 m od roba ceste, - predlog izvedbe treh dostopnih čest (širine 3,5 m) v sosesko Kališ ke in Storliške ulice, - predlog spremembe name-mbnosti območja za lokacijo energetske postaje v območje za stanovanjsko gradnjo štirih novih vila hiš, -plinifikacijo. Za zaključek pa ta isti biro istemu skladu predlaga največ-jo neumnost, kot je: - preliminarna razprava po posameznih soseskah v zvezi s predlogi sprememb ZND, - funkcionalna zemljišča ob objektih je mogoče odkupiti za 40 DEM za kvadratni meter, - določitev upravljalca skupnih površin, - izgradnja garal in adaptacija obstoječih garal. In le dobimo obvestilo po posameznih soseskah, bolje po ulicah: Soška-Kališka, Kriška-Triglavska, Grintovška-Storliš-ka, Zariška-Špikova) in seanse se začno. Tuđi na našem obves-tilu je Arhitektni biro podnaslo-vil zadevo: "Sprememba zazidalnega nacrta Drulovka za dan 7. decembra 1993 ob 18. uri, kjer nas vabijo na javno obravnavo osnutka sprememb ZND. Kako si upajo? Ne vem. Pa še v vednost pošljejo KS Drulovka in Skladu stavbnih zemljišč. Ker je to neargumentirano omejeno obvestilo prispelo dan pred seanso, sem se nemudoma od-pravil na Občino Kranj, v prostore Sklada stavbnih zemljišč. Glej ga zlomka, nobena od prisotnin strukovnih delavk ni vedela, kaj se sploh gremo na Drulovki. sele, ko sem zahteval razgovor z upravnikom sklada, so vedele, da je le-ta že odšel. Poklical sem v Arhitektni biro, kjer se oglasi nekdo, ki mi s hripavim glasom pove, da ne morem dobiti nobenega gradiva, saj le-ta nišo javna, in da le-ta tuđi nišo na vpogled. Še bolj sem postal nejevoljen, zato sem se odpravil v OŠ Lucijana Seljaka - podružnica Orehek, kjer ima prostore KS Orehek -Drulovka, da bi mogoče le videl, ali ni morda tam razgrnjen osnutek sprememb ZND. Ponovno razočaranje. Ni mi preostalo drugega, kot da se pripravim za seanso, kijo je sklical Arhitektni biro v vseh nasprot-jih, tako z veljavno zakonodajo, kot z namenom. Po razpravi, ki je bila le obrav-nava predlogov, sugestij za iz-boljšanje, oziroma za odpravo morebitnih ovir v območju ZND, sem se oddahnil, obenem pa se trdno odločil, da se postavim po robu tištim, ki ne vedo, kako je liveti nam, ki nismo tako leleli. Zato, s tem člankom javno in oštro protestiram zoper vsebino, način in postopek na spremembe ZND, pa naj odgovorni letijo v nebo ali ne. Če je javna obravnava osnutka sprememb ZND (tako piše na vabilu), potem mora najprej nekdo povedati, zakaj je potrebna sprememba le-tega in kdo je odgovoren, da ni realiziran sedaj veljavni ZND? Nena-zadnje, kakšna je sedaj vloga Gorenjske zadruge, Domplana, Projektivnega Podjetja, Sklada stavbnih zemljišč, katerih pre-dstavnikov nisem videl na pri-zorišču, so pa vsi sodelovali v izgradnji novega naselja. Prisot-nost zadrulnikov se je odralala samo v podaljšani roki graditel-jev in sedaj stanujočih, ki v nobenem primeru ne moremo biti strelovod za nerealiziran prvotni ZND in zablode takrat-nih arhitektov realsocializma. Konec konce*} je zelo malo lastnikov, ki imamo uporabno dovoljenje, kaj sele, da smo pravni nasledniki lastništva individualnih stanovanjskih hiš in nji'n pripadajočih parcel. Kako je mogoče ponovno prodajati funkcionalna zemljišča po predlagani ceni, ko pa so le bila enkrat prodana in tuđi plaćana? Tuđi novinarka in urednica ga. Helena JELOVČAN se v torko-vem Gorenjskem glasu, na 3. strani rubrike "Po Gorenjskem" sprašuje: GARAŽE NAJ BI ŠE ENKRAT PLAĆALI? Prav gotovo so pomanjkljivosti kot naprimer, da v soseski Kriške ulice, obstaja dokaj gost promet, pa tuđi mirujoči promet je zelo agresiven, kar pa ni odvisno samo od tu stanujočih. Svojevrsten problem je garalir-anje avtomobilov v spodnji etali garalne hule, ki je preobremen-jena, meji pa skoraj na vhodna vrata desetih hiš. Neposredno blilino garaže, ki jo najbolj občutimo stanujoči na Kriški ulici 2-20, avtomobili s hrupom in izpušnimi plini, po vsej verjetnosti huao motijo naj-blilje stanovalce. Motorni in/ali mirujoči promet v sami soseski ni bil nikdar predviđen kot legaliziran promet. Legalizacija prometa se je zaradi nespošto-vanja obstoječega ZND vzpos-tavila po meri stanujočega ali tistega, ki prihaja na obisk po metodi: "vzemi kar si lahko vzameš". Zakaj sedaj predlagajo adaptacijo obstoječih garal, pa plinifikacijo? In nenazadnje: kdo bo plačal spremembe ZND, če so le-te nujne in potrebne? Će se po bližnjici misli ponovno lastniniti nekaj, kar je le bilo olastninje-no, potem so zagotovo potrebne revizije vseh postopkov in zadev v zvezi z novo Drulovko. Vse preveč je vprašalnic, zato naj končam prispevek z zahtev-kom po zamrznitvi sprejemanja raznoraznih sklepov, verificiranih prej, ko bo sprejeta lokalna samouprava v letu 1994. Us-trezne sklepe lahko sprejema-mo edino in samo le stanujoči v novem naselju Drulovka, po potrebi tuđi z referendumom širšega značaja. V izogib nastalim razmeram pa predlagam: realizirajte le spre-jeti ZND v celoti. Marian LONČARIČ Kriška ulica 2 Spoštovani gospod Pančar! Nerodno mi je, da se oglašam drugič, vendar upam, da zadnjič. Vidim, da se nisem jasno izralal, zato vam moram jasneje pojasniti mojo naravna-nost. Po naravi smem več ali manj "freigeist" in sam kot tak okušat ješprenj v arestih vseh relimov, ki sem jih prelivel. V livljenju sem bil dostikrat degradiran in s e zopet pobrat, zakaj? Življenje ni črnobela slika, ampak barvna. Pri svojih bogatih livljenjskih izkušnjah sem nale-tel na mnoge barabe, sadiste in biriče, vmes pa so se vedno našli tuđi pošteni, ki so izničili hudo-bijo in krivico ter stvari postavili na pravo mesto. Pri tem pa mislim na ljudi vseh barv in opredelitev. Po prepričanju sem za pravno nekoć toliko ponujano civilno drulbo, nič nimam proti komer- koli in tuđi nisem za moralno in materialno degradacijo. Potrebno pa je, da se barabom pove, kaj ni pošteno. Če pa gre za hujše grehe, naj pa institucije civilne drulbe opravijo z njimi. Predvsem gre za poštenost, ki je višja vrednota kot zakon, ki je rezultat kupčkanja med najbolj nasilnimi. To, da jaz kot vi lahko poveva, kar misliva, pa je element civilne drulbe in upa, da bo tak tuđi ostalo. Tišti pa, ki nišo pošteni (vedno to biti, ne uspe nikomur), jih mati narav a kaznuje. Iz svoje izkušnje vem, da so tišti, ki so mi stregli po obstanku dobili, kar jim gre, brez tega, da bi jim to lelel. Kljub vsemu se dobro slabo plačuje, slabo pa kaznuje, včasih še preveč in vsak je s svojim orožjem pokopan, ker prej ni miru. Solitje med Ijudmi in sloji je največja in težko dosegljiva vrednota. Smisla zato, pa je v nas premalo, vse preveč smo polni teorij iz vzhoda in zahoda v skriti želji, "kako spletati drugemu na hrbet". To kar boli, da se brez potrebe uničuje, kar je narod v potu svojega obraz v zadnjih sto letih ustvaril, to se sedaj po raznih teorijah in programih "transformira". Iz ene skrajnosti v drugo, kar zopet povzroča krivice in neumnosti, ki bodo rodile nove spore in pretepe med sloji in posamezniki. Za konec predlagam bolj znosen predlog, kot so vaši. To je, da se najzaslužnejšim ideologom, sociologom, ekonomistom in bankirjem, podeli "častno priznanje karitasa", ker so v tako kratkem času naredili in dobavili toliko revežev in s tem omogočili, da karitas vedno bolj uspešno funkcionira. Kako drug pristop? Miro Rozman ertehnomanager 1 PREJELI SMO Vpliv jalovišča Boršt na bliznjo okolico V soboto, 11. decembra, je bil pri Brdarju y Vinharjih sestanek krajanov Vinharij, Bačen, dela Kremenka in dela Zadobja, ki Živijo v neposredni blizini odla- fališča jalovine Rudnika urana Urovski vrh. Razpravljali so o vplivu jalovišča Boršt na blilnjo okolico in izrazili protest na Ministrstvo za okolje s sledečo vsebino: Krajani smo večkrat med letom opazili, da je veter raznašal večje količine prahu iz nepokri-tega dela jalovišča Boršt, po bližnji okolici. Med delevjem odtekajo iz jalovišča odpadne vode polne sedimenta, direktno v vodotoke. Takega stanja krajani ne prenesemo več. Od vlade republike Slovenije in Ministrstva za varst-vo okolja zahtevamo, da se drli zakona o zapiranju RUŽVin da čimprej sprejme program trajne-ga prenehanja izkoriščanja ur-anove rude in preprečevanja posledic rudarjenja, ter ga začne takoj izvajati, še posebno na jalovišču Boršt, kjer je stanje nevzdrlno. Znano je, da jalo-višče drsi po en milimeter dnevno proti dolini. Krajani menimo, da bi se v primeru večjega delevja lahko utrgal plaz, ki bi povzročil širše ones-nalenje okolja, ne le v blilini Boršta, temveč tuđi vzdoll vo-dotokov Berbovščice in Šore. Nedavno tega smo v televizijski oddaji zveaeli, da odrasel človek na deponiji Boršt prejme dovoljeno letno dozo sevanja v dvesto urah. Skrbi nas, koliko časa je potrebno, da odrasel človek, stanujoč v neposredni blilini jalivišča prejme dovoljeno dozo. Nikakor ne moremo razumeti, zakaj se na jalovišču ne začne z deli, ki bi izboljšala omenjeno stanje in zmanjšala emisijo radona v blilnjo okolico. Delavci, ki so še zaposleni v RUŽ.V, povedo, da se dela izvajajo le na vzdrlevanju jams-kih rovov. Sprašujemo se, zakaj? Mar res minister za okolje g. Jazbinšek skupoj z vodstvom rudnika še vedno računa na do va žanje odpadkov v jamske rove? Moti nas, da se denar porobljen v jamah ne porabi za sanacijo jalovišča. Glede doscdanjega odnosa do okolja se sprašujemo, kaj bi bilo sele v primeru, da bi vlada republike Slovenije izpolnila svojo namero o odlaganju posebnih odpadkov v RUŽV. Tuđi proti temu vlagamo oster protest in se pridrulujemo splošnemu mnenju v občini Škofja Loka. Smo proti kakršnim koli odpad-kom, kaj ti stanje v naši okolici je le sedaj katastrofalno. Glede opozorila zdravstvenih delav-cev nas skrbi, kakšne posledice bodo imeli škodljivi vplivi RUŽV na naše zanamce. Bojimo se razvrednotenja našega bivalnega okolja, razvrednotenja dela nas in naših prednikov, ter livimo pod stalno telo vprašanj, na katera letimo, da nam pooblaščeni tjudje iz Ministrstva za varstvo okolja posre-dujejo odgovore: 1. Koliko se letno poveću je sevanje v okolici zaradi neurejene deponije na Borštu, koliko zaradi raznašanja radioaktivne jalovine v blilnjo okolico? 2. Kolikšen je vpliv izcednih vod iz jalovišča na vodotoke, kamor te vode odtekajo? 3. Kdaj se namerava začeti s sanacijo jalovišča Boršt, kako bo. sanacija potekala, koliko bo izboljšala trenutno stanje in koliko časa bo predvidoma trajala? 4. Zakaj se z denarjem, kiga prejema RUŽV od driave, prioritetno ne rešuje in sanira jalovišče, ampak se obnavljajo in sanirajo jamski rovi? 5. V kakšen namen se sanirajo jamski rovi? 6. Koliko doprinese k povećanju radioaktivnosti okolja prezrače-vanje jamskih rovov, ki je potrebno zaradi del, ki v rovih potekajo? 7. Zakaj rezultati meritev radioaktivnosti nišo bil nikoli posredovani in primerno obrazloleni stanovalcem, ki prebivajo v blilini rudniških površin? 8. Zakaj se zakon o trajnem prenehanju izkoriščanja ura-nove rude in preprečevanju posledic rudarjenja ne izvaja? Roman Dolenec ▼ imenu krajanov Torek, 21. decembra 1993 POSLIIN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 17. STRAN • GORENJSKI GLAS Nov katalog zasebnih sob v Bohinju Turisti imajo radi domačnost Kranj, 17. decembra - Pred kratkim je Turistično društvo Botuni izdalo nov katalog, ki predstavlja možnost zasebnih nastanitev od Bohinjske Bistrice do Ukanca in Zgornje doline. Privlačen katalog z naslovom "Pri nas doma" je natisnjen v šturih jezikih (poleg slovenskega še v nemikem, angleškem in italijanskem), oamenjen pa je sejemskim predstavitvam, turističnim agendjam, slovenskim turističnim predstavništvom v tujini pa rudi posamez-nim bohinjskim gostom. "Turizem na našem območju je vezan na ljudi, ki živijo v kraju, v Triglavskem narodnem parku. Zavedamo se, da si turisti, ki zahajajo v Bohinj, želijo stika z domaćini, zanimajo se za naše običaje. Zato smo k predstavitvi v katalogu pozvali vseh 140 lastnikov t mističnih objektov, apartmajev in zasebnih sob. Vsi, ki so prispevali 200 DEM y tolarski protivrednosti, so dobili svoj prostor v katalogu, na zadnjih straneh pa so v kratkem predstavljeni tuđi tišti, ki tega denarja nišo prispevali. Poleg pris-pevkov lastnikov zasebnih nastanitev je denar za nov katalog prispeva-lo tuđi Turistično društvo Bohinj in danes lahko rečemo, da smo dobili res lep in kvalite-ten katalog, ki smo ga želei in načrtovali že nekaj let," je na četrtkovi tiskovni konferenci v prostorih Gorenjske turistične zveze poudarilpredsednik TD Bohinj Jože Cvetek. V katalogu je poleg pregleda namestitvene ponudbe po posameznih bohinj sitih vaseh tuđi pregledna panoramska karta, ovitek kataloga pa je zasnovan kot vložna mapa, v katero se vlagajo listi s tekočimi informacijami o prireditavh in podobnem. "Naša želja je bila, da Bohinjcem damo v roke orožje, s katerim se bodo lahko enakopravno kosali z drugimi ponudniki na domačem in tujem trgu. Zavedamo se, da je prihodnost turizma v domačnosti in ta katalog to vsekakor pooseblja," je dejal Andrej Pere iz kranjske agencije Creatima^cjer so oblikovali nov katalog. Natisnili pa so ga v Gorenjskem tisku v nakladi 20 tisoč izvodov. Bohinjci, ki se te dni že pripravljajo za božični in novoletni sprejem gostov so tuđi povedali, da je Turistično društvo prispevalo lepe čestitke za vse svoje redne goste, ki so jih poslali v številne države. Po besedah tajnika TD Bohinj Marjana Maleja pa bo letos v Bohinju več gostov iz Nizozemske, Madžarske, Nemčije in Avstrije, medtem kot število gostov iz Italije upada. • V. Stanovnik Šola podjetništva Kamnik, 20. decembra • V okviru projekta Agencija mladih pripravja kamniška občina brezplačno izobraževanje za mlade in bodoče podjetnike in obrtnike, ki bi radi tržili ivoje zamisli, storitve ln izdelke. Program izobraževanja obsega trženje v turizmu, marketing in trženje izdelkov in storitev, podjetniške oblike poslovanja, nove posle v podjetništvu in informacije za podporo podjetniški dejavnosti. Predavanja bodo potekala v popoldanskih m večernih urah na občini Kamnik, ob torkih in četrtkih od 16. do 20. ure. Udeležba je brezplačna. Prijave sprejema Podjetniško informa- Vlaki bodo imeli manj zamud Kranj, 20. decembra - Na progah Slovenskih ieleznic potekajo v letošnjem drugem polletju intenzivna gradbena dela, ki bodo kočana do konca letošnjega leta. Tako je te dni še vedno odprtih 16 gradbenih delovišč. Na sedmih odpravljajo vzroke, ki so zaradi dotrajanosti prog narckovali počasno vožjo vlakov. Na devetih pa hitijo z vgradnjo novih kretnic, zadnjih od skupno 188, kolikor so jih zamenjali v zadnjih mesecih. Vsa dela bodo predvidoma končana do konca decembra in prihodnje leto bo železniški promet potekal z manj zam udarni. Slovenske železnice pa potnike prosijo za razume-vanje, saj zdaj zaradi zahtevnih del prihaja do zamud. GOSTILNA LOVEC Gorice 9,64204 Oolnik S 064-46030 VESEL BOŽIĆ IM SREčno novo leto VAM ŽELIMO iri SE PRIPOROČAMO Ma vo\jo Je še neKaJ prostih mest za sllvestrovaryje I________ ------------------------------------------------------------------- «ovw _ £35^ 68290 Sevnica, Slovenija, iflninrft Hermanova 1 p.p. 9 Od26.julija dalje se ne imenujemo večJUGOTANIN, ampak TANIN SEVNICA, spremenili smo tuđi telefonske številke, naš proizvodni program pa je ostal enak. Še vedno odkupujemo LES PRAVE GA KOŠTANJA za prede!avo v tanin. Vse podrobnejše imformacije lahko dobite na našem naslovu - TANIN SEVNICA, Hermanova 1, oziroma po telefonu 0608-41-349, les pa lahko pripeljete vsak dan med 6. in 15. uro. IVIANM Kaščo dobila v najem Obrtna zbornica V kašči bo banka Škofla Loka, 20. decembra - Po dolgotrajnih pogajanjih so v petek, 17. decembra, podpisali pogodbo o najemu kašče. Skofjeloška občina je tako nekdanjo kaščo na Spodnjem trgu dala v upravljanje in vzdrževanje Obrtni zbornici Škofja Loka, ki je v najem dobila pritličje in klet. Pogodbo sta podpisala predsednik izvrSne^a sveta Vincencij Demfar in predsednik Obrtne zbornice Andrej Karlin. Pogajanja so bila dolgotrajna in mukotrpna, zato sta so se po podpisu pogodbe oddahmli na obeh straneh. Vincencij Demšar je dejal, da je oil ves čas prepričan, da je Obrtna zbornica pravi najemnik, Andrej Karlin pa, da se bodo zdaj lahko osredotočili na ureditev kašče, ki bo postala sestavni del mini obrtne cone na Spodnjem trgu. Uredili bodo tuđi dvoriSče, kaščo nasproti obrtnega doma pa bodo predvidoma odprli že spomladi. Obrtniki so dobili v najem pritličje in klet, v prvem nadstropju bo galerija del loških shkarjev, v drugem nadstropju pa stalna razstava del rojaka, znanega slovenskega slikarja Franceta Miheliča. Ob podpisu pogodbe so predstavniki Obrtne zbornice Eovedali, da se zelo resno pogovarjajo z Ljubljansko banko, d.d., jubijana, ki naj kot podnajemnik odprla svojo poslovalnico v pritličju in kleti. Obrtniki bodo tako dobili banko, ki iim bo namenjala posebno pozornost, kar si že dolgo žele. Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana (mati) pa je z osamosvojitvijo Gorenjske banke praktično izgubila Gorenjsko, zato se seveda želi vmiti na to območje. Interes je torej obojestranski, med vsemi bankami, s katerimi so se obrtniki pogovariali, pa je Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana najboljši ponudnik. V ureditev poslovalnice z obnovlje-nem poslopju nekdanje kašče bo namreč potrebno vložiti kar nekaj denarja. • M. V. Najemnine po svetu Kranj, 20. decembra • Večkrat lahko slišimo, da so najemnine poslovnih lokalov pri nas zelo visoke, saj dosegajo ćelo najemnine v velikih svetovnih mestih. Lastniki si ob razevetu podjetništva, zlasti trgovine, seveda žele kar največji zaslužek. Zlasti v družbenih trgovskih podietjih, ki lokale vračajo razlaščencem, pripovedujejo, da novi lastniki zahtevajo dva do trikrat višje najemnine, kot so doslej veljale v družbenih lokalih. Mednarodno združe nje ICPA v svojem letnem biltenu objavlja podatke o najemninah poslovnih prostorov, trgovin in industrijskih objektov. V nekaterih največjih mestih so glede na lokacijo, velikost in dograjenost objekta lani znašale (v dem/m2): mesto poslovni prostori trgovine proizvodnja od do od do od do Bruselj 9 35 42 159 3 10 Pariz 26 86 92 351 4 16 ' Berlin 24 85 81 310 4 12 Muenchen 18 70 81 310 4 13 Rim 18 65 50 100 3 11 Milano 15 55 46 180 3 12 Stockholm 14 45 25 97 4 16 Zeneva 21 80 70 267 4 18 London 20 64 76 290 4 13 NcwYork 15 54 110 425 2 6 Tokio 88 337 80 575 9 34 NAJCENEJŠA TRGOVINA S POBIŠTVOM sedaj tuđi v Škofji Loki! 8DŽ/ČA/D/V0m£r/VAS6IP£l?AM/JSKA pM^apoluitoL * trpovi'*! MAZA škofja Loka,Titov trg 7 (na avtobusni postaji) tel. 064 623-276 Do 30. 12. 93 vam nudimo tuđi do 40 % AKCIJSKI POPUST! 3 M kuhinje 86.801 SIT dnevna soba 77.015 SIT otroškasoba 78.897 SIT ali celoceneje........... ^ITATT A^ VBLAGOVNICIASTRA V ZALLA J v drugem nadstropju ^JloovIh^-^ KRANJ, Prešernova 10 SUPER UGODNA PREDPRAZNIČNAPONUDBA moške hlače 4.430 SIT otroške termo hlače 2.450 SIT Za ostale artikle vam s prlnesenim kuponom priznamo 10% popust pri nakupu nad 3.000 SIT. Izmed prejetih kuponov borno 30.12.1993 izžrebali tri kupce, ki jim borno povrnili znesek nakupa. '^ y KUPON za 10% popusta pri nakupu nad 3.000 SIT. i Jjblme.priimek:___________________________________ i i Naslov:.________________________________________ i !-»-c-- >c ; r KOLIKO JE VREDENTOLARn NMnimwauo*M NMtufMvnuoAM mkumvimium MENJALMCA IDEM 1 ATS 100ITL AB«NKA(Tyiić,JMMlc«) 7Mt 7IJS 10.77 1141 IM 7,77 ADUT Trtlć (Dctetjica) T%& 71,90 10,tŽ 10,90 7.88 7,77 AVN.BM, Kunića gora 7M0 71.93 10.M 10J3 7JI 7J0 COPIA,Kfani 70,08 71,90 10,02 10,90 7.70 7,05 OT£DfTANSTAi.TN.b«*iL| 70J0 TIJM 10J0 10J0 7J0 7J0 EROS(Stai1 Mayr), Kitn| 70JS 71,15 10.03 10.91 7.70 730 F-AmTr«(O^J|tei) 7%JU 70M 10J4 10JS 7.71 7.77 OEOSSIMvDd« 7M5 7133 MM 1M2 7.72 730 »fMMI10CAb0N,d. VTMIVL ŠK.IOKA, <.()l)l:ŠI( I2S TKL: 064 633-425 ŠAHOVSKA ŠOLA Začetek8.1.1994ob9. uri, Tomšičeva 7, Kranj; informacije do 8. ure zjutraj tel.: 328-547 in od 17. ure dalje po tel.:327-1421 Škatle za šiviljski pribor so ugodno naprodaj. Lepo danio! O41-289 287« ______________________ Gostllna ZARJA TRBOJE obvešća cenjene goste, da je gostilna v decembru ODPRTA VSAK DAN! Sprejemamo zaključene družbe. Re-zevacije po 049-305 2876« VSAK PETEK nakupovalni izlet v Munchen, cena 59 DEM. 082-104 28847 OBLAČILA Ženske BARETE dvojne in otroške KAPE dobite na 0715-050 287w VERITAS - obiščite izposojevalnico poročnih oblek z dodatki na Jenkovi 1 v Kranju. 0312-207 28*4« Ugodno prodam crni krzneni ženski PLAŠČ St. 47. perzianer. 0328-720 2890S Za 20.000 SIT prodam plašč iz nutrije št. 42. 0325-352 2S9is OTR. OPREMA Prodam BABY LOCK za 1100 DEM, malo rabljen. 0241-746 2S96i OSTALO DRVA, razžagana, trske, smrekov žagan les, opaž, leseni izdelki, z dostavol 0325-488 26398 BOŽIČNE JASLICE prodam, cena ugodna za nadaljno prodajo. 0242- 331 28007 Naravi pustite NovoLErmo JELKO naj si jo sama okrasi. Vi si jo poiščite vmiru in merah v lepem nasadu po zelo ugodni ceni. TEL, 422-246 BOŽIČNA DREVESCA dobite poceni. Jezerska c. 88, Kranj 28733 Kovinske GARAŽNE MIŽE z leseniml policami in predali, prodam. 0874- 361 28451 Prodam KOZOLEC toplar, stlri okna. 065-939_________________28883 Prodam DREVO ŽIVLJENJA - 2m. 043-169_________________28914 Prodam umetnlske slike razllčni motivi. 0329-194 28«ie Prodam PRTE 140x140. 0311-028 28837 PRIDELKI SENO balirano, prodam. 048-172 28945 POSESTI FRAST NEPREMIČNINE ocen|uje-mo, prodajamo, kupujemo in kreditiramo. 0242-651, del. čas: od 9. do 12. in od 16. do 18. ure 28963 KUPIMO STAREJŠE HIŠE POTREBNE OBNOVE ALI ZAMENJA-MO ZA KOMFORTNA STANOVANJA V KRANJU. KUPIMO ZAZIDLJIVE PARCELE NA GORENJSKEM. PRODAMO več stanovanjskih hii. NJIVO Dri Žirovnici, GOZD v šk. Loki. Idriji in Cemivcu ter POSEST pri Blegošu 19 ha. APRON NEPREMIČNINE. 0214* 674, 218-693__________________28958 PRIREDITVE Ansambel "GORENJSKI NAVIHAN-Cl" za vašo zabavo, ohcet, itd., ugodno! 0064/715-920 po 20. uri 27963 Na zabavan, porokah IGRA TRIO s pevci. 0 403-873 282» Hlrm-fi TRGOVINfl Z TV-VID6OFIVDIOHI - FI*T€L€FONI MRRRNTZ, SONV, T6CHNICS, d