Poštnina plačana v gotovini IZ VSEBINE: Ureja: glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Ivan Mauser — predsednik, Franc Koporec — podpredsednik in člani: Marinka Farčnik, Slavka Rojina, Francka Hribar, Zlata Marjančič in Dušan Štiglic. Tisk: CP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO XVII. — 26. 4. 1973 št. 4 — Volilna konferenca mladinske organizacije — DEPO pripravlja ukrepe — kakšne naloge čakajo sindikalno organizacijo — Plan kolektivnih dopustov — Prijavite se za letovanje — Osebni dohodki v I. tromesečju — Sredstva za rekreacijo — potrjena GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ - Prvomajska nagradna križanka Ob prazniku dela 1. maju čestitamo vsem članom našega delovnega kolektiva samoupravni organi družbeno-politične organizacije in uredništvo Volilna konferenca mladinske organizacije V soboto, dne 14. 4. 1973, so se mladinci podjetja zbrali na volilni konferenci mladinske organizacije. Volilni konferenci so prisostvovali tudi glavni direktor Dušan Horjak, tehnični direktor Zvone Černe, predsednik SO Franc Istenič in sekretar ZK Stane Primožič. Po poročilu o delu in uvodnih besedah dosedanjega predsednika se je razvila široka razprava, katere povzetek vam posredujemo. RAFKO PIRNOVAR je spregovoril nekaij besed o odnosih med mlajšimi in starejšimi v podjetju. Večkrat pride do raznih konfliktov, saj smo mladi razposajeni, neodgovorni in je prav, da nam starejši pomagajo in nas opozarjajo na napake. Ni pa praivilno, da nas na napake opozarjajo v obliki »zafrkancije«, /kar mladi ne prenesemo. Poudaril je tudi, da mladi velikokrat sodelujemo oz. vsaj poskušamo sodelovati pri reševanju raznih problemov, vendar nas starejši ne poslušajo že zaradi tega, ker smo mladi. Pokliče vse mladince, naj bodo pri delu resni, delavni, s čimer bomo pri starejših pridobili na ugledu in veljavi. JOŽE BAŠIČ je spregovoril o stanovanjski problematiki v našem podjetju ter še predvsem o možnostih mladih • do pridobitve stanovanja. Omenil je, da je mladinska organizaoija obravnavala v zadnjem času že to vprašanje in prišla do sklepa, da ni pravilno, da se po našem pravilniku lahko zaprosi za stanovanje šale po 3 -letih zaposlitve. O počutju delavcev iz drugih republik je povedala MIRA GIZ-DAROVIČ. Med našimi, slovenskimi delavci, se najdejo tudi taki, ki na grob način prizadenejo člane kolektiva iz drugih republik, jih žalijo s tem, da pravijo, da niso mogli dobiti zaposhtve v domačem -kraju itd. Izobraževanje je osnovna potreba vsakega delovnega človeka, je dajal MILAN PERNE. To je edina pot, ki- vodi k boljši produktivnosti. Zato bi predvsem mladi morali -podpreti akcijo za dokončanje 8-letlke. Poudari tudi, da podjetje ima -posluh za izobraževanje članov kolektiva, saj plačuje šolnino za nadaljnje izobraževanje, dočiim se mora za odobritev študijskega dopusta vložiti prošnja na svet delovne enote, kar bi se lahko vskladi-lo. Vendar izredno šolanje o-težkoča delo -na 2 izmeni. Nekaterim se ta problem sicer reši, drugim pa spet ne. Več d-isikutantov je govorilo o samskem domu NEDA KRKIČ je med drugim tudi povedala, da v domu ni discipline in se stanovalci zbirajo pred vhodom pozno v noč ali pa razgrajajo po hodnikih in sobah. Stanovalci nimajo namreč nekega prostora, kjer bi lahko preživeli prosti čas. V okolici samskega doma hi bilo potrebno zgraditi tudi majhno igrišče za rekreacijo stanovalcev. S tem bi vsaj v neki meri odpravili nedisciplino An po-sedanje po kavarnah. O vajencih je govoril RAFKO PIRNOVAR. Zaradi prostorske stiske in pomanjkanja časa, so na poklicni šoli ukinili praktični pouk in vajenai prakticirajo po podjetjih. Vendar se dogaja, da delajo vse kaj drugega, kot pa naj bi zahteval njihov program dela. Pove za primer v elektro delavnici, -kjer so -se mojstri že zavzeli, da- vajenec ostane v delavnici in opravlja praktična dela. Predlaga, naj bi se sklical sestanek z mojstri in vajenci, kjer bi se lažje pogovorili o položaju vajenca v našem podjetju. Člani konference so razpravljali še o športu, kulturi, rekreaciji, Obratu za PVC proizvode itd. Konferenco je pozdravil t-ud-i glavni direktor DUŠAN HORJAK Omenil je, da je razveseljivo, da-se mladinska organizacija zavzema za reševanje problemov, ki nastajajo v podjetju, vendar je pri vsem tem preveč skromna. Smatra, da ima mladina pri nas tisto mesto, ki ji pripada in moramo imeti po-sluh in voljo za reševanje njenih problemov, iker so -to skupni problemi tovarne. V svoji obširni razpravi je prikazal ekonomski položaj -podjetja, razvojni program in ostro obsodil odnos posameznih članov kolektiva do delavcev iz drugih republik. Ob koncu je zaželel novemu vodstvu mlad-ins-ke -organizacije obilo uspeha pri njenem delu din predlagal, da se v bližnji prihodnosti skupno pogovorimo o sklepih zadnjega seminarja im predlogih, iznesenih na današnji konferenci. V imenu sindikalne organizacije je pozdravil konferenco predsednik FRANC ISTENIČ. Omeni, da ga je posebno prizadela razprava tovarišice, ki je govorila o odnosu (Nadaljevanje na 2. strani) Ob 20-letnici smrti Borisa Kidriča 11. aprila letos je minilo 20 let, odkar je zaradi neozdravljive bolezni umrl Boris Kidrič, vodilni revolucionar slovenskega naroda. Komaj 41 let star, je zapustil našo sredino, poln načrtov za našo lepšo prihodnost. Umrl je sredi najtršega boja za ustvaritev močne socialistične Jugoslavije, skupnosti enakopravnih narodov, z edinim ciljem — ustvariti našemu delovnemu človeku lepšo prihodnost in boljše življenje. Ostal bo zapisan v zgodovini slovenskega naroda kot zgleden borec, trden in odločen, nepopustljiv pristaš resnice, z vsem srcem predan naši socialistični domovini. Prav zato smo pred dvajsetimi leti tembolj boleče občutili njegovo prezgodnjo smrt in vedno znova se vračamo k njegovim vodilom in merilom, ki so zaznamovala njegovo življenje in delo. Ob 20-letnici smrti Borisa Kidriča znova kličemo — slava njegovemu spominu! DEPO Delovna enota prehrane in oddiha je v lanskem letu dosegla 504 milijone dinarjev prometa, kar je dokaj visok podatek z ozirom na nizke cene obrokov. V poslovalnicah obrata I, obrata II in v Stražišču, je bilo izdanih skupaj 695 tisoč obrokov, od tega 402.000 male in 112.000 kosil za člane kolektiva. Naprarn letu 1971 je bilo 18.800 obrokov manj, to pa zaradi adaptacije kuhinje v obratu I, kljub temu pa se je število povečalo, če primerjamo podatek s številom zaposlenih. Malic se po-Silužuje 62% članov kolektiva, kosil 16%, uslug v bifejih pa 20% zaposlenih. pripravlja Namenoma smo v uvodu prikazali gornje podatke, to pa zaradi lažje predstave oziroma razumevanja težav, s katerimi se zaradi vsakodnevnega naraščanja cen prehrambenih artiklov, nahaja DEPO. Zadnja podražitev obrokov je bila namreč v juniju 1971. Od taikrat so se prehrambeni artikli podražili za povprečno 30 % in več, od tega naijveč meso in mesni izdelki. V ilustracijo naj navedemo še podatek, da je bilo v lanskem letu porabljeno v naših poslovalnicah 46 ton mesa in 25 ton prekajenega mesa in mesnih izdelkov. Tudi ostati artikli so se bistveno podražili, n. pr. krompir za 214 %, kar Kandidati za člane ZK na seminarju Ena pomembnih nalog organizacije ZK se je po daljšem prizadevanju končno le pričela uresničevati, to je pridobivanje novih članov ZK, predvsem jz vrst mladine, kar je rezultat tesnejšega sodelovanja med obema organizacijama. Zavedamo se, da je z ozirom na strukturo v našem podjetju potrebno sprejeti čim več mladih ljudi, in to predvsem delavcev. Z ozirom na to, je 'mladinska organizacija kot tudi organizacija zveze komunistov stopila v aikoiijo za pridobivanje kandidatov za člane ZK. Akoiija je v dokajšnji meri uspela, saj obiskuje seminar za kandidate ZK, kateri poteka prav te dni v podjetju, povprečno 22 članov — mladih, neposrednih proizvajalcev. Seminar obsega 6 popoldanskih predavanj. Njegov namen je seznaniti kandidate oziroma novo sprejete člane v ZK s čiliji, programskimi izhodišči, nalogami in metodami dela ZK. Osnovni poudarek je namenjen Zvezi komunistov v sedanjih pogojih boja za samoupravne socialistične družbene odnose. Teme so zastavljene delno kronološko s kratkim zgodovinskim prerezom, kar je za mlade člane ZK nujno za boljše razumevanje stanja in razmer, v katerih danes deluje ZKJ [kot celota. Teme podajajo zunanja predavatelji in se kvaliteta predavanj odraža -tudi v obširnih diskusijah. Volilna konferenca (Nadaljevanje s 1. strani) do delavcev iz drugih republik, kar moramo s skupnimi močmi zatreti. Poudari, da je v našem podjetju zaradi slabe situacije športna dejavnost nekako zamrla. Vendar je v dedu program večje aktivnosti na športnem področju, kjer bo morala sodelovati tudi MO s svojim programom. Tehnični direktor ZVONE ČERNE pravi, da ga pravzaprav preseneča bogata in vsestranska razprava na današnji konferenci, saj je bilo govora o najpomembnejših pi'otolem.h, s katerimi se srečujemo v podjetju. Meni, da bi bilo za izboljšanje odnosov med mlajšimi in starejšimi potrebno čim-več medsebojnega sodelovanja v cibliki akcij, pri katerih bi pokazali, da tudi mladi nekaj .pomenijo. Dotaknil se je tudi izobraževanja, organiziranosti in še vseh ostalih vprašanj podjetja ozir. mladinske organizacije. V imenu organizacije ZK je pozdravil konferenco sekretar STANE PRIMOŽIČ. Omenil je med drugim, naj mladinska organizacija prihaja s svojimi problemi tudi pred organizacijo ZK in ji postavlja naloge, v kolikor je dolžna, da pomaga pri realizaciji le-teh. Pred očmi moramo imeti osnovni smisel — da smo enotni ki zastavljene dlje tudi realiziramo. Na konferenci je bilo izvoljeno tudi novo vodstvo mladinske organizacije. Za predsednika je bil izvoljen MILAN PERNE, zaposlen v vzdr-ževalno-energetskem obratu, za sekretarja pa VIDA LUKMAN, zaposlena v plemenitilnici II in FRANCKA HRIBAR, zaposlena v upravi. V predsedstvo so bili izvaljeni: Stenta Romana, Košar Jelka (predilnica I), Pirnovar Rafko, Klenovšek Vili, Perne Milan (VEO), Groše Drago, Božič Nada (tkalnica I), Nograšek Janez, Bizjak Drago (pie-menitilnica I), Polajnar Ivica (gra. vura), Zajc Boris (predilnica II), Krkič Neda, Strle Brane (tkalnica II), Lukman Vida, Grozdek Darko (piemenitilnica II), Jaklič Marija, Gartner Danica, Hribar Francka (uprava). Nadzorni odbor sestavljajo: Far-čnik Marinka, Prigora Silvo in Uzar Sašo. H. ukrepe ni malo, če upoštevamo, da ga porabimo letno 125 ton. Razumljivo nam mora biti, da prihaja zaradi stalnega naraščanja cen DEPO v izgubo, saj je sedanja nizka cena obrokov nerealna. V podobnih situacijah so tudi delavske restavracije v drugih kolektivih, čeprav imajo skoraj povsod že sedaj višje cene. Podražitev obrokov zadržujejo zakonski predpisi o zamrzovanju cen, ki pa bodo seveda morali popustiti, saj je sedanja situacija postala nevzdržna. Če želimo obdržati [kvaliteto naše prehrane na zadovoljivi višini, bomo morali podražiti sedaj veljavne cene vsaj za 50 %. Ob tem naj omenimo tudi to, da moramo pri določanju cen obrokov upoštevati dejstvo, da moramo določiti talke cene, ki bodo veljavne za daljše obdobje, saj jih ne moremo ob vsaki podražitvi spreminjati. O tej problematiki je upravnik DEPO tovariš Franc Koporec spregovoril že na konferenci sindikalne organizacije. Povedal je, da ima DEPO že pripravljen predlog za nove cene obrokov in sicer: — kosilo 12 din — malica 4,50 din — večerja 6,00 din Sedaj veljavna ekonomska cena obrokov je naslednja: — kosilo 8,00 dinarjev — malica 3,00 dinarjev — večerja 4,00 dinarjev Ta cena velja sedaj za tuje goste, ki se hranijo v naših poslovalnicah, medtem ko člani kolektiva plačajo za kosilo sedaj 6,00 din, za malico 1,50 din in večerjo 3,00 dinarje, razliko pa pokriva podjetje. O tern, ali se bomo tudi v bodoče odločili za dvoj Tie cene, pa bo potrebno posebej razpravljati. Dosedanja praksa nam je pokazala, da prihaja zaradi dvojnih cen obrokov do raznih špekulacij, najpogosteje v poslovalnici III (Delavski dom). Mnogo tujih delavcev namreč na nepošten način pride do blokov, ki veljajo za člane kolektiva in tega je vedno več, stalna fluk-tuacija delavcev pa to še stopnjuje. Tudi v drugih podjetjih v Kranju, na Jesenicah, v Ljubljani itd. imajo na prehrani poleg domačih tudi tuje goste, vendar pa rešujejo to problematiko drugače. Prehrano regresirajo domačim delavcem v obliki bonov, ki jih dobijo pri prejemu mesečnih osebnih dohodkov. Bone lahko delavci vnovčijo pri nakupu blokov za hrano, ali pa za artikle, ki jih prodajajo v bifejih. Podoben način bi lahko uvedli tudi v našem podjetju in bi se tako najenostavneje izognili omenjenim nepravilnostim. Vsekakor ima ta način regresiranja dobre lastnosti-, saj bi vsi zaposleni dobili enalk regres, poleg tega pa bj bila onemogočena vsakršna špekulacija pili nakupu blokov. Seveda pa bi bili ob sprejetju tega načina- nekoliko prizadeti tisti, ki so vezani na celodnevno prehrano (n. pr. samski delavci, ki stanujejo v ddlavškem domu). Boni' bi se verjetno delili v višini samoupravnega sporazuma, t. j. 60 din mesečno na zaposlenega in sicer za efektivne dneve. Upravičenec bi dobi bone vsakega 15. v mesecu ob izplačilu osebnih dohodkov. Po novih cenah bi tisti, ki se poslužujejo samo toplega obroka, plačali mesečno več 11,50 din, člani, ki imajo tudi kosilo (30 dni) 180,00 din več in še tisti, ki hodijo na večerjo (30 dni) 90,00 din več. Tako bi znašalo povišanje za nekoga, ikii je vezan na celodnevno prehrano, mesečno skupaj 281,50 ■dinarjev. Vse navedeno je zaenkrat seveda le še predloig, o katerem simo želeli seznaniti člane kolektiva. Dejstvo je, da se bodo morale cene v naši delavski restavraciji dvigniti takoj, ko bodo to dopuščali zakonski predpisi, zato je prav, da že sedaj mislimo na to. Odločitev bo odvisna od nas samih in treba bo temeljito pomisliti, preden se bomo odločili. Kakšne naloge čakajo sindikalno organizacijo Tudi letos čakajo našo sindikalno organizacijo odgovorne in zahtevne naloge, o katerih je bilo govora na volilni konferenci. Za opredelitev programa dela so nam služili predvsem lastni problemi, ki jih bo potrebno reševati v prihodnjem obdobju. Za izhodišče nam služijo tudi nekatera stališča, ki so plod demokratičnih družbenih dogovarjanj in za izvedbo teh stališč nas obvezuje tudi pismo predsednika ZKJ in IB, tovariša Tita. Program vsebuje področje gospodarjenja podjetja (spremljanje uresničevanja akcijskega programa), rekreacijo, športno dejavnost, socialno problematiko in življenjsko raven zaposlenih, zlasti pa daje poudarek v zvezi z ustanavljanjem TOZD. Okvirni program bodočega dela naše sindikalne organizacije je naslednji: — Sodelovati, vzpodbujati in nuditi vso pomoč pri uresničevanju postavljenih nalog v akcijskem programu, ki je bil sprejet od samoupravnih organov in postal s tem obveza za vse člane kolektiva; — sodelovati pri uresničevanju ustavnih dopolnil, ki prinašajo bistveno spremembo družbenega in materialnega položaja delavcev, saj bodo odločali o celotnem procesu reprodukcije; — spremljati vsa kritična dogajanja, ki vplivajo na družbeni in gospodarski razvoj podjetja, predvsem na področju razvoja samoupravljanja, dajati pripombe in predloge; — čimprej izdelati program izobraževanja za vse tiste, ki sodelujejo v sindikalni organizaciji in organih upravljanja; — pripraviti predlog reorganizacije sindikata z ozirom na ustanavljanje TOZD; — sodelovati pri pripravah za sporazum, ki mora točno opredeljevati pravice in dolžnosti delavcev v sami TOZD kot tudi med posameznimi TOZD; — z ozirom na novo stanovanjsko politiko mora sindikalna organizacija tesneje sodelovati pri reševanju stanovanjske problematike; — čimprej pripraviti program rekreativne dejavnosti, ki smo jo doslej zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zanemarjali; — skrb za počutje delovnega člo. veka, je tudi v bodoče naša osnovna naloga. Biti moramo aktivni pri vseh vprašanjih, ki so bistvenega pomena za naše člane, tako na področju gospodarjenja, pri delitvi dohodka in osebnih dohodkov, kot pri reševanju socialnih problemov, medsebojnih odnosov; — izboljšati informiranje zaposlenih, ki je pogoj dobrega in uspešnega samoupravljanja; — sodelovati z ostalimi družbe-no-političnimi organizacijami, predvsem z osnovno organizacijo ZKS in aktivom ZMS v podjetju. Tako bomo poživili širšo samouprav-Ijalsko zanimanje, zlasti med neposrednimi proizvajalci. F. I. Seminar mladinske organizacije Dne 24. in 25. marca 1973 je predsedstvo mladinske organizacije organiziralo dvodnevni seminar za člane (konference. Udeležba na seminarju je bila zadovoljiva. Na seminarju je bilo govora o naliogah ZM, uresničevanju ustavnih dopolnil in vlogi ZK v naši družbi. Predavanja so bila izvedena ‘kvalitetno, Ikar je pokazala tudi končna razprava. Udeleženci seminarja so sprejeli tudi vrsto zaključkov, tako glede nadaljnjega organiziranja mladinske organizacije, kadrovske politike, stanovanjske problematike, samskega doma itd. »•••••••••••••••••••••••••••••«•••••••••••t Plan kolektivnih dopustov Odbor za splošne zadeve je na 9. redni seji dne 29. marca sprejel razpored kolektivnih dopustov za leto 1973. V delovnih enotah bodo dopusti potekali takole: Predilnica I in II od 7.7. do 27. 7. 1973 in od 30.7. do 20. 8. 1973 Tkalnica I in II od 7.7. do 27. 7. 1973 in od 30. 7. do 20. 8. 1973 Piemenitilnica I od 30.7. do 20. 8. 1973 Piemenitilnica II od 16.7. do 6. 8. 1973 Prijavite se za letovanje Svet delovne enote prehrane in oddiha »Tdkstffindus« Kramij obvešča člane Ikoilektiiva, da bomo pričeti z vpisovanjem za letovanje v nalših domovih. V ta namen dajemo sledeče pojasnilo: 1. Otvoritev sezone a) Dom v Novjgradu bo odiprt od 28. 5. do predvidoma 30. 9.1973. Glavna sezona bo od 15. 6. do 31. 8. 1973. Izmene bodo na 8 lin 15 dnfii in sicer vsaik torek in petdk. b) Dom v Bohinju je odprt ceto teto. c) Koča na Krvavcu je odprta celo teto. 2. Cene penziona Cene penziona so do naidaflljnega sarmo informativne in stopajo v valj avo šele, Iko bodo to dopuščali zakonski predpisii, do takrat pa se bo vse Storitve Počitniškega doma zaračunavalo po lanskoletnih cenah. To ne vetja za inozemske goste, Iker cene penzionov valjajo (kot so predlagane. Predlagane cene in nekatere spremembe v zvezi s poslovanjem Počitniškega doma je obravnavat Svet delovne enote prehrane in oddiha na svoji 12. redni seji dne 12. 4. 1973 im poltrdil Delavski svet podjetja na srvoji 12. redni seji dne 19. 4. 1973. a) celi obrok nove hišice stare hišice člani kolektiva in svojci, ki jih vzdržujejo (otroci, nezaposlen zakonce in upokojenci podjetja) 50,00 48,00 b) zaposleni svojci, tuji gostje 68,00 65,00 c) inozemci 90,00 85,00 d) polovični obroki otroci članov kolektiva 33,00 31,00 otroci tujih gostov 45,50 42,50 otroci inozemskih gostov 60,50 55,50 Po končanem vpisovanju, to je od 9. 5. 1973 dalje, bomo vsa prosta mesta oddali na razpolago drugim interesentom. 7. Posebej opozarjamo, da čalka-nje v zgodnjih jutranjih urah ni potrebno. Pred -začetkom vpisovanja, to je ob 6. uri zjutraj, bomo čaikajočiim razdeliti zaporedne številke, na osnovi katerih se bo približno ugotovilo, Ikateri čas se lahko pride vpisat. 8. Rezervacije so neprenosljive. Nihče ne more svoje rezervirano mesto odstopiti drugemu, temveč ga mora dbvezno odjaviti DEPO. V 'kolikor se ita ukrep ne bo izvajal oziroma, da bi se dogajalo tako, kot se je že nekaj let, bo gost, na katerega se napotnica ne glasi, zavrnjen. Po sklepu Tovarniškega odbora sindikalna organizacija ne bo več regresirala prevoza v Novigrad. Vsled tega si bodo morali gostje sami preskrbeli prevoz oziroma vozovnice in rezervacijo za avtobus. V razgovoru smo z več podjetji, ki se bavijo s prevozom potnikov glede kraja in časa odhoda, oziroma prihoda avtobusa. O končnem rezultatu pa vas bomo obvestili naknadno. Polovični obrok pripada otrokom do 10. leta starosti. V času izven sezone, to je do 15. 6. in od 1. 9. 1973 dalje se prizna članom kolektiva 10 % popust. Cene za Počitniški dom Bohinj in kočo na Krvavcu ostanejo do nadalljnega lanskoletne. 5. Postavljanje Ikamp prikolic se dovoljuje samo članom kolektiva za čais letovanja v Počitniškem domu in tistim kolektivom, s katerim naša enota sklene pogodbo. Naenkrat se tahlko kampira največ 5 hišic. Cena kampiranja hišic je 10 din dnevno po osebi. 3. Akontacija Ob vpisu se plača za vsakega prijaviljanca 100,00 din akontacije, ne glede na število dni bivanja v domu ih starost. Akontacije vračamo samo v nujni primerih (bolezen, smrt v družini, služba). Za Bohinj in Krvavec se nočnine vplačajo ob izdaji napotnice. 4. Postavljanje šotorov v Počitniškem domu Novigrad ni dovoljeno. 6. Vpisovanje Vpisovanje za obrat I bo v pisarni blagajne DEPO (nad menzo), za obrat II pa v učilnici izobraževalnega centra in sicer: Obrat I — 3. 5. in 5. 5. 1973 od 6. do 15. ure; Obrat II — 4. 5. in 7. 5. 1973 od 6. do 15. ure. Dne 8. 5. 1973 pa v obratu I za oba obrata od 6. do 15. ure. Ostale dneve prijav ne sprejemamo. Prijave sprejemamo samo osebno. Osebni dohodki v I. tromesečju leta 73 Povprečni osebni dohodek na zaposlenega v podjetju je znašal: v januarju 1775,94 din, v februarju 1954,75 din, v marcu 1882,78 din. Povprečni osebni dohodek po delovnih enotah pa je bil v tem času naslednji: Delovna enota Januar din Februar din Marec din predilnica I 1639,83 1702,49 1687,16 predilnica II 1687,12 1827,14 1794,52 tkalnica I 1595,20 1753,40 1680,90 tkalnica II 1594,56 1749,71 1674,10 plemenitilnica I 1763,90 1923,79 1868,34 plemenitilnica II 1645,51 1800,35 1737,62 gravura 1966,80 2146,19 1909,10 VEO 2023,06 2206,02 2117,73 uprava 2105,16 2306,04 2262,62 Opozorilo: Plačilo penziona ih prevoza ter ■dvig blokov in napotnice, se mora izvršiti' 7 dni pred odhodom v Novigrad. V ceni penziona nii vračunana turistična taksa, katero ob prihodu v dom pllača vsaik sam. Vse ostale informacije dobite v pisarni Delovne enote prehrane in oddiha — interna tel. št. 226. Svet Delovne enote prehrane in oddiha Počitniški dom v Bohinju. Tu bo treba opraviti nekaj popravil, preden bo začela sezona dopustov. Tudi na Vodiški planini lahko letujete Občinski odbor zveze združenj borcev NOV Kranj nam je poslal obvestilo o pogojih in cenah letovanja v partizanskem domu na Vodiški planini — Jelovica. Vsem, ki se bodo odločili letovati v tem domu, posredujemo naslednje informacije: 1. Plan izmen 1. izmena 2. izmena 3. izmena 4. izmena 5. izmena 6. izmena 7. izmena 8. izmena 9. izmena 10. izmena 11. izmena 12. izmena 13. izmena 14. izmena od 21. od 31. od 10. od 20. od 30. od 10. od 20. od 30. od 9. od 19. od 29. od 8. od 18. od 28. 5. do 5. do 6. do 6. do 6. do 7. do 7. do 7. do 8. do 8. do 8. do 9. do 9. do 9. do 31. 5. 10. 6. 20. 6. 30. 6. 10. 7. 20. 7. 30. 7. 9. 8. 19. 8. 29. 8. 8. 9. 18. 9. 28. 9. 8. 10. Oskrbni dan za člane ZZB NOV pa ne izkoristi časovno določene v I. nadstropju, sobe z balkoni: rezervacije, oz. ne pride na leto-za člane in njihove ožje svojce vanje, se mu plačilo ne povrne. 54 dinarjev, Te cene je odobril Upravni od- za otroke od 3 do 10 let starosti bor Partizanskega doma na Vo-37 dinarjev. diški planini. Oskrbni dan za člane ZZB NOV v I. nadstropju, sobe brez balkonov: za člane in njihove ožje svojce 52 dinarjev, za otroke od 3 do 10 let starosti 35 dinarjev 3. Prevoz Na dan izmene je organiziran prevoz iz Radovljice ob 9.30 izpred avtobusne postaje Radovljica do Vodiške planine. 4. Vse informacije dobite na občinskem odboru ZZB NOV Radovljica telefon 75-058 ali pa od 1. maja dalje v partizanskem domu, telefon 75-293. Odbor aktiva ZB NOV našega podjetja vam priporoča ugodno letovanje na Vodiški planini in vam želi prijetne počitnice! M. K. V januarju smo imeli tri, v februarju štiri in v marcu samo dva zaposlena, katerih osebni dohodek je bil pod 1.200,— din, vendar v teh primerih ni bil dosežen normalni delovni rezultat. Pri normalnem delovnem rezultatu znaša naj nižji osebni dohodek okoli 1.300,— din. Možnost letovanja pa je v mesecu maju pred določenim začetkom rednih izmen in tudi v mesecu oktobru. 2. Cenik za prehrano in prenočitev Ležišče v I. nadstropju: 4 sobe št. 19, 20, 21 in 22 po 4 ležišča z balkonom in tekočo vodo v sobi 4 sobe št. 24, 25, 26 in 27 po 3 ležišča s tekočo vodo v sobi Cena za prenočitev za vse goste je ipo 30 dinarjev za prenočitev do 3 dni. Priklopna ležišča se zaračunavajo po isti ceni in se oddajajo le potem, ko so že vsa ostala ležišča zasedena. Ležišča v II. nadstropju: 7 sob št. 33, 34, 35, 36, 37, 38 in 39 po 2 do 5 ležišč brez tekoče vode v sobi Cena za prenočitev za vse goste po 25 dinarjev za prenočitev do 3 dni. :*-k-K-k-K-k****-K**-k-K*-*<***-Kr Oskrbni dan za člane ZZB NOV v II. nadstropju: za člane in njihove ožje svojce 50 dinarjev za otroke od 3 do 10 let starosti 33 dinarejv. Oskrbni dan za nečlane ZZB NOV — ostale goste: v I. nadstropju — sobe z balkonom, za odrasle 60 dinarjev, za otroke od 3 do 10 let starosti 43 dinarjev. v I. nadstropju sobe brez balkonov, za odrasle 58 dinarjev za otroke od 3 do 10 let starosti 41 dinarjev. v II. nadstropju, za odrasle 56 dinarjev za otroke od 3 do 10 let starosti 39 dinarjev. Navedene cene veljajo za člane ZZB NOV in nečlane ter njihove svojce — otroke za bivanje nad 3 dni, tj. od 4 dni dalje. Cene oskrbnega 'dne za bivanje do 3 dni, se v vstjh primerih oskrba zaračuna po dnevnih go- g stinskih cenah. f Cene za bivanje inozemskih gostov se zaračunajo po obstoječih dnevnih cenah gostinskih uslug. Vsak prijavljenec samoplačnik mora za letovanje ob prijavi vplačati 50 % od skupnih oskrbnih stroškov za desetdnevno bivanje in se mu šele po vplačilu potrdi rezervacija, ostanek pa obračuna ob nastopu letovanja. V kolikor 8. marec v tkalnici II 9. ölen Sredstva za rekreacijo-potrjena Po temeljitih obravnavah in popravkih osnutka Pravilnika o delitvi sredstev za rekreacijo, je bil pravilnik po predhodnih obravnavah na svetih delovnih enot, dne 17. aprila letos, dokončno potrjen. Bistvena novost popravljenega pravilnika je v tem, da se je višina izplačila na zaposlenega dvignila od lanskih 300 dinarjev na 590 dinarjev, vajencem in učencem tekstilne stroke pa pripada 400 dinarjev — v obeh primerih velja višina za celoletno zaposlitev. Tako smo dosegli praktično naj višjo možno mejo Izplačila teh sredstev, saj nam samoupravni sporazum dovoljuje največ 600 dinarjev na zaposlenega. Po določbah pravilnika letos ne pripada več regres za otroke ter smo se tako prilagodili tudi ostalim podjetjem, ki so imeli takšno delitev že dalj časa. V nadaljevanju objavljamo celotno besedilo Pravilnika o razdelitvi sredstev za rekreacijo, da bodo člani kolektiva z njegovo vsebino podrobneje seznanjeni. Na podlagi člena 105 in 313 Sta- indus« Kranij, je Odbor za nagrabita Tekstilne industrije »Tekstil- jevanje na 14. seji dne 17. 4. 1973 Obvestilo Aktiv ZB — NOV obvešča vse člane kolektiva o programu važnejših proslav v letu 1973 z željo, da bi se jih udeležili v čim večjem številu: — 3. junija bo zbor gorenjskih aktivistov in borcev v Podljubelju pri Tržiču; — 28. julija bo proslava v počastitev občinskega praznika in 30. obletnice ustanovitve Prešernove brigade pred novim poslopjem »Iskra« na Laborah; — 2. septembra bo odkritje spominskega obeležja ob 31. obletnici prve partizanske borbe v Robežu pri Apačah na Koroškem pod Malim Obirjem; — 16. septembra bo v Strahinju ob obletnici borbe v Udenborštu spominska svečanost II. bataljona Kokrškega odreda. Aktiv ZB NOV sprejel v prečiščenem besedilu naslednji PRAVILNIK O RAZDELJEVANJU SREDSTEV ZA REKREACIJO 1. člen Sredstva za rekreacijo, (kii se dele po določilih tega pravilnika, se izplačujejo na osnovi Pravilnika o ugotavljanju celotnega dohodka in dohodka, ter delitvi dohodka podjetja iz tekoče ustvarjenega dohodka ozarama oz sklada sikupne porabe. 2. člen Vsalkemu delavcu, zaposlenemu v podjetju in v Delavskem domu našega podjetja, se izplača 590 din za celoletno zaposlitev v podjetju. Vajencu in učencu tekstilne stroke ter delavcu-upokojencu, ki je zaposlen in prejema pokojnino, se izplača 400 din za celoletno zaposlitev v podjetju. V kolikor delavec-upoikojenec ne dela polni delovni čas, mu pripada samo sorazmerni ded sredstev za rekreacijo. 3. člen Izplačilo po prejšnjem členu tega pravilnika se izvrši praviloma v mesecu maju oziroma po sklepu delavskega svata podjetja. Pravico do sredstev za rekreacijo ima delavec, vajenec, učenec tekstilne stroke in delavec-upoko- Izobraževanje v podjetju nem obdobju in z možnostmi ozi- Namen tega sestavka ni, da bi kompleksno obravnaval to tematiko v okviru podjetja, temveč da prikaže izobraževalno dejavnost v preteklem letu ter potrebe in načrte za letošnje leto. če hočemo oceniti to dejavnost v minulem letu, jo moramo primerjati z dejavnostjo v predhod- Če te podatke primerjamo 7 ustreznimi v letu 1971, lahko ugotovimo, da smo sicer porabili nekaj več finančnih sredstev (zaradi dražjih storitev), da pa se je izobraževalo 156 ljudi man j. Ta razlika jè večji dal posledica naslednjih dejavnikov, ki so vplivali na obseg dejavnosti: — začasno so bili ukinjeni uvajalni seminarji, ki jih je bilo skoraj nemogoče organizirati zaradi vsakodnevnega sprejemanja novih delavcev in takojšnjega Vključevanja le-teh v proizvodni proces roma potrebami na tem podroqju. Zaraidi obravnave naj navedemo nekaj Okvirnih podatkov', ki številčno opredeljujejo izobraževalno dejavnost v letu 1972. Poraba sredstev za izobraževanje v letu 1972 pa je naslednja: — interne poklicne Sole nismo osnovali, ker kljub prizadevanju nismo uspeli pridobiti slušateljev — zmanjšanje obsega proizvodnje oz. števila zaposlenih, je povzročilo tudi nekoliko manjšo potrebo po usposabljanju delavcev. Posebej velja opozoriti na to, da ni interesentov za poklicno šolo, v kateri smo doslej usposabljali predilske in tkalske podmoj-stre in mojstre ter tiskarje, apre-terje, barvanje in beliilce. Posledica tega — to je pomanjkanje omenjenih delavcev — je že čutiti, Zlasti pa bo to pomanjkanje pereče v prihodnjih letih, če se razmere na tem področju ne bodo izboljšale. Pozdraviti pa velja dejstvo, da se vedno več zaposlenih, zlasti mlajših izobražuje na srednjih in višjih šolah izven .podjetja. Omeniti je potrebno, da se je v preteklem letu pri nas izobraževalo večje število delavcev iz drugih podjetij. Tako so se usposabljali tkalski podmojistni in mojstri iz Titogradg ter apreterji, ibtìliifci in barvanji Iz Sente. Prav talko pa so se naši pletilci usposabljali v »Beti« Metlika. Ugotovimo lahko, da se sodelovanje na področju izobraževanja med podjetji v zadnjem času povečuje, kar je korak naprej v razvijanju izobraževalne dejavnosti. V letošnjem letu predvidevamo povečanje števila delavcev, ki bodo vključeni v izobraževalni proces. Povečanje se predvideva zlasti na področju družbeno ekonomskega in političnega izobraževanja, dalje na šolah za odrasle izven podjetja ter pri izobraževanju v okviru raznih seminarjev in tečajev v in izven podjetja. Pri tem je treba posebej poudariti prizadevanje za osnovanje posebnega oddelka osnovne šole v podjetju. Možnosti za to obstojajo, problem pa je zainteresirati naše delavce za to obliko izobraževanja. Izobrazbena struktura zaposlenih v našem podjetju ni zavidljiva, saj ca. 60 % zaposlenih nima dokončane osnovne šole. Pričakujemo, da bo -pozitivno vplival na interes za izobraževanje samoupravni sporazum o kadrovski poiltiki v občini Kranj, h kateremu nameravamo pristopiti. Želimo tudi, da se v prizadevai-nja za izboljševanje izobrazbene strukture zaposlenih, vključijo tudi družbeno politične organizacije, zlasti ZMS. Istočasno izkoriščamo priložnost, 'da ponovno opozorimo naše delavce, da podjetje finančno podpira vsako izobraževanje na področjih, Iki s-o zanj koristna. Izobraževalni center — funkcionalno izobraževanje v in izven podjetja (tj. izobraževanje za delovna mesta) 111.637,68 din ali 28,46 % — poklicno izobraževanje izven podjetja 280.608,47 din ali 71,54 % Skupaj: 392.246,15 din ali 100 % Poraba sredstev in število delavcev na izobraževanju po posameznih pozicijah oz. področjih pa je naslednja: Tek. št. področja — pozicije pozic. Štev. ljudi Znesek 1. — Štipendije 33 123.110,00.— 2. — Poklicna šola v podjetju 4 9.073,96.— 3. — šole za odrasle izven podjetja 74 82.733,42.— 4. — Priučevanja na delovnih mestih 138 73.115,58.— 5. — Strokovni tečaji in seminarji v podjetju 6. — Strokovni tečaji, seminarji in posvetovanja 56 843,16.— izven podjetja 73 53.559,00.— 7. — Družbeno ekonomsko in politično izobra- ževanje v in izven podjetja 56 9.219,15.- 8. — Izpitni stroški izobraževanja v podjetju 9. — Izdelovanje programov, profilov, strokov' 9.741,91,— nih analiz ter proučevanje strojev in proizvodnje 7.521,73.— 10. — Recenzija programov 304,58,— 11. — Potni stroški slušateljev 384,00.— 12. — Dnevnice 131252,90.— 13. — Prevajanje strokovne literature 7.221,96.— 14. — Strokovna literatura 264,80.— 15. — članski prispevki 1.900,00,— Skupaj: 434 392.246,15.— jenec, ki je na dan obračuna teh sredstev v delovnem ali učnem razmerju. 4. člen Če delavec, vajenec, učenec tekstilne stroke ali delaivec-upokoje-nec, ni zaposlen v podjetju celo leto, ima pravico do 49 din oziroma 33 din za vsak polni mesec zaposlitve. 5. člen Polni' mesec se šteje, če se je delavec, vajenec, učenec tekstilne stroke ali delavec-upokojenec zaposlil 1. v mesecu oziroma na prvi obratovalni dan ali če mu je prenehalo delovno razmerje oziroma učno razmerje na zadnji dan v mesecu oziroma na zadnji ohra-tovalei dan. 6. člen Delavcem, Iki so v času izplačila sredstev za rekreacijo v poizkusnem rolku in delavcem, ki se zaposlijo v podjetju po izplačilu, se izplača ustrezni znesek pri izplačilu osebnega dohodka v mesecu decembru. Delavci, tki so pri izplačilu v mesecu decembru še v poizkusnem roku, nimajo pravice do 'izplačila. 7. člen. Delavcu, ki mu je prenehalo delovno -razmerje zaradi starostne, invalidske ali družinske upokojitve pred rokom ali po roku izplačila za itčkoče leto, mu klub temu pripada polni znesek sredstev za rekreacijo po določilih tega pravilnika. 8. člen Delavec, ki dela s skrajšanim delovnim časom: porodnica, mati, invalid, delavec na rehabilitaciji (če je iz našega -podjetja), ima enake pravice do teh sredstev kot delavci, 'ki delajo s polnim delavnim časom. Čas odobrenega bolezenskega dopusta se šteje kot čas, prebit na delu. Če je delavec, vajenec, učenec tekstilne stroke ali delavec-upoko-'jenec prenehal z delom v -tem podjetju po izplačilu sredstev in je prejel znesek teh sredstev, kot da bi bil zaposlen do konca 'leta, se mu razlika po 49 din oziroma 33 din za posamezni mesec obračuna ob prenehanju delavnega razmerja in odtegne pri zadnjem izplačilu osebnega dohodka. 10. člen Samovoljna zapustitev dela ali 'izključitev iz podjetja se smatra kot neopravičen izostanek z dela in se delavcu, vajencu, učencu tekstilne stroke ali delavcu-upokojencu odtegne pri zadnjem izplačilu osebnega dohodka še 100 din oziroma 70 din. 11. člen Delavcu, vajencu, učencu tekstih ne stroke ali > delavcu-upokojencu, ki je do izplačila sredstev v tekočem letu neopravičeno izostal z dela, se mu ob izplačilu sredstev za vsak neopravičeni dan odbije po 50 din oziroma 30 din. Če je delavec, vajenec, učenec tekstilne stroke ali delavec-upokojenec neopravičeno izostal z dala po izplačilu sredstev do konca tekočega leta, se mu odtegne po 50 dim oziroma 30 din za vsak neopravičen dan z dela pri izplačilu osebnega dohodka za mesec december oziroma pri zadnjem izplačilu osebnega dohodka v tekočem letu. 12. člen Delavec, kateremu pravice iz delovnega razmerja mirujejo (služenje vojaškega roka, prestajanje zaporne kazni, opravljanje javne funkcije), nima pravice do teh sredstev za tiste mesece, ko ni na delu. 13. člen Ta pravilnik prične veljati 8 dni po sprejetju in razglasitvi, uporablja pa se od 1. 1. 1973 dalje. V novem obratu: pletilnica N I * S I S I N I S I S I s I N * S I N I S I S * N I N J s m Prosta mesta za vajence Za učenje raznih poklicev sprejmemo za šolsko leto 1973/74 naslednje število vajencev: Poklic Obrat I Obrat II Skupaj — strojni ključavničar 4 2 6 — obratni električar 2 1 3 — strojni mizar 2 1 3 —- vodovodni inštalater 1 1 2 — kovinostrugar 1 1 2 — kovinorezkalec 1 1 2 — klepar 1 1 2 SKUPAJ: 12 8 20 Učna doba za vse navedene poklice traja 3 leta. Kandidati morajo imeti dokončanih 8 razredov osnovne šole. Interesenti naj se zglasijo v kadrovskem sektorju do 15. junija 1973, kjer bodo dobili vsa navodila in pojasnila. S seboj naj prinesejo zadnje šolsko spričevalo. I N I S I S I s I s I s I s I s I N I S I N I S I S k' I s I s k Odnosi Enostavno in moderno za tople dni med seboj MaK 1. Iz sintetičnega 'blaga je ukro- 2. Letos zelo moderna im prale- so ukrojeni široiko zvončasto. Na črni osnovi. Rokavi so napihnjeni, jena enobarvna oblelka v modnih itiična Obtoka, ulkroijena iz mehkega hrbtni strani vstavimo zadrgo. Obroba Okrog vratu in pri roka- barvah: roza, rumena, modra itd. blaga v Ikamo vzorcu. Tudi tu ukro- . , , „ih hudi iz belega hlaaa K predpostavljenim se nepresta- Krilo je plisirano’, obroba na ro- ijirno ovratnik iz belega blaga. cna poletna oblelka iz b a- no zatekajo po pomoč ljudje, ki kavih in ovratnik pa naj bo iz 3. Lahka obleka iz (potiskanega ga s pet iskanimi drobnim cvetlič- žele premestitve iz tega ali onega belega blaga. blaga v živahnih barvah. Rokavi nim vzorcem na beli barvasti ali razloga. Danes bi vam rada govorila o njih, kajti zdi se mi, da jih vse premalo razumemo, saj jih najpogosteje celo obsojamo in grajamo. Mlada ženska, ki se ji v trenutku pojavi problem varstva otroka, je lahko človek z izrazito oseb. no močjo, sposobna, da se učinkovito in zadovoljivo privadi na nov položaj. Pove, da išče varstvo za otroka, poleg tega pa potrebuje pomoč pri premestitvi na tako delovno mesto, kjer bi lahko delala samo dopoldan. Običajno vse ženske s tako problematiko nalete na gluha ušesa. Dobi odgovor, da premestitev ni možna, naj si skuša to urediti sama, naj si poišče sodelavko, ki bi ji bila pripravljena zamenjati izmeno in podobno. Ker je predpostavljeni prva oseba, na katero se mlada žena obrne, bi jo moral le-ta podpreti in svetovati pri iskanju in izrabi tistih virov pomoči, ki so na razpolago v okviru tovarne kot tudi občine glede varstva. Za premestitev pa bi ji moral svetovati in obrazložiti možnosti v obratu, kjer dela. Zavedati se moramo, da večina ljudi v stiskah ne trpi le spričo misli nase in na druge, ki so zapleteni v obremenilno okoliščino, ampak jo pogosto mori tudi to, da mora druge prositi za pomoč. Potrebno je, da bi ženski predpostavljeni dal priznanje zaradi direktnega ali realističnega načina, s katerim hoče reševati problemske okoliščine svoje družine. Tako bi se odnos med mlado ženo in predpostavljenim razvil v prijetno razumevanje in ne v žolčne debate in prerekanja. Zavedati se moramo, da je treba ravnali s človekom kot s poštenim in zmožnim delovnim tovarišem, ki se bo sam znašel, kakor hitro mu bomo pomagali prebroditi začetne težave, ki jih spremenjeno okolje in nova vloga nujno prinašata s seboj. Zato moramo biti v takih in podobnih primerih obzirni in Koliko smo letos namenili za varstvo pri delu Odbor za varnost pri dellu je 1. Ureditev zaščitnih naprav pri razumevajoči. S popolnoma odklo- pred kratkim sprejel program var- strojih in strojnih napravah. Za minim Stališčem naredimo več - -- - - - -- - škode kot z dobrim nasvetom! A. R. D. Za področje varstva pri delu smo v letošnjem letu namenili naslednja sredstva: stva poni delu za leto 1973. Program izvršitev teh dal so postavljeni je razdeljen na 6 skupin, ki obsegajo naslednje naloge in ulkrepe: ZAHVALE Ob nenadomestljivi izgubi moje drage mame FRANČIŠKE GRABEC se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za poklonjeni venec, izraženo sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Olga Grabec Ob prerani izgubi mojega dragega očeta JANEZA LUŽAN se iskreno zahvaljujem sodelavcem finančnega sektorja za izraženo sožalje, podarjeni venec in spremstvo na njegovi zadnji poti. Enaka zahvala tudi moje mame za denarno pomoč. Ivka Pisovec z mamo Kristino Lužan Vsemu delovnemu kolektivu adjustirnice in kosmatil-nice obrata II, posebno pa mojstru Dušanu Štiglicu in Simoni švegelj, se prisrčno zahvaljujem za razumevanje v moji dolgotrajni bolezni. Zahvaljujem se za denarno pomoč in za vsa darila, ki sem jih prejela ob odhodu v pokoj, z eno iskreno željo, da bi vam bilo vse vaše plemenito delo povrnjeno z zdravjem. Ponavadi človek ceni zdravje, ko ga nima, a da ne kloni v najbolj žalostnih trenutkih, nam pomagajo ljudje in ga zopet dvignejo, da dobi korajžo do življenja. Zahvalila bi se tudi rada sindikalni organizaciji plemeni tilnice II za dragoceno darilo. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala in mnogo uspehov v vašem bodočem delu. Angela Rehbergar iz adjustirnice obrata II roikd. Za nekatera večja dela, ki zahtevajo večja finančna sredstva, so postavljeni tudi daljši roki in so zajeti tudi v sanacijskem programu podjetja (razsvetljava, klima naprave, ureditev delovnih prostorov, itd.). 2. Nabava osebnih zaščitnih sredstev po planu potreb. 1. za zaščitne naprave 2. osebna zaščitna sredstva 3. izobraževanje 4. preventivna zdravstvena dejavnost 3. preventivna požarna varnost Skupaj: 44.544 dinarjev 309.388 dinarjev 12340 dinarjev 542338 dinarjev 186.486 dinarjev 1,095.096 dinarjev Marici Zimškovi v slovo Mnogo članov našega kolektiva nas je, ki smo Marico Zimškovo dobro poznali, saj je bila štiri leta glavna kuharica v počitniškem domu Novigrad. Skupaj z ostalimi se je trudila, da bi nam bilo kar najbolj udobno in v redu ta čas, ko smo bili na oddihu kot gostje. Vedno nasmejana, prijazna in uslužna, je bila pripravljena ugoditi, ustreči, pomagati po svojih najboljših močeh. Od leta 1968 dalje pa je prevzela vodstvo našega prehrambenega obrata HI v Delavskem domu v Stražišču, kjer je svojo delo opravljala z enako zavzetostjo kot poprej, v zadovoljstvo vseh, ki so se v tem obratu hranili, kakor tudi svojih predpostavljenih. Nato je odšla in ni se več vrnila. Nihče ne ve, kako, kaj in zakaj. Samo našli so jo in nič ni mogla povedati, nič potožiti in nič drugega nismo mogli storiti, kot da smo jo — vsaj nekateri — spre- mili na njeni zadnji poti in ji prižgali lučko na grobu. Pa še nekaj lahko storimo. Ohranimo ji v srcu lep, trajen spomin. 3. Skrb za izobraževanje v zvezi z varstvom pri delu, predvsem za novodošle delavce in vodstveni kader. 4. Izvajanje preventivne zdravstvene dejavnosti in zdravstveni ukrepi. 5. Izvajanje preventivne požarne varnosti, nabava gasilskega orodja in opreme, ,prav tako pa spremljati vse, kar je v zvezi s požarno varnostjo v podjetju. 6. Skrbeti za prometno varnost v podjetju, izvajati kontrolo motornih vozil jn spremljati izvajanje prometnih predpisov. Program varstva pri delu obsega vrsto zahtevnih nalog, na (katere bomo morali! polagati vso pozornost. Zavedati se moramo, da bomo 'le z izboljšanjem varstvene dejavnosti v podjetju zniževali še vedno veliko število nesreč pri delu, to pa je želja in dolžnost vseh zaposlenih. I. A. miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini I Sodeluj I I v 1 Tekstilcu! I iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii Nagradna križanka NAGRADE: 1. 50,OD din 2. 40,00 din 3. 30,00 din Rešitve pošljite do 20. maja na uredništva Tekstilca.