List 38.
V spomin slovenskiga junaka.
(Sonet.)
Bog z nami! ko požene, R a vb ar pravi, Kjer v bistro Savo Kopa se izlije, Nas čaka vojska zbrana iz Turčije, Prederzna biti z nami boj kervavi.
Na Siskim polji svoje konje ustavi Junakov cvet iz K raj ne, Horvatije; Pred njim, ko megla polje mu odkrije, Stoji armada turška po planjavi.
Ko listja Kopa, k' jo je piš natresel Jesenski čas raz drevja, in prinesel Na vodo, po-nji plava raznesena;
Tak so junaki Turka razkropili, V globoko reko Kopo zapodili, De sega čez bregove zajezena.                        —č.