S. ČEŠAREK:
Prvo pismo.
^N   ratice Kralj ali Kralfiček — 'kakor so ga po navadi
/Si^ klicali — ni bil ravno med najboljšimi učenci če-
-^l/^vCMR7   trtega razreda. Ootovo, ueill se je veliko,  če bi
(        \m*š~LJI   doma na kmetih toliiko časa presedel pri knjigah,
<2»|^nK'^    bi    gotovo    prekosil Štacunaritevega Majka.    Ali
^ffLjy       mestne šole so težke in hude. Pa fcutti izkušnjav iin
jiMO0>        iT        piiložnosti ni na kmetih toliko, ki bi deflka odvra-
J    ^iwm    <^g              ^aje 0(j j^njjge jn ga vabile ven med razposajeno,
objestno deco, kakor v mestu.
fn tako se ie zgodito, da je naš ubogi Kraljiček prinesel iz šole izprii-čevalo za drugo četrtletje in v njem so bili debelo napisani celi štirje »nezadostni«.
S strahom je pokazal svoje slabo izpričevalo svojemii striicu, osmTo-šolcu Mrgoliču. — Kraljdček, Mrgolič in študlent Gorenjec, vsi trije so niamreč stanovali skupaj v eni sobi.
»Ti fant!«mu jezjeznim in svarecim glasom govoril stric Mrgolič, »ne bom te več opominjal >\n te priganjal k učenGU. Kakor viidiim1, je ves moj trud zaman, in ne preostafa nič drugega, kakor da pišem očetu, da
—   247   .—
naj pride sem in te naj vzame domov. — Alo! Brž knjigo v roke in se uči za jutri! Ti lenuh Ieni!«
Kraljiček pa je debelo gledal svo^ega strica Mrgoliča. Le napol je ra-zumel njegove besede, stroge kakor so bitle, in zato je moičal. Šel je in odprl zemljevid. Oledal j>e in iskal v njem reke, gore vn mesta; a miish njegove so bile vse žaiostne, nfti ene ni biilo vesele med nijiimi...
*
Teden dni potem pa je Kraljiček neko popoldne pritekel domov ves vesel, da je za tisti dan minifa šola. Vrgel i<e knjiige na mizo zraven citei svojega strica in poiiskal »niike«, da bi se šel z njimi iigrat. 2e ie bil na pragu. ko ga poklrče iz svoje sobe gospodinjia, stara goispa Jazbečevka:
»France! Na kruha! Pa pismo si dobil; glej, tukaj je. na!«
Kraljiček je hitel in zagrabil z eno roko kos belega feruha, z drugo pa ie prijel pismo in šd v sobo. Sedel je na stol, položil belo pismo na mizo itn ga gledal.
Še nikoli ni dobil pisrna; to je prvo. Tako imeniten se je zdel sam sebi. Že naslov tako lep: »Naj prejme Framce Kralj, učenec IV. razreda ljudske šole...«
Potem pa je poiskal velike. črne škarie ioi prerezal ovitek. Počasi je potegnil ven pismo, ga razgrnil po mizi in bral:
Dragi France!
Naznanjam Ti, da sem prejel od gospoda Mrgoliča pismo, da si dobil slabše izpričevalo kakor zadnjič To je slabo znamenje in kaže, da Tebe nič drugega ne skrbi, kakor da bi jedel in se okolo podil. Po-vem Ti pa, ako se ne boš posehmal bolj pridno učil in se lepo vedel doma, po poti in v šoli in ako ne dobiš prihodnjič boljšega izpričevala, da ne boš imel več pri gospe zajtrka, koncem leta pa prideš domov — za zmeraj.
Torej, ako hočeš, da bi Ti bilo kdaj dobro, uči se pridno, slušaj rad in prosL tudi Boga, da Ti tudi on pomaga.
Pridem pa tudi jaz sam enkrat v mesto, da povprašam gospode učitelje, kaj je s Teboj.
Vas vse pozdravljam.
Zbogom !
Tvoj oče
Jurij Kralj.
Kraljiček je bral na glas besedo za besedo, in roka se mu je tresla. Odrnevalo je po scbi. Nikoli še >ni sliišal tako hudih besed. In ko je prebral do konca, so mu prišle solze v oči in rou poilzele po debelih licih. Bral je spet od začetka, in hudo, tako nerazumljivo hudo miu je billo pri srcu. Prekrižal je roke nia mizo, naslonil nanje glavo in se bridiko, bridlko jokal.
—    248   »^-
»Kaj pa je, Kraljiček? Zakai se pa jokaš, a?« vpraša študehrt Gorenjec. ko stopi v sobo.
Kraljiček hi rekel nič, dal študehtu piismo, si obrisal z velikim robcem oči in šel ven.
Šel je na most. UstavM se je ob železni ograji in z objokanimi očmi gledal dol v Krko. Bele goske so plavale, ponirki so se potapljali, izgi-njali pod vodo in se napreij spet pr&azovali iz nje.
Tedaj pa se je oglasila iz Kandije glasna, hreščeča muziika. Kraljiček se je vzdramil, si pomel zasolzele cči in hitel tja.
Tam pa so.bili ikomedijantarji Kakor velilk razpet dežnik je stal tam vrtiljak. In okolo vrtiljaka je bilo vse polno otrok, tudi niegovith znancev ilni so gledali in so se smejali in so bili veseli. In muzika ie muzikala, vrtiljalk se je vrtil in iskri koniji s svcjiTni iezdeci so jadrno drvili za i&leni In jih niso niikoli ujeli... Kraljiček pa j€ pozabiil na vso žalost.
Labod