Odločujoč položaj delavca Ljubljana, 28. februarja - Po več mesecih trajajoči javni razpravi so danes poslanci vseh zborov republiške skupščine sprejeli novo slovensko ustavo. Javna razprava je pokazala, da je v široke množice naših delovnih ljudi prodrla zavest o pomenu ustavnih sprememb, ki zagotavljajo odločujoč položaj delavca in delovnega človeka v našem samoupravnem socialističnem družbenem življenju, kakor tudi zavest o odgovornosti, ki jo vsak naš delovni človek in občan sprejema neposredno sam in organiziran na samoupravni podlagi za reševanje vseh vprašanj družbenoekonomskega in političnega položaja in razvoja - je v ekspo-zeju na seji vseh zborov skupščine SR Slovenije dejal njen predsednik Sergej Kraigher. Potem ko je prejel obvestilo, da so besedilo nove slovenske ustave sprejeli vsi_ skupščinski zbori, je predsednik republiškega zbora Miran Goslar ob pol treh popoldne prebral odlok o razglasitvi ustave SR Slovenije. »Nova ustava sociali- stične republike Slovenije pomeni skupaj z novo ustavo Socialistične republike Jugoslavije revolucionarno dejanje v zgodovinskem boju delavskega razreda za osvoboditev človeka v razvoju samoupravnih socialističnih odnosov in v razvoju državnosti slovenskega naroda, ki si skupaj z drugimi narodi in narodnostmi v enakopravni skupnosti Socialistični federativni republiki Jugoslaviji zagotavlja obstanek in svoboden razvoj,« je ob tej priložnosti dejal Miran Goslar zbranim poslancem in številnim uglednim gostom. ■' \~ , MARCA 1974 - ŠT. 8 - L. XXX! NI vzroka ga preložitev 4 Cju.buana, 28- februaiia: j^edeli smo, da je predsednik (u^Oskih sindikatov inž. Janez j, borič poslal predsedniku l^pščine SR Slovenije Sergeju p^Shoju pismo, v katerem ga ia Sl> naj bi republiška skupšči-»br 86 v banjem mandatu j^vnavala in sprejela zakon o Juvanju in socialni var-Khi Za Primer začasne neza-re fj*1psti. Delegacija skupščine »pj "bškc skupnosti za za-'GH °Vanje je namreč obvestila jemstvo sindikatov, da je spre-ejtoj. Zakona vnovič preložen — ; ^ 1 na jesen letošnjega leta. *jj!že yV®Za sindikatov Slovenije je t^atv rat razPravljala 0 proble-a|;vara ' .ZaP°slovanja in socialne 3S,ZaPci°iSti 23 Primer začasne ne-olojpe^!enosti pa tudi o osnutku .»'tla. nJeneea zakona, ki ie hil ' ': — ' ■ ---------------------------------------v - .,1 mm m m ui 5n uh preuioze dilCat081ovenlje. Sve f ^0venije je na seji v za-' jel stal - ruaiia letos tudi spre-vapje lsče» daje treba zaposlo-Pler z ^ s°cialno varnost za pri-koj Sj acasne nezaposlenosti ta-da b0 ematsko na novo urediti, tal<0 omogočeno hitrejše ^Pa ,Vanje in da b0 zagotov-varnost začasno Valenih. Plsov n 3 Podlagl veljavnih pred-slilo J;eJerna denarno nadome-^ Pad^10 ^ ^ delavcev. Cenzus ^aspe 0mestilo v primeru za-^aia nezaposlenosti namreč ^rjev j 'fošnjem letu 620 di-^ čla.laobodkov na družinske-is^ova to P3 je tako nizka ” aSn0 ’ a ogromna večina za- lsHrejePia?e^poslenH1 ne more u^gi str’nd0datka> čeprav po lf V1ia delJ11 tak.cenzus ne zago-Vcem in njihovim dru- žinam niti minimalnega socialnega varstva. S sprejemom novega zakona o zaposlovanju in socialni varnosti za primer začasne nezaposlenosti naj bi uredili socialno varnost in druge pravice iz dela začasno nezaposlenih, in sicer tako, da bi se v skladu s stališči konference ZKS o socialnem razlikovanju, v skladu s konvencijo Mednarodne organizacije dela o socialni varnosti brezposelnih in v skladu z določili nove ustave razširile pravice delavcev, ki so že bili v delovnem razmerju. Novi zakon o socialni varnosti začasno nezaposlenih namreč odpravlja cenzus, kdaj je začasno nezaposlen delavec upravičen do varstvenega dodatka; s tem pa bo odpravljen tudi osnovni vzrok pomanjkljivega varstva delavcev na tem področju. Tako razširjene pravice delavcev bi tegale letno kakih 30 milijonov dopolnilnih sredstev. Torej ne gre za vsoto, ki je ne bi bilo mogoče zagotoviti, še posebej zato ne, ker v dosedanjih razpravah v organizacijah združenega dela ni bilo pripomb zavoljo dodatnih obremenitev; to je bilo odklonjeno le v občinskih in v republiški koordinaciji, ko je tekla razprava o družbenem dogovoru o financiranju splošne in skupne porabe v letošnjem letu, češ da za to ni zakonske osnove. Opozoriti pa velja še na nekaj : čimprejšnji sprejem novega zakona bi omogočil uveljavitev bilateralnih sporazumov o socialni varnosti brezposelnih z državami, kjer delajo naši delavci. Zavoljo energetske krize, kije zajela tako rekoč vso Evropo, pa je to vprašanje še kako pomembno. nn Letošnji lov na ciple v portoroškem zalivu je bil naporen in dolgotrajen. Več dni so se trudili ribiči Kmetijske zadruge Lucija, da so potegnili na suho kakih pet vagonov ciplov. Ulov sicer ni bil rekorden, naporno delo pa se je vendarle obrestovalo (Foto- Andrej Ulaga) J SINDIKALNA LISTA SPREJETA__ Enotna merila za družbeni standard Lista je politični dokument, ki obvezuje sindikate, da se bore za njeno uveljavitev v samoupravnih sporazumih o delitvi dohodka in osebnih dohodkov Na zadnji seji, bila je minuli četrtek, je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije obravnaval in po dolgi ter temeljiti razpravi sprejel sindikalno listo. Dokument, ki obvezuje sindikalne organizacije, da se bore za uskladitev in za poenotenje tistega dela prejemkov zaposlenih, ki ga popularno imenujemo tudi „družbeni standard zaposlenih", in za njegovo uveljavitev v samoupravnih sporazumih. Lista je bila sprejeta z nekaterimi dopolnitvami in spremembami, o katerih na kratko poročamo, bomo pa podrobneje poročali o njih prihodnjič. Poleg tega je RS ZSS sprejel, in to brez pripomb, tudi ustanoviteljski akt o Delavski enotnosti. ' V razpravi o sindikalni listi so člani RS ZSS poudarili, da lista ni zaključen akt, temveč da je le prvi korak k enotnemu urejanju vprašanj, ki jih zajema lista, in seveda tudi korak k vsebinskemu oblikovanju novih samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Ko bo potrebno, bodo sindikati listo dopolnjevali po enakem demokratičnem postopku, kot so jo sedaj oblikovali in sprejemali. Vsako leto bodo zneski, ki so navedeni v listi, ustrezno valorizirani. Določbe iz sindikalne liste bodo postale obvezne za udeležence samoupravnih sporazumov šele, ko bodo postale sestavni del samoupravnih sporazumov o merilih za razporejanje dohodka in za delitev osebnih dohodkov. V razpravi smo slišali tudi mnenje, da bi morale sindikalne organizacije v organizacijah združenega dela takrat, ko te ne bi mogle zaposlenim izplačati minimalnih zneskov, sprejetih s sindikalno listo, zahtevati postopek za ugotavljanje sposobnosti takega podjetja, da normalno gospodari. Sindikati pa naj bi se tudi trudili", da bi v zveznem merilu čimbolj poenotili merila za nekatere prejemke, ki so na sindikalni listi. V SREDIŠČU POZORNOSTI UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE 1 Za skladen razvoj JAKOB BERIČ Med temeljnimi nalogami samoupravne interesne skupnosti PTT prometa Slovenije bodo skrb za enoten in usklajen razvoj PTT omrežja in kapacitet Slovenije kot celote, skrb za povezavo tega omrežja in kapacitet z drugimi območji v Jugoslaviji in s tujino, končno pa še skrb za usklajenost razvoja PTT kot celote s potrebami uporabnikov PTT storitev. Tako z zvezno kot z republiško ustavo je predvidena možnost, da se v vseh dejavnostih posebnega družbenega pomena ustanovijo samoupravne interesne skupnosti. Namen takšne ureditve je, da bi pri zadevah skupnega pomena dosegli enakopravno odločanje delovnih ljudi kot uporabnikov storitev, za katere pravimo, da so posebnega družbenega pomena, ter delavcev, ki opravljajo take storitve. Na področju prometa in zvez, kt prav gotovo predstavlja tisto vejo dela in gospodarjenja, za katero ne more biti nezainteresirana družbena skupnost kot celota, so že začeli s pripravami za ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti. Tokrat je naš sobesednik tovariš Jakob BERIČ, predsednik iniciativnega odbora za sklic ustanovne skupščine samoupravne interesne skupnosti PTT prometa Slovenije. MARIJA CIGALE: Ko smo v republiškem sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvo predlagali občinam in solidarnostnim stanovanjskim skladom, da bi v splošno gradnjo vključili še izgradnjo namenskih stanovanj za ostarele in invalidne osebe, smo imeli za to več razlogov. FRIDA BENKOVIČ: Uveljavitev delovnih pogodb je prinesla delavcem pri zasebnih delodajalcih pravice, ki jih zadnjih 25 let niso imeli: urejen dopust, regres, plačilo za nadure, nočno delo itd. Zdaj se borimo še za to, da bi naši člani postali enakovredni pri pravici do stanovanjskih kreditov in do najemnih stanovanj. - Kako bi na kratko opredelili delovno področje samoupravne interesne skupnosti PTT prometa Slovenije in njene cilje? — V naši samoupravni interesni skupnosti se bodo delovni ljudje kot uporabniki PTT storitev združevali s PTT delavci z namenom, da bi zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe, združevali sredstva in določali namen njihove porabe, opredeljevali pogoje in način opravljanja dela v PTT dejavnosti, sprejemali in uresničevali programe dela in razvoja, vplivali na oblikovanje cen, sodelovali pri določanju politike cen ter uresničevali še druge skupne interese, medsebojna razmerja, pravice in odgovornosti. — Nalog, ki si jih zastavlja vaša samoupravna skupnost, nikakor ni malo. Zanima pa nas, katere med njimi bi postavili v ospredje? — V bistvu gre za več vsebinsko zaokroženih področij delovanja, ki pa so med seboj hkrati tesno povezana. Najprej bi želel poudariti to, da bo samoupravna interesna skupnost PTT prometa Slovenije skrbela za enoten in usklajen razvoj PTT Omrežja in kapacitet v republiki za povezavo tega omrežja in kapacitet z drugimi območji v Jugoslaviji in z inozemstvom, končno pa še za usklajenost razvoja PTT omrežja in kapacitet z gibanjem potreb po vseh vrstah PTT storitev. S tem mislim predvsem na prizadevanja pri izgradnji PTT zmogljivosti skupnega pomena za celotno Slovenijo in tudi Jugoslavijo kot celoto. Ustanovitev samoupravne interesne skupnosti PTT prometa Slovenije nadalje nudi vse možnosti, da bi ne le našli skupni jezik, temveč da bi tudi uresničili skupni interes pri gradnji tistih PTT zmogljivosti, ki bi bile posebej namenjene tako imenovanim velikim uporabnikom in kakršnih zdaj nimamo. Mislim sem na zmogljivosti za potrebe prenosa podatkov, za kar so zainteresirane banke, statistični uradi in drugi; na zmogljivosti za potrebe takih velikih sistemov, kakršnega predstavljajo elektro gospodarstvo in podobne dejavnosti. Zelo pomembni bodo, vsaj sodim tako, tudi napori za zagotovitev trdnih pogojev gospodarjenja v PTT prometu. Greza politiko cen PTT storitev in za hitrejše razreševanje problemov s področja razširjene reprodukcije. S tem mislim na pogoje, ki jih za svoj razvoj potrebuje PTT promet kot infrastrukturna dejavnost in kot edep izmed odločilnih dejavnikov, ki lahko vplivajo na hitrejši gospodarski razvoj nasploh. Najbrž ni treba kaj več kot omeniti, da se bomo tudi v samoupravni interesni skupnosti PTT prometa Slovenije trudili tako za pospeševanje modernizacije tehnološkega procesa in uvajanja najsodobnejših dosežkov tehnike telekomunikacij in pošte v prakso, kot za tesnejšo povezanost PTT prometa z domačo industrijo in znanstveno raziskovalnimi organizacijami in zavodi. — .Kakšna pa bo organizacijska in samoupravna zgradba vaše samoupravne interesne skupnosti? — Najvišji organ bo skupščina. V njej bodo po ključu, za katerega se bomo šele dogovorili, zastopani delegati uporabnikov PTT storitev in delegati PTT kolektivov. Razen republiške skupnosti pa bodo za urejanje regionalnih in lokalnih odnosov ter vprašanj na območjih vseh devetih slovenskih PTT podjetij ustanovljene temeljne samoupravne interesne skupnosti PTT prometa, znotraj njih pa po potrebi še enote teh skupnosti. Navzgor pa se bo, če tako rečem, samoupravna interesna skupnost PTT prometa Slovenije zaradi urejanja medsebojnih interesov povezovala tako v zvezo samoupravnih interesnih skupnosti Slovenije kot v ustrezne asociacije v državi. T. P. Občinskim skupščinam in solidarnostnim stanovanjskim skladom smo poslali predlog, najdbi spremenili svoj odnos do težav ostarelih in invalidnih ljudi, ki živijo lahko sami brez pomoči drugih in tudi sicer ne potrebujejo nege v socialnih domovih. Radi bi dosegli samo to, da bi gradnjo stanovanj zanje enakovredno obravnavali v sklopu stanovanjske gradnje. Starejšim občanom in invalidom bi naposled želeli preskrbeti taka stanovanja, ki bi ustrezala njihovemu zdravstvenemu stanju. To, prepričani smo, ne bi zahtevalo tolikšnih žrtev, kot bi morda mislili na prvi pogled. Malo več dobre volje kot doslej bi bilo treba, nekaj več denarja pa bi šlo ... Izkušnje drugih držav na področju stanovanjske gradnje za ostarele in invalide bi torej veljalo uveljaviti tudi pri nas. Kako naj bi jih presadili v naše razmere? Da pa se prav razumemo — njihovih izkušenj prav gotovo ne bomo mogli v vsem posnemati. Verjetno v vsem že zato ne, ker imajo v drugih državah za te namene na voljo veliko več denarja, medtem ko smo pri nas bolj ali manj odvisni od sredstev, ki se zbirajo v solidarnostnih stanovanjskih skladih. Toda vsaj z denarjem, ki ga imajo ti skladi, naj bi v bodoče gradili tudi stanovanja za ostarele in invalide. Sodeč po ocenah socialnega položaja obeh kategorij teh občanov in upoštevaje njihovo število je republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo predlagal občinam in stanovanjskim solidarnostnim skladom, da bi na deset „normalnih“ stanovanj, zgrajenih iz sredstev solidarnostnih skladov, zgradili eno za ostarele, na 50 do 100 Predlog, ki ni neures- • V/l • • mcljiv Koliko je bilo že izmenjanih ali napisanih misli o stanovanjskih križih in težavah ljudi, ki se na jesen svojega živlejnja nemočni znajdejo sami. Povejmo to tako, kot je: docela zapuščeni in v nemogočih stanovanjskih razmerah; če pa so te kolikor toliko urejene, mnogim »normalna« stanovanja ne ustrezajo. Pa ne da bi bili tako hudo zahtevni - daleč od tega! Gre pač za invalide, ki, kot vemo, potrebujejo posebej prilagojena stanovanja. Teh pa imamo pri nas tako malo, da se bomo morali lotiti širše akcije. Kot kaže, bomo le storili korak naprej tudi na tem področju. Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo je namreč dal pobudo, da bi reševanje stanovanjskih vprašanj za invalide vključili v reševanje splošnih stanovanjskih problemov. Kako, na kakšen način, nam je pojasnila Marija Cigale, pomočnica republiškega sekretarja za zdravstvo in socialno varstvo. stanovanj pa najmanj eno za težko pokretne invalide. Tega normativa, če tako rečem, se seveda ne bi smeli togo držati, pač pa bi morali v občinah zgraditi še nekaj več stanovanj, kot smo predlagali. Sredstva za gradnjo teh stanovanj so po našem mnenju — vsaj za začetek akcije - v občinah in v solidarnostnih skladih zagotovljena. Vendar pri tem ne bi smeli ostati, prizadevati si bomo pač morali, da bi z leti postopoma vsem ostarelim invalidom, ki si še lahko sami pomagajo, zagotovili stanovanja, ki bodo ustrezala njihovemu zdravstvenemu stanju. Potemtakem bi naj zanje gradili nekakšna namenska stanovanja? Tako. Morda z majhnim „popravkom“, da bi jih vključili, podobno kot drugod po svetu, v stanovanjske soseske. Tak način vključevanja invalidov in starejših je v mnogih državah že dolgo v navadi. Stanovanja za ostarele in invalide se od ostalih razlikujejo le toliko, da so praviloma brez stopnic, zato pa imajo nekoliko večja vrata, posebna dvigala .. . Pač vse tisto kar taka stanovanja morajo imeti. Toda v bistvu gre za skromna stanovanja, ki jih je treba zavoljo posebnih življenjskih razmer prilagoditi njihovim uporabnikom, da bi se v njih kar najbolje počutili. Predvsem želimo, da bi invalidi in ostareli občani v soseskah kot enaki med enakimi resnično občutili utrip vsakdanjega življenja, ki gre mnogim stanovalcem večkrat že krepko na živce, ostarelim in invalidom pa bi prav gotovo pregnal občutek osamljenosti, ki jih še kako teži. ¥mm. m Ili! Za enake 1 pravice ki; Delavci, ki delajo pri zasebnih delodajalcih, so se pravzaprav zelo pozno sindikalno organizirali, čeprav so prav ti delavci največkrat izpostavljeni samovolji posameznikov in so kratene osnovne pravice, ki jih imajo po zakonih in ustavi, šele septembra 1971 je bila v Ljubljani ustanovljena osnovna organizacija sindikata delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih. Takrat je bil izvoljen izvršilni odbor in pododbor za zasebni sektor. Sprejet je bil tudi program o vlogi, vsebini in metodah dela osnovne organizacije, ki bi, če bi vključila vse delavce, ki delajo pri zasebnikih, štela 4000 do 4500 delavcev. Ustanovnega občnega zbora pa se je udeležilo le 50 delavcev. To pa je le dobrih 10%. 1" lili Šipi Mi Pred dnevi je imela ta osnovna organizacija svoj redni letni občni zbor z zelo pomembnimi točkami dnevnega reda. Da bi zvedeli kaj več o dveinpolietnem delu te sindikalne organizacije, smo zaprosili za razgovor Frido Benkovič, ki je bila do občnega zbora predsednik te osnovne organizacije. jal to % VJI Kaj je vaša osnovna organizacija sindikat**! storila za svoje člane do danes? G Ob ustanovitvi nas je bilo kakih 50: Danes j1 C članov sindikata že skoraj desetkrat več, čeprav upoštevamo, da je zaradi fluktuacije in prelij vanja delavcev v družbeni sektor zapustilo sindikat 130 članov. Vseeno pa je v naš sindikat včlanjenih le desetina tistih, ki delamo pri ^ sebnih delodajalcih. To velja seveda za ljuH Ijanske občine. d; V tem času smo imeli več nalog, največ ph*! smo se ukvarjali s kolektivno pogodbo. Sodekst vali smo pri sprejemanju in obravnavi besedil* te pogodbe, pa do sprejema. Ta pogodba je phjl dokument po vojni, ki je določil in uresniči osnovne pravice delavcev, ki delajo pri zasebnil'1 delodajalcih. Delovne pogodbe, ki sojih delav*'1 sklepali z delodajalci, je ne glede na to, ali fk tudi delavci člani našega sindikata, kontroli^? naš izvršilni odbor. Pokazalo se je, da so v nek^jr terih primerih pogodbe podpisovali delodajak^ sami, da so izstavljali plačilne liste šele ^ koncu leta in da so se le-te glasile na številko,!11^ je bila še enkrat višja od dejanskega dohodk*^ delavca. Največ pa so se zatekali na odbor čla11^ in drugi delavci zaradi enostranskih odpovej delodajalcev. ^ Po uveljavitvi delovnih pogodb smo dosegi*1 ^ da so tudi naši člani dobili regres za dopust,*^p se jim je povečal osebni dohodek za razlic^ r; posebne zadolžitve, kot denimo za vodenj®y; skupin, za nadzor nad učenci in drugo. Dosegi* ^ smo tudi plačilo za nadure, nočno delo in *2'p mensko delo, dodatek za težavnost dela in k3*z; je najvažnejše, določili smo minimalni osebi*1 Jj dohodek po kvalifikaciji. Prav tako smo skc' p rajda v večini primerov uredili dopust, kot p1 rt delavcem po zakonu. p Kako pa se je spremenila organiziranost v* šega sindikata po zadnjem občnem zboru? Doslej smo za ljubljanske občine imeli e ■'h se tudi v praksi že približujemo. Dejstvo pa ven- 1 'l#rip je, da bo zaradi vzrokov, ki jih v tovarni nihče ni vnaPrei predvideti, celotna investicija za 30 lbtJ°nov dinarjev dražja, kot je bila planirana, da bo , 31 končna proizvodnja nekaj nižja od načrtovane in ^ s proizvodnjo začenjamo malodane s triletno za- ^fjL p ^ ^do in še to V času, ko nam grozi pananjkanje Od vzrokov in povodov ... Sitat ^e ^ bila investicija vsaj približno dokončana lai *■’ k° bi morala biti, bi podjetje še naprej ustvar- i3™0. sorazmerno visok dohodek, zato pa ne bi bilo Kj^blemov, s katerimi se ubadamo zdaj,“ meni do-Mitnji predsednik osnovne sindikalne organizacije ki, KO KOREN, ..Zdi se mi razumliivo. da so liudie ' ž - KOREN. ,,Zdi se mi razumljivo, da so ljudje K*2 ®li postajati nestrpni, da so začeli spraševati, kaj je n ’ ‘ ............................. , ko t111 b^bljubami o lepših časih, ki naj bi prišli potem, Čvesticija dokončana Vendar - če kar naprej ^ušaš obljube, ki se ne uresničijo, naposled nič več d1 ^ ,Verjameš, tem manj zato, ker čutiš, da si prikrajšan d V Pri osebnih dohodkih ... Osebno mislim, da sta, ^ rizv ta nestrPnost in razočaranje kriva za nadaljnji V3il°j dogodkov v zadnjih dveh letih, ko pri nas iz- s»2?"? jTSta sanacijo. Najbolj narobe je prav gotovo to, da ,Z'P0San?OVolili, 'n« daj upravljajo s temi prostori. 0-^ l! V SREDIŠČU POZORNOSTI UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA O UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE m ^ Anketa — zadetek, nekaj tudi »mimo« * * * * 0 0 0 0 0 0 0 0 F Odločitev za anketo je bila logična posledica spoznanja, da je treba dati besedo članstvu in poskušati ugotoviti, kakšno sindikalno organiziranost si želi. Sindikat delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji Slovenije ima zdaj 141 osnovnih organizacij z več kot 35.500 člani. Razmerje med živilci in kmetijci je približno izenačeno (15.600 : 17.900), le pri številu osnovnih organizacij so kmetijci v odločni prednosti (89 : 52). Na kakšen odmev je naletela anketa? Videti je, da je uspela predvsem v močnejših delovnih organizacijah, saj je prišlo 95 odgovorov, ki imajo „sa sabo“ tri četrtine vsega članstva „našega“ sindikata. Kljub vsemu bo treba dati anketi novo injekcijo in spomniti še zamudnike, da pošljejo odgovore. Zaenkrat torej lahko govorimo le o nepopolnih rezultatih, ki pa so le precej zgovorni. Tako se je velika večina opredelila za sedanjo organiziranost živilcev in kmetijcev v enotnem sindikatu, s tem da je bilo 81 (od 95) odgovorov za organiziranje konferenc obeh „vej“ sindikalne članstva — torej živilske in kmetijske. Če odštejemo nepopoln odziv na anketo, moti predvsem občutek, da so tu in tam sestavljali odgovore z levo roko. Ali naj to pomeni, da je šlo le za zapisana mnenja posameznih funkcionarjev ali ozkih krogov vodstev osnovnih organizacij in ne večine članstva? Prepustimo take in podobne analize strokovnjakom, ki imajo anketo „v rokah“ ... Slišati je razveseljive glasove, da se je tok mladine iz vasi v mesta začel ustavljati. To posredno opozarja na resnost družbenih prizadevanj, da kmetijsko proizvodnjo neha vrednotiti kot dejavnost „odvečnih“ in „stvar preteklosti", temveč poudarja prodirajoča spoznanja, daje skrb za proizvodnjo hrane stvar vse družbe. „Skrb za hrano" pa se seveda ne začne šele pri jedi. . . Prejšnji petek in soboto je bila v Dolenjskih Toplicah razširjena seja plenuma sindikata delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji Slovenije. Delo je vodil predsednik republiškega odbora Tone Jereb. Med številnimi gosti, ki so s svojo aktivno udeležbo še posebej dajali ton razpravi, so bili republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo inž. Milovan Zidar, predsednik Zadružne zveze Slovenije Andrej Petelin, porodni krči 'temeljnih organizacij Združenega dela je bilo na plenumu govora o problemih, ki sprem-.jiejC samoupravno organiziranje TOZD v delovnih organiza-1 tc, Živilstva in kmetijstva. Inž. Ivan Kukovec je opozoril na Kjij- e »zamaške", ki zavirajo normalen krvotok v dogajanju. aVWPrej se moramo zamisliti nad tem," je dejal, „da je do : - v0 .sPorazume in jih dajejo v ponoven pretres, čeprav se l%av ' aj° v Podrobnosti- Ena od pomembnejših pripomb je Ai^tovo ta, da so TOZD v združeni organizaciji postavile ■'Oviri medsebojne oduose zgolj na „čiste“ tržne osnove. Krat-11 Wo 0st a^ nerazumevanje? Vsekakor se lahko primeri, da jlitiera) ta*ce »tržne osnove" privedle do hudih konfliktov in ^^“meranja med posameznimi kolektivi TOZD. Prav je, da > tih nevarnosti zavemo pravočasno. ^ Viri jjdj .• eti je, daje pogosta pomanjkljivost v sporazumih v tem, A " Premalo opredeljena funkcija zborov samoupravljavcev. I .. -----.-.-i--------:---na osnoyj pjg. ----------- . r------ „------------ , __ katere je zna- 3 da nimajo opredeljenega odnosa TOZD do krajevnih • S PLENUMA SINDIKATA DELAVCEV V KMETIJSTVU, ŽIVILSKI IN TOBAČNI INDUSTRIJI Družbeno in zasebno kmetijstvo z roko v roki O Razprava je opozorila na številne značilnosti sedanjega in načrtovanega razvoja kmetijstva in živilske industrije v Sloveniji # Brez smiselnega samoupravnega in proizvodnega povezovanja ne bo šlo, saj kmetijstvo ni »možnost« za zaposlovanje »odvečnih«, temveč vse bolj eden prvih stebrov nacionalne gospodarske strategije TRDNEJŠA RAZVOJNA POLITIKA inženirja Kukovca lahko govorimo na osnovi pre-sporazumov o pravih »belih lisah", za :j(sltu°> da nimajo opredeljenega odnosa TOZD *0va da j® neverjetno malo govora o integracijskih pove-po^fJJih, samo „mimogrede“ o minulem delu in še to zelo do h’ Prav tako je le megleno ali sploh ni opredeljen odnos ,,0dnoank, združenj, zbornic .. . Zelo opazna „belalisa“je tudi '•Pen gospodarskih dejavnosti splošnega družbenega po- it ^ _............. r __ lAimn*Predvsem se zdi pomembno, da popravki ne bodo šli jifedu delavcev, ter da bodo ti vedeli, kaj in zakaj ni bilo v y ..»siodjjPrihodnjem »popravnem L in odločno vključiti “v razreševanje nesprejemljivih ulPripjjPravnih rešitev. Za konec tega seznama bi veljalo še n ’ nikakor ne smemo dovoliti, da bi še naprej živela ' hoj., Praksa samoupravljanja, kot nekakšen »logičen edini iz-Primerih, ko še ne vemo, kako bi organizirali dele-jr razmerja. poj^J0^ sporazumi bodo prišli nazaj. V popravilo.^ Kaj ^_______ obdobju čakajo - predvsem '"yseuiate - izredno pomembne strateške naloge. Mednje bi |Vtako ?r. lahko uvrstili vsebinsko »aktiviranje delegatov", dejjv^kEvirBnje sindikalnih organizacij, da se bodo sposobne V središču pozornosti plenumskega delaje bila prav gotovo razprava o številnih aspektih razvojnih programov kmetijstva in živilske industrije v Sloveniji. K temu delu sta dala največjo težo podatkov in utemeljitev inž. Milovan Zidar in inž. Rado Dvoršak. Naj še posebej opozorimo na družbeni dogovor o uresničevanju programa dolgoročnega razvoja kmetijstva v SR Sloveniji za obdobje 1974/1980, ki se - po vseh napovedih sodeč — utegne razviti v zastavo, za katero bomo „šli vjuriš". Družbeni dogovor bodo sklenili poslovna skupnost za razvoj kmetijstva, gospodarska zbornica SRS, zadružna zveza Slovenije, Ljubljanska banka, mariboska kreditna banka, dolenjska banka in hranilnica, kreditna banka Koper, Jugobanka (ljubljanska filiala) in izvršni svet SRS. Kaj je osnovni namen družbenega dogovora? Predvsem gre za večjo proizvodnjo hrane in surovin iz kmetijstva, za večji dohodek delovnih ljudi v kmetijski proizvodnji, za smotrnejše in učinkovitejše izkoriščanje kmetijskega prostora v Sloveniji in obenem za krepitev samoupravnih socialistični odnosov ter zagotovitev neposrednega odločanja delovnih ljudi o razširjeni reprodukciji na področju kmetijstva. Seveda je posebnega pomena, kakšni so naši temeljni razvojni načrti v kmetijstvu do 1980. leta. Zaradi pospešenega uresničevanja programa dolgoročnega razvoja kmetijstva v SR Sloveniji bodo podpisniki družbenega dogovora usmerjali vlaganja predvsem v govedorejo, prašičerejo, perutninarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, hmeljarstvo, proizvodnjo koruze in krompiija. Da bi izboljšali izkoriščanje zmogljivosti kmetijskega prostora, se bodo podpisniki posebej zavzemali tudi za urejevanje kmetijskih zemljišč, zlasti za izvedbo programa osuševanja in namakanja v Vipavski dolini. Na podlagi razvojnih načrtov, ki so jih sprejeli v posameznih TOZD v kmetijstvu in živilski industriji ter na »tržišču", bo razvojna skupnost v skladu z dolgoročnimi tržnimi gibanji in živilsko industrijo ter družbenimi razvojnimi plani določala podrobnejše opredelitve posameznih kmetijskih nalog. Posebej se zdi pomembno, naj bi hkrati z drugimi ukrepi za povečanje proizvodnje z investicijami po tem družbenem dogovoru zagotovili take investicije, da bo do 1980. leta lahko naraščala kmetijska proizvodnja za 4 % vsako leto. _____ Eno od temeljnih vprašanj je prav gotovo, kakšna bosta obseg in struktura naložb v kmetijsko proizvodnjo. Po napovedih bo šlo v prihodnjih šestih letih (po cenah za lansko leto) „na kmete" 5.400 milijonov din za vlaganje v osnovna sredstva in 1.340 milijonov din v trajna obratna sredstva za organizirane naložbe po razvojnih programih govedereje, prašičereje, perutninarstva, vinogradništva, sadjarstva, hmeljarstva, skupnosti za proizvodnjo krompirja in koruze ter za naložbe v melioricije in v gradnjo sojarne, kar predstavlja približno tri četrtine naložb v primarno kmetijsko proizvodnjo v naslednjih šestih letih. Značilno je vsekakor, da bo približno polovica vseh naložb »padla" v družbeno kmetijstvo in polovica v zasebno. Izredno pomembno mesto bo v prihodnjem razvoju kmetijstva prav gotovo imela razvojna skupnost, za katero bodo kmetijske TOZD namensko združile sredstva, ki jih bodo dobile iz »likvidacije državnega kapitala", potem dopolnilna sredstva SRS za razvoj kme- da se bo v prihodnje slovensko kmetijstvo še bolj preusmerilo v govedorejo, kot je bilo to doslej. Pravimo, da zaradi Ih ‘Uh n . ni v/»j uj v, oivz v iviiiviijai.Tvs av uvjlj v gv vtuu.itju, ivui uuv ix> uumcj. navuuvs, ua £.aiaui , inPn°g0jev ^ vključevanja v mednarodno delitev dela. Usmeritev ni brez nevarnosti, ker izkušnje kažejo, da se lahko le °tranje trdne organizacije uprejo tržnim pretresom na mednarodnem (in tudi domačem) gospodarskem prizorišču tijstva v kooperaciji in sredstva razvojnih premij. Razvojna skupnost bo skrbela predvsem za usmerjanje investicijskih del za pospeševanje razvoja govedoreje v hribovitih in gorskih predelih po posebnem programu, za aktivno politiko usmerjanja sredstev za povečanje rodovitnosti kmetijskih zemljišč, za usmerjanje namenskih sredstev premij za mleko za razvoj govedoreje in za usmerjanje sredstev inozemskih kreditov, ki imajo za kmetijstvo značaj dopolnilnih sredstev (gre predvsem za sredstva mednarodne banke za obnovo in razvoj). I. TRATNIK podpredsednik Gospodarske zbornice SRS inž. Rado Dvoršak in pomočnik republiškega sekretarja za kmetijstvo in gozdarstvo inž. Ivo Marenk. Plenum se je seznanil z informacijo o rezultatih ankete o prihodnji organiziranosti kmetijsko živilskega sindikata, sprejel finančni načrt RO za letos ter razpravljal o vključevanju zasebnih kmetijskih proizvajalcev v združeno delo, virih financiranja nadaljnjega razvoja kmetijstva in živilske industrije Slovenije in o uresničevanju ustave in zakonov s področja kmetijstva. Plenum je za konec sestavil posebno komisijo, ki zdaj na osnovi predlogov iz razprave pripravlja zaključke, o njih pa bomo spregovorili prihodnjič. Tokrat prinašamo obširneje dve, tri »teme«, ki so dajale ton in težo ple-numskemu delu v Dolenjskih Toplicah. 7 DN' V SINDIKATIH FOTO KRONIKA •FOTO KRONIKA • FOTO KRONIKA • FOTO IDRIJA Delegacija republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije je minuli petek obiskala kolektiv Rudnika živega srebra v Idriji. Člani delegacije, v kateri so bili predsednik RO tega sindikata Srečko Mlinarič, sekretar Jože Sintič ter strokovna sodelavca Šenka Nemec in Rihard Žnidar, so si dopoldne ogledali nekatera delovišča v jami in se tako seznanili z delovnimi razmerami v rudniku. Ogledali so si predvsem tista delovišča, kjer je v ozračju koncentracija živosrebrnih hlapov veliko večja od dovoljene, saj ponekod celo desetkratno preseže dovoljeno stopnjo, tako da morajo rudarji delati z masko. Popoldne pa so se člani republiškega odbora pogovatjali z izvršilnimi organi družbenopolitičnih organizacij rudnika ter se tako podrobneje seznanili z drugimi problemi rudarjev. Posebna pozornost je pri tem veljala organiziranosti sindikata ter njegovi vlogi in pomenu v TOZD in OZD, uveljavljanju delavskih amandmajev in medsebojnim odnosom. RENAT ŠKARABOT Svinec v zagati V eni od točk sicer obširnega dnevnega reda se je predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva seznanilo s problematiko Rudnikov svinca in topilnice Mežica, ki jim preti težak materialni položaj zavoljo neurejenih razmer pri prodajnih cenah, ali pa bo podjetje prisiljeno v celoti prekiniti oskrbo domačega tržišča. Cena svinca kot strateške surovine je namreč v zadnjih mesecih na svetovnem trgu občutno poskočila. Poprečna razlika med izvozno ceno svinca v decembru lani in ceno, ki sojo po družbenem dogovoru dosegli v mežiških rudnikih, znaša kar 2.143 dinarjev. Pri toni pa seje v prvih dveh mesecih letošnjega leta še .povečala. Tudi domača cena svinčevih koncentratov je za dobrih 2.000 din pri toni nižja, kot je izvozna, tako da se v Mežici resno boje, ali jim bodo domači proizvajalci še prodajali koncetrate po tej ceni. Pa še za eno anomalijo gre: cene odpadnega svinca so že več let pod družbeno kontrolo, tako jih mora podjetje uvažati po znatno višjih cenah, čeprav bi sijih ob popravljeni domači ceni lahko v dobršni meri zagotovili doma. Mežiški rudarji zato predlagajo, naj bi družbeni dogovor .na vsake tri in ne na šest mesecev določal domače cene svinca, še najboljša rešitev pa bi bila sprostitev cea- Predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva pa je sodilo, da je treba takoj opozoriti republiško gospodarsko zbornico in druge pristojne organe, prav tako pa tudi panožni odbor pri zveznem odboru, na sistemske anomalije, ki resno ogrožajo normalen razvoj vseh proizvajalcev svinca v državi. Po sKlepu, ki je bil sprejet na 4. konferenci ZSS dne ! 18. junija 1973. leta RAZGLAŠA Nova organizacija je izvedena V kranjski občini bo poslej delovalo 14 občinskih sindikalnih konferenc V kranjski občini bodo prihodnji teden zaključili ustanavljanje občinskih sindikalnih konferenc, s katerimi uresničujejo pomemben del nalog za večjo aktivizacijo članov sindikata. Ob podpori osnovnih sindikalnih organizacij in občinskih družbenopolitičnih organizacij so se odločili da ustano- vijo 14 sindikalnih konferenc. Zaradi premajhnega števila članov ne bodo ustanovili konference za področje grafične industrije, gozdarstva in lesno PLENUM REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV V PROMETU IN ZVEZAH 0 OSNUTKU ZAKONA 0 JAVNIH CESTAH Dogovor zainteresiranih Osnutek zakona o javnih cestah je sprejemljiv, saj rešuje mnoga doslej sporna vprašanja • čeprav ugodna ocena republiškega odbora, tudi nekatere vsebinske pripombe Delovni osnutek zakona o javnih cestah je rezultat več kot polletnega skupnega dela vseh zainteresiranih subjektov v slovenskem cestnem gospodarstvu, strokovnjakov in predstavnikov družbenopolitičnih skupnosti. Zato lahko rečemo, da pred-stavlja dejansko tudi njihov najširši sporazum o vseh tistih skupnih zadevah, ki so za naše cestno gospodarstvo vsekakor življenjskega pomena. Iz teh spoznanj so izhajali na' svoji seji minuli petek v Ljubljani člani plenuma republiškega odbora Sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije. Prav tako so se strinjali z ugotovitvijo predsedstva republiške konference za cestno gospodarstvo, ki se je sestala sredi prejšnjega tedna in menila,_da je zakonski osnutek dober in sprejemljiv, saj zadovoljivo rešuje doslej mnoga sporna vprašanja, hkrati pa nakazuje konkretne rešitve za ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti cestnega gospodarstva in končno jasno opredeljuje vlogo in položaj cestno gospodarskih organizacij v cestnem gospodarstvu. Novo kvaliteto prinaša osnutek zakona o cestah tudi z ustavno ureditvijo vloge in položaja uporabnikov cest ter delavcev v cestnem gospodarstvu. Seveda pa, kot je bilo slišati iz nosti udi na področju cestnega gospodarstva. V osnutku zakona o cestah so sicer že predlagane nekatere konkretne sistemske rešitve, vendar bi o njih kazalo pred sprejemom zakona še razmisliti in veijetno najti ustreznejše. To velja po mnenju plenuma RO sindikata delavcev v prometu in zvezah v prvi vrsti za vprašanje, kaj pravzaprav sploh sodi na področje cestnega gospodarstva, toda za cestno gospodarske organizacije ni sprejemljivo, da bi ob siceršnji celotni odgovornosti za vzdrževanje cest, ki jim jo daje novi zakon, soodločala o vzdrževanju tudi gradbena podjetja. Plenum je sodil, da bodo lahko gradbena podjetja soodločala samo pri tistih zadevah, ki sodijo v pristojnost uporabnikov cest — torej naj bi se vključevala v samoupravne interesne skupnosti izključno kot uporabniki cest in ne kot tisti, ki uporabnikom cest nudijo svoje storitve. Gradbena podjetja, ki so pravzaprav samo izvajalec gradbenih del, ne bo mogoče vključiti kot enakopravne partnerje v te skupnosti že iz preprostega razloga, ker denimo, prav tako gradijo bolnišnice, šole in druge objekte, pa zato niso enakopravno zastopana v zdravstvenih ali v izobraževalnih skupnostih. Precejšnje kritike je bil na zadnji seji republiškega odbora sindikata delavcev v prometu in zvezah deležen tudi 13. člen zakonskega osnutka, ki predvideva obvezno ustanovitev temeljnih in republiške interesne skupnosti cestnega gospodarstva predvsem zato, ker zagotavlja enake pravice tako tistim, ki za ceste dajejo sredstva, ko tistim, ki nudijo storitve uporabnikom cest. Ce bi ostalo pri tem, bi po mnenju republiškega odbora prišlo do dvodom-nosti ne samo skupščin temeljnih interesnih skupnosti, pač pa tudi skupščine republiške skupnosti cestnega gospodarstva, kar pa ne bi bilo sprejemljivo. Več pripomb je veljalo tistemu delu zakonskega osnutka, ki govori o virih sredstev za vzdrževanje in gradnjo javnih cest o tako imenovanem bencinskem dinarju kot pomembnem viru za vzdrževanje in gradnjo cest v osnutku zakona ni nič zapisanega! Ko so člani plenuma RO razpravljali o medsebojnem usklajevanju interesov posameznih panog, so se zedinili v ugo-Tovitvi, da bo treba različne interese usklajevati tako, da bodo posamični nujno podrejeni sjriošnim družbenim, sicer lahko novi zakon o javnih cestah kaj kmalu postane sredstvo posameznih panog in grupacij za uresničitev njihovih parcialnih hotenj. -iv predelovalne industrije, kulture ter bank in zavarovalstva, ki skupaj zaposlujejo 1000 delavcev. Člani osnovnih organizacij s teh področj naj bi uveljavljali svoje interese na skupnih sestankih izvršnih odborov posa-meznih dejavnosti, neposredno pa bodo povezani z občinsko zvezo sindikatov po eni strani in ustrezno republiško konferenco po drugi strani. Občinske sindikalne konference so na ustanovnih sejali sprejele osnovne programe svojega delovanja, ki jih bodo vsebinsko izpopolnile po občnem zboru občinske zveze sindikatov v drugi polovici marca. V kranjski občini so se odločili, da imajo vlogo delegacij za te konference izvršni odbori osnovnih organizacij. Tako bo. delo konferenc še bolj neposredno spodbujalo vostva osnovnih organizacij k večji dejavnosti. Udeleženci dosedanjih ustanovnih sestankov občinskih konferenc so se strinjali z oceno, da nova organizacijska oblika omogoča najširšemu krogu članov sindikata, da uveljavlja svoje predloge in hotenja, tej oceni so se pridružili tudi udeleženci razširjene seje občinskega sindikalnega sveta, ko so dokončno potrjevali predlog nove organiziranosti sindikatov v kranjski občini. M. S. Odbor za podelitev zlatega znaka sindikatov Slovenije pri • republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije pogoje in 1 rok za vlaganje predlogov za podelitev Zlatega znaka sin- j dikatov Slovenije v letu 1974. Zlati znak bo prvič podeljen ob prvem maju 1974. | leta, in to: L A) do 20 zlatih znakov posameznim članom sindi- o kata, B) do 5 zlatih znakov osnovnim organizacijam sindi- kata. A k| Zlati znak se podeli članu sindikata, ki je z dolgo- (j{ letnim požrtvovalnim delom dal pomemben delež pri ure- JJ. sničevanju delavskih interesov in pri uveljavljanju, razvoju t ter delovanju sindikalne organizacije. p Predlog za podelitev zlatega znaka sindikatov Slovenije | posameznemu članu sindikata lahko vloži vsaka osnovna | organizacija sindikata potem, ko je bil o tem sprejet sklep I na seji njenega izvršnega odbora ii na članskem sestanku. - »i Tak predlog lahko vloži tudi občinsko, mestno, regio- 8a nalno ali republiško vodstvo sindikata ali zvee sindikatov, di če je bil o tem sprejet sklep v vodstvenem organu ali v ti( njegovem izvršnem telesu. p Predlog za podelitev obsega zlasti: so naslov organa, ki predlaga podelitev, in datum, ko je st o tem sprejel svoj sklep; j0! — osebne podatke kandidata (ime in priimek, rojstni |M datum, naslov stanovanja, poklic, delovno mesto in de- 'Sa lovno organizacijo, članstvo v ZK, podatke o dosedanjih ‘Hi odlikovanjih in drugih priznanjih); *■* — pregled dosedanjega opravljenega dela oz? funkcij v r>i sindikatu ter zvezi sindikatov, z navedbo, kdaj jih je 1)1 opravljal; P' — seznam dosedanjih funkcij v samoupravnih organih ter organizacijah; 5P1 — utemeljitev razlogov za podelitev zlatega znaka v ^ smislu prvega odstavka točke A) tega razglasa. P tHi B sl Zlati znak sindikatov Slovenije se podeli osnovni orga- st nizaciji sindikata za večletno vzorno in učinkovito delo-:Ti vanje pri uresničevanju interesov članstva. V| Predlog za podelitev zlatega znaka osnovni organizaciji: P1 sindikata vloži vodstvo občinske organizacije zveze sindikatov na lastno pobudo ali na pobudo drugih sindikalnih organov in organizacij. Tak predlog obsega zlasti: - naslov organizacije in število njenih članov; — opis njene notranje organiziranosti in delovanja; - utemeljitev razlogov za podelitev zlatega znaka z navedbo uspešno opravljenih najpomembnejših akcij pri uresničevanju interesov delavcev; — datum sklepa občinskega vodstva zveze sindikatov o takem predlogu. Predloge za podelitev zlatega znaka sindikatov Slovenije posameznim članom sindikata in posameznim osnov-organizacijam sindikata naj pošljejo predlagatelji ^ 0] Pi ti ? P ž o b Z( V; A nim pismeno, upoštevaje ta razpis, najKasneje do 20. marca ^ 1974. leta na naslov: Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije — odbor za podelitev zlatega znaka sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4. O podelitvi teh priznanj bo odločal odbor na osnovi posebnega pravilnika, ki gaje sprejel republiški svet Zveze sindikatov Slovenije na svoji seji 4. februarja 1974. leta ter skladno s svojimi posebnimi sklepi. Odbor bo o podelitvi zlatih znakov poročal republf škemu svetu ZSS na njegovi seji. Članstvo in organizacije sindikatov ter zveze sindikatov pa bo o tem obvestil v posebnem obvestilu, ki ga bo objavil v prvomajski izdaji časopisa Delavska enotnost. d' tc ni Povezano in usklajeno ,/ te te ta Pi K ni Ideja o regionalnem povezovanju sindikatov je stara že nekaj let. Šele z novo organiziranostjo sindikatov, Ki smo jo začrtali na lanski konferenci slovensKih sindikatov, je bila naposled dana dovolj trdna osnova za učinkovito in vsebinsko konkretno usmerjeno povezovanje sindiKdtov tudi v ljubljanski regiji. Pravimo „tudi“ predvsem zato, ker so v neKaterih regijah veliko prej kot v ljubljanski sindikati že našli skupne oblike sodelovanja, ki so se pokazale v praksi kot zelo uspešne zlasti pri reševanju problemov širšega družbenega pomena. jo prav sindikate številne oij ^ „Za razliko od drugih pa smo se začeli sindikati v ljubljanski regiji bolj organizirano povezovati med 'seboj šele zadnje čase, ko čedalje bolj prihajamo do spoznanja, da bo možno akcije, ki so in bodo skupnega pomena, celovito uresničiti le na osnovah dogovarjanja in povezovanja v regiji. Prav v tem času bolj kot kdajkoli prej, saj čaka- vorne naloge, ki jih bo ij' £, izpolniti za vsako ceno. Gre ^ organiziranje samoupravnih,, ^ teresnih skupnosti, za uresi’l| ^ vanje dogovora o osnovah ‘ r£ doče kadrovske politike za ll, moupravno sporazumevanj^ $ delitvi dohodka in osebnih, ^ hodkov in še veliko drugih-'■< j j. Tako so menili na tori ^ prvi seji medobčinskega sj lc Zveze sindikatov Slovenije y ^ Ijanske regije, ko so sprejeJ je Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti 1’ravna |Misvelovaliii<*a IIK razprave na seji republiškega odbora, osnutek zakona o javnih cestah še zdaleč ne ureja celotne problematike našega cestnega gospodarstva. Še veliko zadev bo treba urediti po poti samoupravnega sporazumevanja, zlasti tedaj, ko bomo v republiki začeli z formiranjem samoupravnih interesnih skup- VPRAŠANJE: Delam v tovarni, kjer so v glavnem zaposlene ženske; vem, da podjetje pri razporejanju dela težko usklajuje potrebe proizvodnje in zahteve posameznih delavk. Konkretno pa me zanima, ali in v katerih primerih lahko delavka odkloni nočno ali nadurno delo. F. G. — Ljubljana ODGOVOR: Po 31. členu zakona o medsebojnih delovnih razmerjih delavcev v združenem delu ne sme delati več kot poln delovni čas in tudi ne ponoči delavka med nosečnostjo in dokler ima otroka, starega najmanj do enega leta. V teh primerih torej delavka lahko že na osnovi zakonske zaščite odkloni nočno oziroma tako imenovano nadurno delo. Je sicer še nekaj primerov zaščite pred nočnim delom, vendar so v teh primerih možne tudi izjeme. Pogoje za takšno nočno delo določa zakon oziroma družbeni dogovor in samoupravni sporazum. Kot rečeno, absolutna prepoved nočnega in nadurnega dela velja za omenjeni dve kategoriji: za noseče delavke in za matere z otrokom, ki še ni dopolnil enega leta. M. LIPUŽIC mmm. okvirni program svojega iri1,, njega dela. Med nalogami, K jih bo treba lotiti najprej, Pu omenili nujno potrebno ^ tev politične organiziran05 ( bazi. Kot so sodili, bo $e}ej osnovi tega možno usklaf-j akcijske programske družbenega pomena med f|j nalnimi sveti in odbori SZDL občin in sindikatov- ^ V novem medobčinske^1 j tu ZSS ljubljanske regije J J delegatov iz 13 občinskih5{Ji d kalnih svetov ter dva dele|%' t| ljubljanskih mestnih sindik j jj Svetu bo predsedoval t< Mežnarič, predsednik d skega sindikalnega sveta Ijana-Šiška, STIKI S TUsIlMCt ;' Še zdaleč nis° ■ izkoriščene možnosti sodelovanja ® Razgovor o aktual-»ih gospodarskih do-; Rajanjih v svetu in o , Uresničevanju dogo-y°rov alžirske konfe-' renče neuvrščenih ’ j, V Izvršnem svetu SRS je • lofl minuli teden razgovor, ki je sklical predsednik An-rej Marinc. Razgovora so se Udeležili direktorji številnih Vedjih slovenskih podjetij, ki ^delujejo s tujino, ter pred-3 ravniki političnih organiza-{'j- V uvodnem delu je tov. i parinc seznanil udeležence - pžgovora z gospodarskimi 1 pbanji v svetu kot posledico ^ergetske krize in še pose- ^rej. poudaril pomen enot- 2 n°sti pri uresničevanju skle-'J>°v alžirske konference pa i >ludi dogovore Jugoslavije s ^sameznimi neuvrščenimi Mpavami. Predsednik izvrš-Je8a sveta je ocenil, da bo [j6 le kriza, temveč tudi naša pba organiziranost in eno-' panska gospodarska usme-Z? v Pretekl°stl neizbežno plivala na gospodarski na-i pdek pri nas. Pri tem je tudl konkretne ukre-1 v> ki so v pripravi in s kate-bi ublažili negativne ■jplive na naše gospodarstvo. 1 ukrepi bodo usmerjeni P^dvsem v selektivnost uvo-3 vštevši delno zmanjšanje ■ bsega uvoza ter zmanjšanje i v°za surovin. Posebna po-1 vpnost bo posvečena varče-anju z energijo in s surovi- - Kar zadeva nastopanje - Panskega gospodarstva v i ^»zvitih državah, pa je tre-i zagotoviti predvsem ^pajen nastop na tržiščih i 3j.raZvitega sveta, kajti , „ odstotno povečanje bla-drj116 menjave z nerazvitimi ^vami še zdaleč ne po-i vseh možnosti, ki jih ‘la slovensko gospodarstvo, v Popravljavci so načeli aktualnih in konkretnih Jpšanj o gospodarskem so-lolovanju s tujino. Med ugo-^^tvami pa so bile najbolj [ ^prilive naslednje: Slove-/ tel3 ie v marsičem del razvi-/ v Ba dela Evrope, vendar pa tedanjih razmerah kljub r3u nismo dovolj organizi-DrBk bi lahko brez težav brodili krizno obdobje. 0 ne1 Zaduva razvitost blagov-,, aiž.meiljave nasploh in orga- 1 vdanost naše zunanje trgo-’ ( bo treba v najkrajšem 6j li^ zasnovati usklajeno po- , blagovne menjave, pri t Prav,v bo treba naiprej Pri' i reo Hl podroben pregled ‘ ’ u^nalne in branžne i s .^ritve v blagovni menjavi > iZok]?°> takoj ob tem pa jjjjj ^kovati naš nastop v tu-a’ poVptako’ d3 bo omogočil j lov8ezavo in usklajenost de-;i: Ši}1'tnJa večjih in izkušenej-m jeti; ŽUnanjetrgovinskih pod-j: preLz.manjšimi, s čimer bi ; ko 2 dosedanjo prakso, ((i trgjk1110 nastopali na tujih i Za^ nepovezano in vsak (i ŽaVa' .ri sodelovanju z dr-:i Že^i v razvoju so udele-tf poje' v razpravi poudarih (ji k n izobraževanja kadrov j so, Razvitih držav. Menili ko’35 bi izobraževanje stro-y bizir^p kadrov, ki bi ga orga- i Princi v državah v razvoju, ii te (jJ*0 več koristi tako za H darst ave kot za naše gospo-o' fddi v°• S tem bi zagotovili ji Janje ■ možnosti za usmer-I tejL m prenašanje naše il dr^ ngije in proizvodnje v v razvoju. PLIN PRIHAJA! 1 S * * N > S Polemika o modelu 0 pogledih ameriških in italijanskih ekonomistov na inflacijo Čeprav smo protokol o dobavi naravnega zemeljskega plina iz Sovjetske zveze v Jugoslavijo podpisali šele decembra lani, so že stekle prve priprave za uresničitev tega načrta. Po pogodbi ho Jugoslavija dobila na leto 3 milijarde kubičnih metrov plina, od tega Slovenija 750 milijonov kub. metrov. Po prvem načrtu naj bi speljali glavni plinovod skozi Slovenijo mimo treh največjih potrošniških središč - Maribora, Celja in Ljubljane. O tem, kako se priključiti na avstrijski pli- novod, je slišati več različnih predlogov, vendar pa so zmogljivosti za transport plina do nas na avstrijski strani pripravljene. Drugače je na Češkoslovaškem, ' kjer se bodo šele lotili gradnje oziroma povečanja plinovoda. To pa je tudi razlog, ki odmika dobavo plina k nam za nekaj let. Navzlic temu se zdi, da bo dobava plina iz Sovjetske zveze v Jugoslavijo stekla leta 1977, najpozneje pa leta 1978. Razen glavnega plinovoda bomo v Sloveniji zgradili še več priključkov in si tako prizadevan med seboj povezati vsaj vse glavne potrošnike. Predstavniki Petrola, ki so prevzeli skrb za oskrbo naše rpeublike s plinom, bodo te in prihodnje dni obiskah tudi večje potrošnike in z njimi skušali ugotoviti pripravljenost, da preusmerijo svojo energetsko porabo na plin. Prav tako si bodo prizadevali ugotoviti količine plina, ki bi jih potrebovali. Gre pa, razumljivo, tudi za dogovor o deležu, ki naj bi ga prispevali neposredni potrošniki pri graditvi glavnega plinovoda. Sindikalni aktivisti iz Egipta v Kranju Vlade vseh držav sveta, tudi tiste, ki jim je morebiti vse do lanskega leta uspelo ohraniti vsaj relativno gospodarsko uravnovešenost, so danes bolj ali manj pod udarom kritike javnosti. Kljub številnim in raznoterim prizadevanjem in ukrepom, ki so se jih lotile, da bi obrzdale inflacijo, je rast stroškov in cen nezadržna. Izjalovljeni poskusi v boju proti naraščapči draginji so sprožili razprave o veljavnosti sedanjih gospodarskih modelov z namenom, da bi ugotovili resnico in izluščili osnove za oblikovanje novega modela, ki bi omogočil začetek učinkovitih političnoekonomskih akcij za razreševanje aktualnih problemov. Sloviti ameriški ekonomist Galbraith, ki se je med prvimi zavzel za temeljite spremembe, ko se gospodarski položaj po svetu še ni tako poslabšal in se problemi še niso tako zaostrili, trdi, da je ekonomska znanost - podobno, kot se je to primerilo v tridesetih letih - izgubila stik s stvarnostjo, stik, ki je neizogiben, če naj bi začeli kakršnokoli akcijo za odpravljanje perečih problemov svetovnega gospodarstva. Galbraith je v ta namen pripravil nov ekonomski model in predlagal sredstva za premostitev aktualne svetovne ekonomske krize v svoji knjigi ,,Economics and the Public Purpose", ki je sledila njegovim prejšnjim delom, med katerimi je zbudil še posebno pozornost njegov ,JVovi industrijski položaj". V kratkem je Galbraithova zamisel naslednja: napredne industrijske družbe pomenijo veliko vrzel, zlasti kar zadeva tip obstoječih podjetij. Po eni strani gre za majhna podjetja in avtonomne delavce, ki so v bruto narodnem proizvodu ZDA udeleženi s približno 50 %, po drugi strani pa za srednje veliko in veleindustrijo. Prva skupina podjetij ali delavcev je podvržena tržnim zakonom in ne more vplivati na prodajne cene, a še manj na stroške. Druga skupina pa je podvržena tržnim zakonom le delno, podjetja, ki jo sestavljajo, pa imajo ustrezen nadzor nad stroški, kolikor jim je dano .sooblikovati" trg. Očitno je, da sodobna gospodarstva danes obvladujejo velika podjetja, v katerih nin\a več izključne oblasti kapitalist, marveč jo ima teh-nično-birokratska struktura, ki svojo moč temelji na monopolu nad informacijami ter sprejema odločitve na različnih ravneh (odvisno od množine in kakovosti razpoložljivih informacij), vključno oblikovanje splošne strategije podjetja. Osnovni cilj tehnostrukture ni več dobiček, ki še vedno ostaja poglavitni cilj majhnih podjetij, marveč ekspanzija za vsako ceno. Birokratska struktura podjetij teži predvsem k vzpostavljanju in obnavljanju tesnih zvez z birokratsko vladno strukturo. Zaradi prestižnih razlogov in ker razpolagajo z večjo trdnostjo in močjo v primeri s političnimi voditelji, skušajo vodje podjetij v največji meri vplivati na politične odločitve. Posledica tega je, da podjetniške birokratske strukture vplivajo na državne. Cilj ekspanzije podjetij je potemtakem postal izrazito politični oziroma javni cilj. Nadaljnja posledica te povezave dveh birokratskih struktur (podjetniške in državne) je, da se vlade v vse večji meri udeležujep rasti narodnega oziroma družbenega produkta in v bolj ali manj podrejeni obliki pripomorejo h kvantitativni rasti narodnega (družbenega) dohodka. Tako postajajo cilji velikih podjetij (vesoljski poleti, graditev avto cest, itd.) izrazito družbeni, javni. Majhna podjetja pa nimajo politične moči, delajo za dobiček in po navadi nimajo birokratske strukture. Ta različnost je pripomogla k neenakemu razvoju posameznih sektorjev, v primeri z drugimi sektorji, ki jih obvladujejo veliki industrijski sistemi. Problem sodobnih gospodarstev torej ni toliko v podpiranju velikih industrij, temveč bolj v ohranjevanju majhnih. Državni izdatki naj se torej ne bi usmerjali v pospeševanje velikih, marveč za napredek majhnih podjetij. V Kranju bo konec meseca marca drugi del jugoslovansko-egiptovskega seminarja, ki ga na podlagi sporazuma z egiptovskimi sindikati prireja Svet zveze sindikatov Jugoslavije. Udeleženci seminarja — egiptovski sindikalni aktivisti - bodo v Kranju imeli tako imenovani „praktični“ del seminarja ih bodo razen razgovorov na občinskem sindikalnem svetu obiskali tudi več delovnih organizacij, kjer se bodo seznanili s konkretnim delom osnovnih sindikalnih organizacij in samoupravnih organov. - SA V tem aktualnem vprašanju tičijo navsezadnje tudi vzroki in bistvo večine težav sodobnih ekonomij, še zlasti pa problemi inflacije. Rast stroškov je neustavljiv proces predvsem zato, ker je interes velikega podjetja dopustiti zviševanje zaslužkov lastnih delavcev, toliko bolj, ker glede na svojo moč na trgu takšen ali drugačen porast stroškov lahko prevrže na potrošnika. Če je tako - ugotavlja Galbraith - potem je jasno, zakaj različni davčni in monetarni ukrepi nimajo pravega učinka. Da bi obrzdali inflacijo, je potrebna politika nadzora nad cenami in zaslužki v širokem, svetovnem in ne samo v nacionalnem rherilu. V razpravah, ki jih po svetu spodbujajo teze prof. Galbraitha, se odpira več zanimivih dilem, kot denimo: ali je sploh možna polemika ob vnaprejšnjem predvidevanju, da pomenijo velika podjetja s svojim vplivom tudi na politične odločitve degeneracijo sedanjega (zahodnega) gospodarskega sistema. Galbraith, ki izhaja predvsem iz ameriških razmer, tuai ni dal odgovora za izrazito evropske specifičnosti, kot so neposredne intervencije držav bodisi na investicijskem področju, bodisi na področju kontrole cen, ki jo ameriški ekonomist celo priporoča kot zdravilo za inflacijske pojave. Gre torej tudi za Galbraithovim tezam nasprotne pojave, za vplivanje držav na odločitve, ki so bile poprej v pristojnosti podjetij in tržno uravnavanega gospodarstva. Galbraith se očitno zapleta v protislovja tudi s tem, da po eni strani priporoča samostojno rast majhnih podjetij, po drugi strani pa ..usmerjanje državnih izdatkov za napredek majhnih podjetij", kar pomeni, da naj bi ..državne tehnokratske strukture", o katerih trdi, da so povezane s strukturami birokratov v velikih podjetjih, neposredno intervenirale v sektorju male industrije. Kdo torej lahko jamči, da si velika podjetja kot ..pobudniki" takšnih intervencij ne bodo prizadevala državne pomoči usmerjati v lastno korist, za spodbujanje še večje koncentracije? Italijanski ekonomisti, nasprotno, sodijo, da je treba velika podjetja prisiliti, da bodo upoštevala ..pravila igre", kar pa zadeva inflacijo, menijo, da le-te ne povzročajo toliko industrijski izdelki, kolikor terciarni sektor, ki pa ga Galbraith obravnava le kot področje majhnih podjetij. Italijanski ekonomisti vidijo rešitev v dopolnjevanju Galbraithovih tez z naslednjimi izhodišči: davčni sistem naj bi imel prvenstveno namen financirati ..kolektivne" službe in hkrati uravnavati distribucijo dohodka. Obrestne stopnje morajo ostati nizke, zlasti še, ker je monetarna politika izgubila svojo veljavo kot anti-konjunktumi instrument. Zakonodaja, namenjena mali industriji, naj ne bi bila ..epizodna", marveč čimbolj kompleksna in trajna. Kar zadeva omejevanje vpliva' velikih podjetij na izvršilno moč, naj bi ga v zahodnih družbenih ureditvah brzdala „parla-mentamost" v ekonomski politiki. Končno ugotavljajo italijanski ekonomisti, da so se mnoga Galbraithova priporočila - glede na različnost gospodarskih razmer v ZDA in Italiji - izkazala neuresničljiva ali neučinkovita zlasti še, ker je gospodarska struktura v Italiji sestavljena pretežno iz majhnih in srednje veli kih podjetij in torej v tej državi ni tolikšne nevarnosti monopolov velikih podjetij. Polemika, ki so jo po svetu izzvale teze prof. Galbraitha, vnovič dokazuje, da ni enotnega modela, po katerem naj bi se preoblikovale nacionalne ekonomije posameznih držav ter da bo moral biti zato tudi boj proti inflaciji v vsaki državi prilagojen njeni specifični gospodarski in tudi družbeni ureditvi, stopnji razvitosti gospodarskega načrtovanja in ne nazadnje aktualni ekonomski strukturi, ki je dovzetnejša ali pa tudi manj dovzetna za notranje in zunanje inflacijske vplive. NANDE ŽUŽEK * S * * C * * * * * s d« * d« * * * * * i * * * \ * \ * \ * * * S d« d« 4 * * * \ 4 i * USPEŠNO SODELOVANJE • Z obiska pri sindikatu nemških gradbenih delavcev Delegacija sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije se je sredi februarja mudila na obisku pri sindikatu gradbenih delavcev ZR Nemčije (IG BAU STEINE ERDEN) in obravnavala nekatere za oba sindikata pomembne zadeve. Obe sindikalni organizaciji že več let zelo konkretno in in uspešno sodelujeta pri reševanju vprašanj, ki zadevajo naše delavce, zaposlene v Zvezni republiki Nemčiji. Že 1969. leta je bil sklenjen skupni sporazum o delu jugoslovanskih aktivistov kot sekretarjev v IG BAU. To je pomembno predvsem zato, ker dela v Zvezni republiki Nemčiji kakih 150.000 naših gradbenih delavcev, ki pa so zelo razdrobljeni in jih je le manjši del zaposlenih v naših podjetjih. Druga konkretna oblika sodelovanja pa je tako imenovana zimska aktivnost, ki jo organizira naš sindikat skupaj z nemškim sindikatom že več let v času novoletnih in zimskih dopustov. Tako v Zvezni republiki Nemčiji kot v naši državi namreč predstavniki sindikata obiskujejo posamezna področja in podjetja ter seznanjajo naše delavce s pravicami, kijih imajo člani nemških sindikatov pri zaposlovanju, v stavkovnem gibanju, opozarjajo jih na njihove socialne in druge pravice. Posebna skrb našega sindikata za delavce, zaposlene v Zvezni republiki Nemčiji, je potrebna prav zdaj, ko se vsa Evropa spoprijema z energetsko krizo in ko postaja aktualen problem zaposlitve. Pri tem velja povedati, da IG BAU podpira predvsem tiste delavce, ki so člani tega sindikata; članstvu zagotavlja enakopravnost ne glede na*, državljanstvo. Predstavniki IG BAU so izjavili, da v Zvezni republiki Nemčiji letos ne pričakujejo nobene večje krize v gradbeništvu. Kot razlog navajajo aktiviranje intervencijskih sredstev, ki jih je vlada ZRN že odobrila. Kljub temu pa bodo nastali težki časi za nekatera slabo organizirana podjetja brez resnega programa, ki pogosto kršijo tako nemške kot naše predpise o zaposlovanju delavcev ah o investicijskih delih v tujini. Takih podjetij pa tudi naši sindikati ne podpirajo Obisk v našem podjetju DIKOM-BAU, ki zaposluje 600 delavcev, nam je to tudi potrdil. DIKOM-BAU ima v celoti zasedene kapacitete za letošnje leto in enakovredno konkurira nemškim podjetjem. Z IG BAU je dogovoijeno, da se bo sindikat tudi pri vladi zavzemal za naše delavce, člane sindikata, ki bi ostali brez dela, in sicer tako, da bi jim omogočili ponovno zaposlitev; tistim delavcem, ki so na dopustu v Jugoslaviji in imajo še veljavno dovolilnico za delo, pa bi naj omogočili, da se vrnejo in nadaljujejo z delom, če se niso zadržali v domovini dlje kot 3 mesece. Z napori tako jugoslovanskih kot nemških sindikatov je doseženo, da se je precej jugoslovanskih delavcev vključilo v IG BAU, čeprav s številom še ne oremo biti zadovoljni, saj je komaj 10 % naših gradbenih delavcev v ZRN sindikalno organiziranih. Ta prizadevanja je treba še okrepiti, saj gre za praktične koristi, ki jih imajo zaposleni od članstva v sindikatu, narekujejo pa to včlanjenje tudi potrebe po organiziranju delavskega razreda, potrebe po internacionalizmu in solidarnosti. Sindikat gradbenih delavcev Jugoslavije je zato poslal prek IG BAU pismo vsem jugoslovanskim gradbenim delavcem, ki so zaposleni v nemških podjetjih, s priporočilom, naj se vključijo v ta sindikat. Ugotovimo lahko, da je sindikat IG BAU že dosegel pomembne rezultate pri rednem informiranju jugoslovanskih delavcev o njihovih pravicah iz delovnega razmerja. V srbohrvaščino so prevedeni izvlečki iz tarifnih pogodb, statut, štirikrat letno izide v srbohrvaščini sindikalno glasilo „Grundstein“ pa tudi drugo gradivo, kije pomembno za informiranje naših delavcev. Ta prizadevanja je treba še razvijati, da bodo jugoslovanski delavci — člani IG BAU pravočasno in redno informirani o vsem, zlasti pa o rezultatih, ki jih dosegajo nemški sindikati pri izboljšanju življenjskih in delovnih razmer gradbenih delavcev. Slednjič velja omeniti, da namerava IG BAU v sodelovanju z našimi delavci, člani sindikata, razviti mrežo sindikalnih zaupnikov. Za te zaupnike iz vrst naših delavcev bodo organizirali posebne seminaije in sestanke, da bi jih usposobili za sindikalno delo. Tako se na konkretnih primerih potrjuje uspešno sode-lovanje vseh strokovnih sindikatov, posebno zadovoljstvo J pa vzbuja ugotovitev, da to potrjujejo tudi delavci - člani I S Ž * * * * * * * ANDRIJA VLAHOVIČ jJ sindikata. S * IZ ŠESTIH REPUBLIK: ... v jugoslovanskih sindikatih ZVEZNI ODBORI ŠE DALEČ OD ZAČRTANE POLITIKE V zveznem odboru sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije ugotavljajo, da z doseženimi rezultati na področju stanovanjske gradnje v minulem letu ne moremo biti zadovoljni. Tako je število dograjenih stanovanj v minulem letu za 0,4 % nižje kot leto poprej, število nedograjenih stanovanj pa se je povečalo za 18,8 %. Po drugi strani pa v zveznem odboru ugotavljajo, da še izredno veliko delovnih organizacij še vedno nima niti najpotrebnejših podatkov o stanovanjskih razmerah, kar pa pomeni, da ne morejo opredeliti svoje stanovanjske politike in načrtno usmerjati stanovanjske graditve. Vse to tudi pomeni, da smo še dokaj daleč od začrtane politike stanovanjske graditve. V zveznem odboru so analizirali 28 pravilnikov o razdelitvi stanovanj. Za skoraj vse med njimi pa je značilno, da so še zelo daleč od ustavnih dopolnil in ciljev družbene akcije, ki jo nakazujeta pismo tovariša Tita in skupni program graditve delavskih stanovanj.'Tako ponekod še vedno razdeljujejo stanovanja po pravilnikih, ki se od 1965. leta niso v ničemer spremenili. V večini pravilnikov je še določilo, po katerem upravni odbor na predlog direktorja razdeli 10 % do 25% stanovanjskega sklada mimo kriterijev pravilnika o razdelitvi stanovanj, in sicer tistim delavcem, ki jih podjetja zaposlujejo na podlagi razpisov. V petih od 28 analiziranih pravilnikov pa je določilo, da lahko delavski svet ali upravni odbor na predlog direktorja izločita iz stanovanjskega fonda 20 % do 25 % stanovanj letno za strokovne in vodilne kadre ter j ih razdelita mimo meril pravilnika. Strokovna izobrazba kot kriterij za dodelitev stanovanja ima prednost tako rekoč v vseh pravilnikih. Tako delavec z visoko strokovno izobrazbo takoj ob prihodu-v podjetje dobi celo do 56 točk, medtem ko ima nekvalificirani ali kvalificirani delavec komaj 30 točk. To 28 analiziranimi pravilniki samo eden določa, da je delovna organizacija dolžna najkasneje v treh oziroma v petih letih zagotoviti stanovanje družini delavca, ki se je smrtno ponesrečil na delovnem mestu ali pa umrl. OD NAŠEGA DOPISNIKA Da bi zagotovili bolj skladen razvoj V Črni gori je skoraj vsaka druga vas brez električne energije. Po planskih predvidevanjih pa naj bi v vseh teh krajih zasvetile električne luči do konca leta 1975. Rok za izpolnitev te naloge je precej tesen pa tudi obveznosti niso majhne. Zato poslanci v repubhški skupščini intenzivno pripravljajo predpise o ustanovitvi sklada za elektrifikacijo vaških naselij v Črni gori. Po prvih predlogih naj bi republika iz sredstev za nerazvita področja prispevala v ta sklad 30 milijonov dinarjev. Nenavadna pa je cena tega kapitala; občinam namreč ne bo treba vrniti sredstev, ki jih bo vplačala republika v sklad za elektrifikacijo. Zato pa so v občinah dolžni s pomočjo samoprispevkov ali pa kako drugače zagotoviti najmanj polovico vrednosti del pri elektrifikaciji. To ne bo posebno lahka naloga, saj bo elektrifikacija zajela najbolj revne črnogorske občine. Vendar pa v Črni gori upajo na uspeh. Kot dokaz navajajo občino Mojkovac, ki velja za siromašno in nerazvito, je pa z SPODBUDA IN ZGLED j TE DNI SO REKLI maksimalnim angažiranjem lastnih sredstev in ob pomoči širše skupnosti napeljala električno energuo tako rekoč v vsako vas. V Črni gori se intenzivno pripravljajo tudi na sprejem nekaterih drugih predpisov in ukrepov, s katerimi bi preprečili neskladja v razvoju posameznih območij v republiki. Eden takih ukrepov naj bi bila možnost najemanja kreditov ob minimalni participaciji občin. Ti krediti naj bi tudi presegali 60 % predračunske vrednosti posameznih objektov. Dosedanji predpisi o najemanju tovrstnih kreditov so namreč določali veliko bolj zaostrene pogoje, tako da revnejše občine niso mogle posegati po kreditih, saj niso imele na voljo sredstev, s katerimi bi zagotovile lastno participacijo. V Črni gori so tudi namenili približno 100 milijonov dinaijev za benefici-ranje plasmaja kapitala iz drugih republik na to področje, razmišljajo pa tudi o možnostih, da bi del teh sredstev neposredno angažirali za investicije. JAGOŠ STOJANOVIČ Razprave o osnutku nove zvezne ustave je opozorila na dokajšnjo različnost mnenj o ustvarjanju dohodka z osebnim delom in z zasebnimi sredstvi. S predlogi, kako izpopolniti predlagana določila nove ustave, so to mnenje že združili na skupni imenovalec. Razprava je pokazala, da je marsikdo videl prav v osebnem delu glavni izvor neupravičenih socialnih razlik in zato nekritično zahteval, naj bi v ustavi te kategorije dela sploh ne priznavali. To je - razumljivo — ekstremna zahteva, ki pa ne bi ostala brez praktičnih posledic, saj si posameznih dejavnosti ni mogoče zamisliti brez osebnega dela, brez uporabe zasebnih sredstev, prav tako pa ni možno prezreti tega, da je v privatnem sektorju zaposlenih veliko delavcev. Tudi veliko obrtnikov, ki razposlujejo po več ljudi, je bilo zaskrbljenih za svoj položaj. Sedaj so stvari jasne. Kjer prehaja individualno delo po kakovosti in obsegu v združeno, delo, je treba začeti snovati in ustvariti samoupravne odnose. Treba bo napisati tudi primerne zakone, ki bodo zakoličili mejo za izkoriščanje dopolnilnega dela, to je mejo. ko zasebno delo že prerašča v združeno delo, vendar tako, da bi hkrati ohranjali ter povečevali aktivnost, ki temelji na osebnem delu z zasebnimi sredstvi. Takšno omejevanje zasebnega dela ima docela jasen namen: odpraviti mezdne odnose ter ustvariti nove protvodne odnose na načelu združenega dela na čim več področjih. Sestavni del teh prizadevanj je preprečevanje kapitalizacije, torej tudi odpravljanje socialnih razlik, ki izvirajo ti prilaščanja tujega presežka dela K temu cilju vodijo tudi omejitve pri zaposlovanju delovne sile in razumna davčna politika Odkar je v javni razpravi o novih ustavnih dopolnilih in v dokončnem besedilu nove ustave prevladala naklonjenost do razvijanja različnih oblik osebnega dela z zasebnimi sredstvi za delo, se je v drugih republikah in pokrajinah močno povečalo zanimanje za zakonsko ureditev zasebnega dela v Sloveniji, še zlasti za obdavčevanje rezultatov zasebnega dela in za celotni mehanizem delitve dohodka, ki nastane z uporabo zasebnih sredstev za delo. Kot je zna- no, se v naši republiki dohodek samostojnih obrtnikov, ki mora temljiti tudi na lastnem delu, vrednoti in določa na podlagi družbenih dogovorov. Tako določen osebni dohodek samostojnega obrtnika je tudi osnova za odmerjanje prispevkov iz osebnega dohodka, ki jih obrtnik plačuje po podobnih načelih, kot veljajo za delavce v združenem delu. Osebni dokodki delavcev, ki delajo pri samostojnih obrtnikih, se prav tako oblikujejo po enakih osnovah in merilih, kot so uveljavljena za delavce v združenem delu. Zakon ne omejuje obsega delovnih sredstev - z izjemo prevozniške in brodarske dejavnosti - in s tem dejansko spodbuja produktivne naložbe, predvideva pa, razumljivo, tudi ukrepe, ki naj preprečujejo bogatenje posameznikov z izkoriščanjem tujega dela. Zato določa, da je samostojni obrtnik, ki zaposluje delavce, dolžan izločati del letnega dobička, ki presega določeno višino, v poseben sklad za kreditiranje razvoja obrtne in komunalne dejavnosti v občini. Obveznost tega plačila pa ne nastane, če samostojni obrtnik ustanovi pogodbeno organizacijo združenega dela in ta sredstva vloži vanjo. S tem je ustvarjena spodbuda za ustanavljanje novih organizacij, ki jih kot bistveno novost v primerjavi z dosedanjim sistemom uvaja ta zakon in ki v najširšem vsebinskem obsegu omogoča in zagotavlja ustanavljanje pogodbenih organizacij združenega dela Ustanavljanje pogodbenih organizacij združenega dela pomeni združevanje dela in sredstev samostojnega obrtnika z delom delavcev, in sicer ob dveh bistvenih značilnostih. Prvič, da je v takšni organizaciji zasebna delovna sredstva postopoma postajajo družbena last, in drugič, v takšnih organizacijah se uveljavlja samoupravljanje po enakih načelih kot v drugih organizacijah združenega dela Prav zaradi uzakonitve samoupravnega prehoda od zasebnega dela v družbeno dejavnost je postalo usmerjanje osebnega dela z zasebnimi sredstvi za delo v naši republiki spodbuda in zgled tudi za druge republike in pokrajine v državi. V. B. JANEZ BARBORIČ, pf sednik RS ZSS, v izjavi' DELO: Nova ustava je nastajala d? čas kot iskanje enotnega dru) nega dogovora in opredeljeW nalog, ki jih je treba opraviti; bi dosegli temeljne cilje soci stične družbe. Nastajala je z! v številnih razpravah v delov: organizacijah, v krajevnih sfc nostih, ko so delovni ljudje ii, odgovore na aktualna vpraša^ našega celovitega družberf razvoja. V središču teh razp' je bilo vprašanje, kako žago to1 vodilno vlogo delavskega razlf in delovnih ljudi. Zaradi K upravičeno pravimo, daje sd nja ustava najširši družbeni j govor delovnih ljudi, do katef je prišlo v organizirani af vseh zavestnih družbenih sil. 5 dikatom nova ustava določa i odgovorne naloge, saj jih ot zuje za odgovorno uresničeva zelo pomembnih nalog, bis1 nih za delavca. Zaradi tega b0 morali razvijati ustvarjalno at; žiranost in aktivnost, v kat‘ bodo vključeni vsi delovni li' je. ■ ■ a ZORAN POLIČ, podpi sednik republiške konfet1 , ce SZDL, na proslavi 30f 1. zasedanja SNOS niče Črnomlju: Imeli smo za tiste čase naj' slednejši delegatski mehaniz'1 J ker so v slovenski parlafnentii. bran na Kočevskem zboru,], slale svoje delegate terenske' ganizacije OF in vojaške en<] torej vsi tisti, ki so tedaj " aktivneje izvrševali borbene' loge slovenskega naroda. Tudi odlok o razpisu volit1’1 narodnoosvobodilne odbore, rlafli': gaje sprejel slovenski parlan* v Črnomlju, dosledno uvelja' 5 J j VABLJIVE PONUDBE: Kmetijske zadruge in kmetijsko-industrijski kombinati jugozahodne Srbije so ponudili delavcem, ki so začasno zaposleni v tujini, stalno delovno razmerje, če bi na svojih posestvih uvedli živinorejo ali organizirali far- marsko proizvodnjo. To je del programa za uresničevanje tako imenovanega zelenega plana“. Podjetje ,,Agroeksport“ je že sklenilo prve pogodbe z delavci, ki so bili doma za novoletne praznike. Za mesečni dohodek tudi do 4000 dinarjev so se kooperanti obvezali, da bodo redili 100 do 150 glav živine. Kombinat „Delišes“ pa ponuja stalno delovno razmerje tudi za gojitev jago-dičja, sadja in povrtnin. j delegatski mehanizem. S sedanjo novo ustavo se u' -j Ijavlja ista misel — da nant osnovni nosilci obstoja in g voja naše skupnosti, del®' 1 S ljudje v vseh oblicah združcva' | in ustvarjanja neposredno prek svojih delegatov urejajo \ | j svoje medsebojne odnose, t°' | g> volijo delegate v občinske sk“. ~ I ščine naravnost in ntf i jJ sredno“, iz njihove sredine p3, * pojavljajo delegati delovnih f § j v novem slovenskem kot tudi) | j goslovanskem parlamentu. 9 STANE DOLANC, sekte* j IB predsedstva ZKJ, salf a upravljavcem v KragujeVt VOJVODINA Napraviti moramo konec g stabilnosti cen in trga, to ž 9 dobro premišljeno dolgoroc ■3 akcijo, ki bo predvsem z«*1 • naše domače vire inflaciji Prvi delavci na univerzi t§m primeru se bomo laže sl prijemali fudi s tako mreno*? uvoženo inflacijo. Inflacija sj;, 3 po sebi ni nobeno strašilo, * S subjektivne sile sposobne, d' Občinska konferenca ZK v Novem Sadu je predlagala, univerza pa sprejela predlog, da olajša mladim delavcem vpis na fakulteto. Za kakih 200 mladih delavcev bodo organizirali dopolnilni pouk, po katerem bodo lahko popolnoma enakopravno z drugimi srednješolci konkurirali za vpis na fakultete. Prvi študentje-delavci se bodo vpisali na pravno, ekonomsko, strojno in tehnološko fakulteto, od prihodnjega leta pa tudi na nekatere višje šole. Delavci in mladi ljudje, ki so dokončali eno od šol za kvalificirane delavce, so tudi doslej imeli pravico na vpis na fakultete, vendar so „akademski krogi“ prednje postavljali nepremagljive ovire, tako imenovane dopolnilne izpite. Tako je to ustavno določilo vse doslej ostalo mrtva točka na papirju, saj se niti en delavec ni uspel vpisati na univerzo. 2 organizirajo in da - ne z ži marveč s spreminjanjem $ji — ture proizvodnje, z nenejE bojem za večjo proizvod3 dela, poleg ekonomiziranj*; akumulacijo in minulim de" - drugega za drugim ■ • 'TU 1 naše lastne vire inflacije. T3 ne bo uspešen samo z uvaj nekakšne restriktivne politi^. z zniževanjem standarda pozivanjem k samoodpove' id«’ * Milj v/lll -J*1* A » »v J- — _ . . nju, temveč s splošno bitk večjo proizvodnjo tetnejše delo. SRBIJA M a a LAŽJE DO AVTOMOBILA?! Džemal Bijedič, predse^ ZIS, o programu akcij6 ^ proti inflaciji: Bolj intenzivno gospodarja večja produktivnost, pove«', proizvodnje in postopno sp3;) njanje njene strukture, p0]* nje izvoza in zboljšanje njw strukture - to so glavni P% za uspešen boj proti injv: Stalno naraščanje življenji standarda delavcev in ni1^ produktivno zaposlovanje iv goče zagotoviti samo s Povejf Letos se bo na jugoslovanskem tržišču pojavilo kakih 250.000 potniških avtomobilov, od Cesarjih bo Crvena zastava, iz Kragujevca proizvedla 170.000, Cimos, TAM in IM V 22.000, iz uvoza pa jih bo prišlo nadaljnjih 53.000. Po ocenah Crvene zastave bo letos mogoče prodati v Jugoslaviji največ 161.000 vozil. Zaradi tega predlagajo program 32 ukrepov, s katerimi naj bi omolili pritisk inflacije in skok cen. S krediti svojih komitentov naj bi zbrali 1,74 milijarde dinaijev, z manj-ševanjem investicijskih vlaganj po 300 milijonov din. Prav tako računajo na sredstva bank, ka-terih soustanovitelj je tudi Črve-na zastava, na del sredstev iz varčevanja, ki jih usmerja republika Srbija, na sredstva zavarovalnih zavodov, kooperantov in dobaviteljev, predlagajo pa tudi, naj bi se zmanjšale obvezne rezerve poslovnih bank, sredstva pa usmerila v kreditiranje prodaje vozil. Na koncu predlaga Crvena zastava, naj bi kupci uporabljali pri nakupu avtomobila na kredit kot svoj delež obveznico posojila progo Beograd—Bar, stabilizacijskega posojila itd. proizvodnjo in z realnim y Čanjem dohodka. Povečana P ■ B izvodnja je tudi eden glavnat; gojev za ublažitev udarcev, L visoki stroški zadajajo p°^ nju našega gospodarstva. . ^ Druga smer akcije proti ^ ciji je boj za neposredno m3" nje stroškov. To pomeni Z,11, ''M —........ druA združi- ševanje materialnih in drif1* | datkov organizacij združi | dela, racionalizacijo stl°3 S reprodukcije pa tudi zu1^ 3 vanje stroškov tako ivneb0J 3 družbene režije in gospodam j ^ porabo družbenih sredst^Ejl g sploh. Varčevalna akcija 3 ji 9 letos postati moralna obV«y | vseh organiacij združenega.^ gg interesnih in družbeno^ g skupnosti, vseh organov m S nizacij v družbi. ■ j IZ NAŠE DRUŽBE PODOBE NAŠEGA ČASA mm. Še včeraj prisrčna domačnost, toplina v krogu pomembnih mož iz Zakotja, navsezgodaj danes pa le zmedene brivske modrosti, pomisli otožno Jaka Začetnik, ko stopi iz brivnice na živahno ulico. Ena sama noč vmes — in že je svet na glavi! Čudni tile tiči, čudne navade! Čimprej pobrati šila in kopita in nazaj v Ljubljano, v varno zavetje godrnjavega urednika Bodeža.Naj se kdo drug bode z razgretimi bučami v oblakih, Začetnik jim ni kos! A kraju ni kaj očitati, ugotovi Jaka Začetnik, ko preleti s pogledom dolgo vrsto obcestnih trgovin, parkiranih avtomobilov in nemiren vrvež ljudi, ki hite po opravkih. Ljudje so hrupni kot povsod po svetu: drug drugemu vzklikajo, kako je kaj, tu in tam se zbirajo v gruče in se na ves glas smejijo ... Čudno: kot da bi se sploh ne zavedah, kako težavno je sredi nakopičenih Problemov realizirati pozitivne premike ... Nasproti po pločniku pri-ihaja postaven možakar in Jaki veselo zakliče: — O, to ste pa vi!? - Motite se, ne poznava se! reče Jaka začudeno. — Vi mene res ne, jaz pa vas! reče možakar veselo. — Od kod vendar? — Od sinoči! Le vsake kvatre pride k nam v Zakotje kakšen tovariš od zgoraj, pa še tisti se navadno zelo nahitro izkašlja, tako da mj od njega nimamo dosti .„. Vi ste pa čisto druge sorte tič, če se ne motim .,.. — ,Noben tič nisem! Pa tudi od zgoraj nisem! odgovori odločno Jaka. Le kaj ste tistih stavkov mlatili v tem je resnica! Bolj prijetno prazno!? je spuščati milne mehurčke — Oprostite, v takšnem in umetno meglo, kot pa se tonu se nisem vajen pogovar- z bikom bosti, za to gre! jati! A če že hočete vedeti: — ,Ne vedo, če vam re- na nikogar konkretno nisem čem. Zelo daleč se je že pri- mislil; pisal sem le o pojavu. šlo pri vsej stvari, a ko bi — Aha! bilo treba napraviti kolikor — Zakaj: aha!? toliko urejen seznam, zmanj- — Zato, ker vam ne verja- ka ljudem sape ..,. Preutru- mem! Vem, da nekaj skri- jeni so za takšno delo. vate pred ljudmi.,,. — Nočejo ga napraviti, to — Le zakaj bi kaj skrival, je tisto. Le kakšno resno ■ , ,, . • .... e © © © © Če ni seznama vse bodo v Zakotju še namleli ob njegovem obisku. - Uradno morda res niste prišli od zgoraj, vendar se sučete tam okrog; nikar mi zdaj praviti, da se ne ..,. - No, ja — A zato tudi marsikaj vidite, kar mi ne vidimo — Kaj naj bi videl takšnega, kar je vam skrito? — Ondan sem bral vaš članek o tehnokratskih strukturah in o pojavih malomeščanskega elitizma v naši družbi. Dober članek! - Noja.,.. - Na koga ste pri tem mislili? - ,Kako: na koga!? - ,Na nekega ste pri tem morali misliti: menda ja ni- če bi vedel? Mar nisem novinar? Res pa je, da je zelo težko priti do podatkov, ko gre za tehnokrate, birokrate, malomeščane, elitneže in druge takšne nalopridneže. Nihče mi jih noče dati — Ko pa ne trkate na prava vrata..,. - Na katera, prosim? — Pri tistih, ki sestavljajo poročila, govore .„. — Sem že, a tudi tisti ne vedo. — ,Kaj bi ne vedeli! Povedati nočejo! — Ne vedo, če vam rečem! Dvoje, troje imen še nekako spravijo s silo skupaj, naprej pa ne gre in ne gre. — Nočejo povedati, v delo je napisati takšen seznam, prosim vas!? Predse je treba položiti papir, pero, malo pobrskati po spominu, pogledati naokrog in že lete imena skupaj — Tako po domače pa spet ne gre, dragi moj tovariš! Treba je pri vsakem videti objektivne in subjektivne okoliščine, id. Zelo dolg, še malo ne kampanjski proces A tako in tako niso pri tem glavni konkretni ljudje, ampak pojav kot tak. — ,Nikar zdaj ne zameglite pogovora! Nočejo ga sestaviti in pika! — Ne morejo! — Nočejo! —- Ne morejo! VINKO BLATNIK © © Bo vrv dovolj dolga, da rešimo reveža...? /. ANTIČ Kristal iz Kozjega ^em mojstrov brusilcev, ki se bodo v začetku vozili iz Rogaške Slatine, bo •Ubelo za usposabljanje mladih Kozjancev v umetnosti brušenja kristala min};0*10 le v začetku težko, brušenje kristala pa še posebej. Roka kar srede zdrsne in nepredvidena zareza v kristalu uniči prejšnje delo V Kozjem, kraju, o katerem smo toliko govorili in pisali le v zadnjem času, so te dni odprli novo tovarno, in to obrat brusilnice Steklarne „Boris Kidrič11 iz Rogaške Slatine. Doslej skoraj pozabljeni kraji in ljudje so dobili še eno tovarno, ki bo doma zaposlila ljudi te strmogričevnate deželice med Celjem, Rogaško Slatino, Savo ter Savinjo in Sotlo. Zaradi slabih prometnih zvez, saj v teh krajih asfalta ne poznajo, to področje za naše delovne organizacije ni bilo zanimivo, razen seveda, kadar jim je primanjkovalo delavcev. Mladim s Kozjanskega sta se tako nudili dve možnosti: ali se preselijo v kraj, kjer so dobili zaposlitev in pustijo starše na kmetijah same, ali pa se pod nemogočimi pogoji vozijo na delo in pomagajo doma, kolikor pač morejo. Značilen in zelo zgovoren je odgovor 15-letnega Jože iz Vetrnika, ki sem ga našel med novimi delavci brusilnice: „Delo me veseli, predvsem pa imam do tovarne zelo blizu - le uro in pdl hoda od doma.11 Zadnja leta, ko načrtujejo in tudi že uresničujejo asfaltne ceste tudi v teh krajih, so začele rasti in še bodo tovarne oziroma obrati, da bodo mladi ostali doma, pa čeprav bodo hodili na delo „le“ uro in pol. „Pomoč nerazvitemu področju in konjunktura pri prdaji naših izdelkov nas je vodila, da smo v Kozjem postavili ta obrat,11 je razlagal LUDVIK BRIMEL, ste-klobrusilec iz Rogaške Slatine in sedaj obratovodja brusilnice v Kozjem. „Graditi smo začeli lani spomladi, te dni pa smo začeli z delom. Čudovita brusil-nica je to. Tu mislim na garderobe, kopalnice, kuhinjo z jedilnico in pa seveda predvsem na stroje, ki so vsi čisto novi.11 Svetla proizvodna hala je opremljena s 50 brusilnimi stroji. V njej bo lahko dobilo zaposlitev do 120 delavcev, seveda takrat, ko bo začela delati s polno zmogljivostjo. To pa se bo zgodilo verjetno že prihodnje leto. Celotna investicija skupaj z opremo je veljala okrog 6,5 milijona dinarjev. Poleg sredstev steklarne je nekaj posodila tudi republika iz sklada za pomoč nerazvitim. „Do konca letošnjega leta bomo tu zaposlili 70 ljudi, tako da bomo delali na vseh strojih v eni izmeni. Sedaj imamo 16 mladih fantov iz okolice, ki se bodo v naslednjih šestih mesecih priučili za bmsilce. Prav tako od 1. marca dela tu brigada 17 brusilcev, ki so sicer tu domačini, vendar so se izšolali v naši industrijski šoli in mo v* Holrali v ctpHarni “ Pred dnevi, ko sem obiskal Kozje, delo v novem obratu še ni steklo. Ni bilo še brigade brusilcev, le mladi domačini so se prvič spoprijeli_z brusilnimi stroji. Poskušali so prve korake v umetnosti brušenja. Od kod so ti fantje, zakaj so prišli v tovarno, kaj si obetajo in kakšne načrte imajo? JOŽE FRIDL je lani končal osemletko. Star je petnajst let in je doma iz Vetrnika pri Kozjem. „Za brusilca stekla sem se odločil predvsem zato, ker bom imel delo blizu doma Le uro in pol hoda imam do tovarne. Že v osmem razredu so nam povedali, da se bomo lahko zaposlili v brusilnici. Skupaj smo odšli v Rogaško Slatino v steklarno, kjer sem videl, da je to delo tudi zanimivo. Če ne bi bilo v Kozjem brusilnice, bi moral v službo v Senovo in namesto ob pol petih, bi moral od doma ob pol štirih zjutraj.11 ŠTEFAN BEZAMOVSK1 je eden od tistih fantov s Kozjanskega, ki se je s pastirskim klobukom na glavi korajžno lotil kristalnega kozarca z brusilno ploskvijo. ,,Tudi jaz sem doma iz Vetrnika. Star sem devetnajst let in sem končal šest razredov osemletke. Imam še sestro, ki pa je v službi. Ta leta sem doma kmetoval, vendar mislim, da se od kmetije v naših krajih ne da živeti. Hodil bom v službo, pa še doma bom delal.11 KAREL KOŽELJ je doma iz Buč in je končal osem razredov osnovne šole. Star je petnajst let. „Blizu je, le šest kilometrov od doma (? !). Doma imamo le gozd in premalo obdelovalne zemlje, da bi živeli od tega. Brez dodatnega zaslužka ne gre.11 Sedemnajstletna Marta Jug je doma iz Virštajna in je osnovno šolo končala v Podčetrtku. Že dva meseca je bila zaposlena kot označevalka v Steklarni v Rogaški Slatini. Sedaj dela na enakem delovnem mestu v Kozjem. „Doma nas je pet otrok, vendar sva trenutno res doma le dva, mlajši brat in jaz. Po končani osemletki sem hotela v gostinsko šolo. Osmi razred sem končala s pravdobrim uspehom in so mi zato odobrili tudi štipendijo, vendar mi doma niso dovolili, da bi šla v gostinstvo. Potem sem poskušala dobiti službo v obratu „Metke“, ki je prav tako v Kozjem. No, in končno sem pristala med brusilci. Imam možnost, da grem v steklarsko industrijsko šolo in morda jo bom tudi končala. Sedaj pa ... Doma ne bom ostala. Za to je dolo- čen mlajši brat A. AGNIČ iZ NAŠE DRUŽBE Zakaj zastoj? V javni razpravi, kako mo v naši republiki uresničevali stališča VI. kongresa ZKS in IX. kongresa ZKJ, si komunisti in organizacije ZK zastavljajo tudi vprašanje, zakaj tolikšen zastoj pri uresničevanju gospodarske in družbene reforme. Najprej velja ugotoviti, če gre res za zastoj. Vse kaže, da gre! Čeprav je v razpravi na VI. kongresu ZKS prevladovala ugotovitev, da se zmanjšuje učinek uresničevanja ekonomske in družbene reforme, kakor tudi prizadevanja delovnih skupnosti pri poglabljanju samoupravnih odnosov, ki so bila zelo intenzivna v prvih dveh letih reforme, mo v naslednjih letih začeli pojem „reforma“ vse pogosteje zamenjavati s pojmom „stabilizacija“, gospodarsko življenje pa v vse večji meri uravnavati z administrativnimi ukrepi, ne pa z uveljavljanjem ekonomskih kriterijev in zakonitosti. In zakaj nam ni uspelo uresničiti reforme v predvidenem roku? Vse več znakov priča — in prav nanje opozarjajo komunisti pri ocenjevanju naše gospodarske umerjenosti po VI. kongresu ZKS - da delavski razred v tem času ni odločal o rezultatih svojega dela in o celotni družbeni reprodukciji, kar je temeljni razlog za odklone pri uresničevanju ekonomske in družbene reforme. Presežno delo in upravljanje družbene akumulacije so si v veliki meri prilaščali tehnokrati v organizacijah združenega dela in drugih središčih odtujene ekonomske in politične moči S temi središči so se povezovali • oblastni in upravni organi in skupaj z njimi odločali o celotni družbeni reprodukciji. Hkrati s tem so, kot je znano, naraščali še pritiski za uresničitev takšnih ali drugačnih investicijskih ambicij, kar vse je vodilo v gospodarsko nestabilnost in visoko inflacijo ter poglabljalo socialne razlike v naši družbi. Takšne razmere so, razumljivo, spodbujale tudi težnje po oblikovanju zaprtih nacionalnih ekonomij, krepile republiške etatizme, vse to pa je nujno oviralo uveljavljanje enotnega ekonomskega sistema in politike, posebej še učinkovito dogovarjanje republik in pokrajin. Državni organi so bili tako prisiljeni administrativnimi ukrepi olajšati položaj prizadetih področij in dejavnosti ter številnih delovnih organizacij, pa tudi območij, da bi s tem zagotovili kolikor toliko normalen tok družbene reprodukcije Takšen razvoj ekonomskega sistema bi lahko obrodil zelo nevarne družbeno-ekonomske in politične posledice za.revolucionarne pridobitve delavskega razreda in za naš samoupravni socialistični razvoj. Zato se je ZK začela bojevati za dejansko razredno bistvo družbenoekonomskih odnosov, kot osnovni pogoj za uresničitev te usmeritve pa je opredelila umiritev ekonomskih gibanj, t. j. obvladovanje inflacije, ki so jo s svojimi odločitvami povzročali in pospeševali nosilci tehnokratskih in birokratskih teženj. Več kot triletna bitka pri obvladovanju inflacije je pokazala, da so za stabilizacijo in dejanski razvoj proizvajalnih sil, ob neprekinjenem razvijanju samoupravnega socialističnega družbenoekonomskega sistema, življenjsko zainteresirani predvsem delavci. To pa je čvrsta podlaga za reafirmacijo družbene vsebine in usmeritve reforme v skladu z duhom in vsebino nove ustave. V GORENJSKI PREDILNICI ŠKOFJA LOKA Sl PRIZADEVAJO, DA BI BIL DRUŽBENI STANDARD ZAPOSLENIH ČIM BOLJŠI Kdor vri* drla. vrr zasluži »Fatima je danes srečna« še z drugega zornega kota V zadnji januarski številki Delavske enotnosti smo posvetili enajsto stran prvi podelitvi solidarnostnih stanovanj v Škofji Loki. Ključe novih stanovanj je dobilo dvajset družin Naključje je naneslo, da smo takrat potrkali prav na tista tri izmed dvajsetih vrat, kamor so se s svojimi družinami vselile delavke Gorenjske predilnice Škofja Loka. Za nameček smo pozneje zvedeli, da podatki pod naslovom „Fatima je danes srečna", niso povsem točni. Na to nas je opozorila sindikalna organizacija v Gorenjski predilnici Škofja Loka. V želji, da bi se naši bralci podrobneje in bolj celovito seznanili s tem, kako samoupravni organi v Gorenjski predilnici skrbe za življenjski standard zaposlenih, smo sklenili, da vse skupaj osvetlimo še z drugega zornega kota. pridni prejemajo oceno deset, ki jim prinese kar 18% višje mesečne osebne dohodke v primerjavi z neocenjenimi delavci ali tistimi, ki imajo oceno ena nam je povedal Janez Thaler, vodja splošnega sektorja v Gorenjski predilnici. Poprečni osebni dohodki v tovarni so blizu 2.250 dinarjev. Pridni zaslužijo več, drugi seveda manj. Tako so na primer delavke na fiksirnih strojih zaslužile minulo leto v poprečju 2.496 dinarjev na mesec. Tiste delavke, ki so bile slabo ocenjene, so dobile okoli dva tisočaka, najbolj pridne pa tudi več kot tri tisočake na mesec. Tako je torej s to stvarjo. Ne vsem enako. Pridnim več — drugim manj. Ali ni taka pot pravilna? DO STANOVANJA PO PRAVILNIKU niran pri delu itd. Stanovanjske kredite nudi predilnica v višini dvajset do trideset mesečnih dohodkov posameznika (delavci z najnižjimi osebnimi dohodki dobe 30, delavci z najvišjimi osebnimi dohodki pa 20), s tem, da se vzame za osnovo poprečni osebni dohodek zadnjih treh mesecev.Poleg tega dobe prosilci nekaj tudi na leta, ki so jih preživeli v delovni organizaciji: vsako leto vrže še dodatnih 500 dinarjev. Ni veliko, se pa kljub vsemu pozna. Posebno „starim“ delavcem. za prevoze na delo. Vsi delavC ^ imajo na voljo linije Transturi & sta. Polovico stroškov prevoze' ^ krijejo sami, drugo polovico p* delovna organizacija. In kako je z možnostmi H P' letovanja oziroma d opustel ^ Gorenjska predilnica ima svoj* kapacitete na Voglu, v Porto rožu, v Umagu in nad Fieso. Po ^ leg tega razpolaga podjetje še * šotori in počitniškimi prikoli' z° cami. Ker so tudi v tem primer*1 ? cene za vse storitve regresiran« se omenjenih možnosti zapo ‘e sleni pridno poslužujejo. A. UL VSAKIH ŠEST MESECEV OCENA DELA, KI NI NORMIRANO V škofjeloški predilnici si že dolga leta prizadevajo, da bi bil pravilnik o delitvi osebnih dohodkov kar najbolj v skladu s temeljnimi načeli naše družbene ureditve, da bi bili delavci nagrajevani predvsem po opravljenem delu. „Vse zaposlene, katerih delo ni normirano, ocenjuje svet delovne enote ali upravni odbor. Svet oziroma upravni odbor ocenjuje rezultate dela vsakega posameznika za minulih šest mesecev. Neocenjeni so samo na novo zaposleni, slabo pa so ocenjeni tisti delavci, ki se pri delu ne trudijo in s tem vidno zaostajajo po delovnih rezultatih za svojimi tovariši. Najbolj Kolektiv škofjeloške predilnice šteje 850 delavcev, od katerih lahko vsak zaprosi za stanovanjski kredit oziroma stanovanje, če seveda izpolnjuje pogoje, ki jih določa poseben pravilnik. Naj se na kratko dotaknemo le glavnih pogojev: prosilec mora biti najmanj dve leti v delovni organizaciji, imeti mora status varčevalca, poleg tega pa mora petino vrednosti stanovanja prispevati kot posojilo oziroma ta znesek privarčevati v štirih letih. Omenjeno vsoto mora delavec prispevati kot posojilo in sicer se mu vložen denar, ko zbere petino vrednosti stanovanja, prične vračati z začetkom prihodnjega leta. Poleg tega upošteva pravilnik o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih kreditov tudi to, kakšen je človek na delovnem mestu, je prizadeven, discipli- SEJA SKUPŠČINE REPUBLIŠKE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE Nespametno prikrivanje dejanskega stanja Pot do rešitve stanovanjskega vprašanja je torej odprta vsem. Seveda ne brez lastnega znoja, ne brez lastne udeležbe. „Izjeme so tisti, ki so letos prejeli stanovanja iz solidarnostnega sklada. Lani je naše podjetje prispevalo v ta sklad blizu 500 tisoč dinarjev, letos pa bo ta vsota narasla za kakih 20 odstotkov smo zvedeli od tovariša Thalerja. K vsemu temu le še to: minulo leto so v Gorenjski predilnici dodelili enajst stanovanj. Ključe vseh enajstih stanovanj so dobili delavci iz neposredne proizvodnje. Poleg tega je podelila posebna komisija 32 stanovanjskih kreditov v višini 1.230.000 dinarjev. Več kot polovico kreditov so prejeli ljudje iz neposredne proizvodnje. TOPLI OBROKI PO 1,5 DINARJA Kolektiv predilnice ima svojo restavracijo, v kateri se hranijo vsi zaposleni. Mesečno namreč prejemajo za prehrano regres v višini 60 dinarjev, za izdate topli obrok pa morajo odšteti le 1,5 dinarja. To pomeni, da se za en topli obrok dnevno plačajo ob mesecu manj, kot pa znaša regres. Kompletno kosilo je v menzi, razumljivo, nekoliko dražje, saj je zanj potrebno odšteti pet dinarjev, kar pa je še vedno skoraj zastonj! V predilnici so poskrbeli tudi SPOROČILO OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA GORENJSKE PREDILNICE ŠKOFJA LOKA Tralješičeva dela pri nas na delovnem mestu delavke na fiksirnem stroju. V letu 1973 je delala 1.126 ur In bila odsotna z dela 1.066 ur (porodniški dopust, bolniška itd.). Za delo je prejela 12.148,66 din in za nadomestilo za čas bolniške 9.670.10 din. Tako je imela poprečni osebni dohodek za delo 1,963.64 din, za nadomestilo pa 1.561,00 din mesečno. Skupaj je bil njen poprečni osebni dohodek 1.811,60 din. V zadnjih treh mesecih pa je Tralješičeva imela poprečni osebni dohodek 2.044,58 din. Če imata z možem res le 2.700 din skupnih osebnih dohodkov, kot je povedala novinarju DE, potem bi mož moral zaslužiti v Jelovici le 700 do 800 din na mesec. Skupščina republiške skupnosti za zaposlovanje je na seji zadnjo sredo posvetila največ časa razpravi o svojih letošnjih programskih smernicah, upoštevaje pri tem izkušnje lanskega leta. Ko so se člani skupščine dogovarjali o letošnjih nalogah, niso pozabili poudariti, da so lanski programi, ki so jih na tem področju izvajale skupnosti in zavodi za zaposlovanje ter drugi dejavniki, vključno z organizacijami združenega dela, sicer precej prispevali k uresničevanju zastavljenih ciljev, vendar smo z doseženimi rezultati v Sloveniji kljub temu precej zaostajali za načrtovanimi. Zato je, kot so poudarili na seji, morala biti v resoluciji o družbe-no-ekonomski politiki in razvoju Slovenije v letu 1974 upoštevana zahteva področnih skupnosti in zavodov za zaposlovanje, da že letos začnemo zaposlovanje urejati tako, da se bo zboljšala izobrazbena in poklicna strukture delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. To zahtevo so pogojevali številni razlogi, med katerimi izstopajo zadnje čase najbolj problemi v zvezi z neustrezno strukturo zaposlenih, prevelikim deležem nekvalificiranih delavcev v okviru celotnega zaposlovanja ter s še vedno neurejeno socialno varnostjo začasno brezposelnih delavcev in možnostmi uveljavljanja njihovih aktivnih pravic (usposabljanje in prekvalifikacija). Posebej zaskrbljujoč je, po sodbi članov skupščine, visok delež zaposlovanja priučenih delavcev in delavk, ki so brez kakršnekoli strokovne izobrazbe. Podatki kažejo, da se v Sloveniji v zadnjem času še vedno na novo zaposli okrog 60 % takih delavcev. Ko so se člani skupščine vprašali, kje pravzaprav tičijo ralogi, ki so pripeljali do tako neugodnega razmerja nove zaposlenosti, so kaj hitro dobili na to odgovor. Iščemo ga lahko v strukturi naših potreb po novih delavcih. Po sistematizaciji delovnih mest organizacij združenega dela v republiki znaša namreč delež priučenih in nekvalificiranih delavcev kar 40 % od celotnega števila zaposlenih, To pa je izredno visok odstotek, če naj drži napoved, naj bi slovensko gospodarstvo že v bližnji prihodnosti zaposlilo najmanj 60% strokovno usposobljenih delavcev. Tega pa zaenkrat ne potrjujejo niti prijave tekočih potreb po delavcih niti podrobnejše analize, o sistematizaciji delovnih mest, kakor tudi ne opravljen popis dejanske strukture dela. Na podlagi takih primerjav bi lahko rekli, da prikazujemo, ne oziraje se na to, da imamo resnično opravka s kadrovskimi deficiti, mnogo večje potrebe po strokovnih kadrih, kot jih sicer zahteva obstoječa struktura dela. Prav zato sodijo med letošnje programske naloge področnih skupnosti in zavodov ter repu- bliške skupnosti posebno tiste, ki neposredno zadevajo kadrovsko politiko in se pojavljajo na področjih poklicnega usmerjanja, zaposlovanja in posredovanja ter poklicnega izobraževanja. Na seji so opozorili tudi na naloge, ki čakajo skupnosti in zavode ob reševanju problematike vračanja naših delavcev iz tujine. Nič manj pomembno delo jih čaka letos še na področju samoupravnega sporazumevanja, predvidenega z novim zakonom o zaposlovanju in socialni varnosti delavcev za čas njihove brezposelnosti. V zvezi s slednjim se je skupščina odločila, da bo od pristojnih skupščinskih organov terjala takojšnjo ureditev ustrezne zakonodaje. Ker z zakonsko ureditvijo področja socialne varnosti delavcev za čas njihove brezposelnosti odlašamo iz nerazumljivih vzrokov več kot dve leti, so na seji skupščine sklenili, da imenujejo posebno delegacijo republiške skupnosti za zaposlovanje, ki bo s to problematiko seznanila inž. Janeza Barboriča, predsednika RS ZSS. -iv Ni pomoči... Ob pričetku gradnje mariborske in ptujske bolnišnice so določili, da bo 20 % investicijske vrednosti gradnje plačevala republika. Tako so sestavili vse programe in pri tem računali tudi na pomoč republike. Odbor za gradnjo bolnišnic pa še ni prejel jasnega odgovora republiškega sekretariata za finance, kako bo z nepokritimi obveznostmi za preteklo leto ter z republiškim prispevkom v letih 1974 in 1975. Direktor mariborske bolnišnice je na področnem posvetu začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja povedal, da bodo zato prisiljeni ustaviti gradnjo. V dogovoru za samoprispevek, ki so ga izglasovali na osnovi prispevka republike, je namreč natančno določeno, da je v primem, Če drugi financer ne sodeluje, samoprispevek ničen, oziroma ne velja več. vk Kdaj novi zdravstveni dom v Radovljici? Zmanjkala sta dobra dva milijona din za dokončno ureditev objekta Enota jeseniškega zdravstvenega doma v Radovljici posluje izmed vseh zdravstvenih ustanov na Gorenjskem v najslabših delovnih razmerah. To je bil tudi vzrok za to, da so bili novi prostori zanjo med prvimi vključeni v program izboljšanja zdravstvene mreže, za katerega so na Gorenjskem začeli zbirati denar prek prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki se plačuje od osebnih dohodkov. Nov zdravstveni dom v Radovljici je sedaj pred dograditvijo in bi bil lahko gotov najkasneje v dveh mesecih, vendar pa trenutno ni jasno, kdaj ga bo mogoče odpreti. Za dokončanje gradnje namreč manjkata dobra 2 milijona dinarjev. O predlogu za dodelitev potrebne vsote denarja je pred dnevi razpravljal svet gorenjskih občin, ki pa je zavrnil možnost, da bi primanjkljaj pokrili iz srčdstev za naložbe v zdravstvo, ki jih solidarno zbirajo vse gorenjske občine. Stroški graditve novih prostorov zdravstvenega doma v Radovljici so se od prvotne ocene potrebnega denarja več kot podvojili, po sprejetem predračunu in sklenjenih pogodbah pa so narasli za 3 milijone dinarjev. Omenjeni sklad je v minulih dveh letih namenil za ta objekt 4,4 milijona dinarjev, kolikor naj bi veljal po prvotni oceni; letos bo dodal še 1,4 milijona, 715 tisoč din pa je prispevala radovljiška občina. Jeseniški razširitve objekta, predračuni pa so bili L r\ro\rlš#»«i na r\cnmri n imel pa je tudi kot go-k'mičar korist od tega, ko so se i-oje zbirah na vaje in prosvet-.i Večere. Zbirali se niso le Za-v 0rci. Tudi ljudje iz bližnjega stregg, D0brunj) Bizovika in msice. Moj oče, Jože Mo-si ki je bil pomožni tiskar-tj^lavec v bivši Jugoslovanski Štv ie hh idejni vodja dru-Trt^ if^ojni ključavničar Tone (o nih pa glavni organizator j,p .°ha imenovana sta narodna iB roJ?). Ker ni bilo primernih so/'’ i'6 mc9 °^e P*53! tudi te, s •alno tematiko.- Danes je še in les I ribnica PRODAJA POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT — Kakšne možnosti kulturnega življenja imajo vaši sovaščani danes? — Možnosti je seveda neprimerno več kot nekoč. Predvsem danes mnogi obiskujejo prireditve poklicnih kulturnih ustanov v mestu. Med našimi vaščani so delavci Papirnice in Saturnusa, kolektivov, ki imata že več kot 15 let gledališke abonmaje. To seveda ostri njihov gledališki okus in sposobnost ocenjevanja, kar pred domače gledališke amaterje postavlja tudi mnogo zahtevnejše naloge. Stare igre, Žižkovo Miklovo Zalo ali Finžgarjevo Verigo, gledajo le še iz pietete, to so zanje spomini na preteklost. Želijo si aktualnejših del. No, potem so tu še drugi ljudje, ki zidajo svoje domove, potujejo, kar seveda ni nič slabega, dokler to ne postane tekma med sosedi, v kateri pa je boljši avto od sosedovega bolj cenjen kot deset vstopnic v žepu, ki so nekomu ostale po prav toliko ogledanih kulturnih prireditvah. - Ali prihajate med ljudi z dovolj številnimi in dovolj zanimivimi kulturnimi pobudami in akcijami? — Tega ni dovolj. Organizacija kulturnega življenja terja mnogo drobnega požrtvovalnega dela, tu ne pomagajo samo dogovori, referati in resolucije. Potrebnih je na stotine drobnih korakov, včasih tudi veliko fizičnega dela. Predvsem pa je treba imeti številne dobre zamisli za kulturno akcijo. Zamisli še kar imamo, potem pa se nam ustavi bodisi pri denarju bodisi pri ljudeh, ki nam jih za izvedbo kulturnih akcij vedno primanjkuje. - Se vaše društvo ali vaša občinska zveza čutita osamljena pri svojih kulturnih akcijah? — Prvi in drugi smo res precej osamljeni. Iz občinskega proračuna dobimo tistih nekaj milijonov, potem pa smo prepuščeni sami sebi. Žlasti kulturnim ljubiteljem ozračje ni bilo naklonjeno, češ da gre le za „konjičke“ ozkih skupin ljudi, taka dejavnost pa ni potrebna ob tolikih poklicnih ustanovah mesta, ko še zanje zmanjkuje denarja. Torej skoparimo pri nas tudi z moralno oporo! Seveda pa ljubiteljskega dela po- klicni kulturni ansambli ne morejo nadomestiti. In tudi marsikatera kulturna akcija je še potrebna,, da se bodo ljudje približali kulturnim ustanovam. V zadnjem času so se sicer odnosi mestne kulturne skupnosti do naše organizacije popravili. In tudi znotraj naše organizacije postaja le vse bolj jasno, da mi nismo le organizatorji za druge, marveč imamo tudi svoj program delovanja. In naš program se razvija v obeh smereh, odkar je poklicni predsednik občinske zveze kulturno-prosvetnih organizacij bivši igralec drame SNG Marjan Benedetič. Don Pasquale na obisku v hribovitih Javbrjah - Kako naj bi po vašem mnenju delavcu zagotavljali svojo udeležbo v kulturnem življenju mesta, a tudi kraja njihovega bivališča? - Ko jim bodo predloženi programi kulturnega delovanja in gotovo še dolgo za vse pra- ski in čustveni svet, torej nekaj odnese s tem, ko se je odločil, da za nekaj ur zvečer zbeži vsakdanjim skrbem in razmišljanju o njih. Visoko cenimo sodelovanje, toda premalo nas je — Pri delu v vašem društvu vam menda včasih pomagajo tudi poklicniki. — Žal imamo sedaj samo še igralsko skupino. Za lastno godbo je premajhno zaledje, ker je taka godba v Papirnici. S poskusom obnove pevskega zbora nismo uspeh. Pri delu dramske skupine nam je pomagal doslej igralec Aleksander Valič, ki je režiral že pet uprizoritev. Mnogo smo se od njega naučili o igri, sceni in kostumih. Dve predstavi je režiral radijski režiser Hinko Košak. Tudi on rad zahaja k nam. Za nas pomeni taka pomoč kvahtetnejši repertoar in uprizoritve. Naše večje zahteve po lepši odrski izreki pa je v nas prebudil prof. Boris Marjan Moškrič grame ne bo dovolj denarja, ne bi smeli delavci dopustiti, da se najprej izčrpajo iz teh programov tiste kulturne akcije, ki so jih lahko deležni v domačem kraju. Če bo selekcija potrebna, naj povedo delavci, čemu se oni ■ lahko odrečejo. A dvorezno je, če odrečemo denar za tiste naše akcije, s katerimi želimo ljudem približati programe poklicnih kulturnih ustanov. Marjan Benedetič in basist Ladko Korošec sta, denimo, nedavno tega obiskovala s kratkim programom ne le ljudi v Mostah in Polju, tudi v odmaknjenih krajih, kot so Prežganje in Javorje. V Javorjah so ljudje pred tremi tedni lahko tudi poslušali komorno uprizoritev Don Pa-squale. Vse to je hvaležno kul-turno-propagandno delo. Zdaj bomo Ijhdi iz Javo rij nemara . laže prepričah, da se s kombijem popeljejo kdaj pa kdaj tudi na predstavo v Opero. Pa tudi delo amaterjev ima v takem, kraju lahko pomembno poslanstvo. Glejte, poznam človeka v Javorjah, ki po šihtu v tovarni in delu na gruntu nikoli ne bi vzel zvečer v roko knjigo. Rad pa hodi na vaje domače igralske skupine. In vendar tudi tu sliši nove besede in pojme, se uči lepše izgovorjave, sliši nove misli in si tako širi svoj razum- Misja, ki je okoli leta 1950 učil na osemletki v Sostrem in bil naš jezikovni mentor. - Vrtiva se v krogu scenske umetnosti. Kaj pa knjiga? — Društvene knjižnice ni več. Od leta 1950 ni bilo več denarja za nakup knjig. Ljudje pa so pri nas včasih zelo veliko čitali. Zdaj vidim včasih na domovih izposojene knjige iz sindikalne knjižnice Papirnice Vevče. Občinska knjižnica je pre-oddaljena. Poskus s potujočimi kovčki nam ni uspel. Morali bi . akcijo približevanja knjige na domove vsekakor ponoviti. Res, tudi mi se bomo morali v marsičem organizirati bolj primerno času, v katerem se vozimo z avtomobili, obnašamo pa se včasih še tako, kot da še vedno pešačimo. Tudi našo dvorano bi morali urediti času primerno, za kar pa nikoli ni denarja. No, .lani smo vsaj dobili centralno ogrevanje, kar je vsekakor napredek. Manjka pa nam tudi, kot sem že dejal, marljivih kulturnih delavcev, ki bi žrtvovali svoj čas in ki občutijo utrip našega časa. In ki bi skupaj z nami stalno in postopno navajali ljudi na boljši okus in jim omogočali, da izostrijo svoje kriterije vrednotenja, vsebinske, idejne in estetske. SONJA GAŠPERŠIČ Po poti dogovora • Družbeno izobraževanje gradbenih delavcev bo organizirano po enotno dogovorjeni programski zasnovi ob sodelovanju delavskih univerz Koordinacijski odbor Stalne konference interesne skupnosti za izobraževanje gradbenih delavcev in Zveza delavskih univerz Slovenije sta se dogovorila za vsebinsko in organizacijsko usklajeno izobraževanje delavcev v gradbeništvu. Sprejeti so bili izobraževalni programi, ki jih je predložila Zveza delavskih univerz Slovenije in ki so jih prejeli člani obej asociacij kot skupno in enotno osnovo, ki jo uporabljajo in prilagajajo različnim potrebam, smotrom, sredinam in možnostim. Posamezna včlanjena gradbena podjetja in delavske univerze se bodo na tej skupni osnovi dogovarjali za konkretne programe in njihovo izvedbo, pri čemer Skupnost za izobraževanje gradbenih delavcev daje prednostni pomen izobraževanju delavcev ob vstopu na delo, delavcev na vodstvenih in vodilnih mestih ter članov sindikalnih odborov, samoupravnih organov in aktivnih družbenih delavcev sploh. Delavske univerze vidijo v tem možnost, da z organizacijami združenega dela v gradbeništvu sklepajo dolgoročnejše dogovore o sistematičnem družbenem usposabljanju delavcev, kar je eden od pogojev za kvaliteo in učinkovitost . Poseben pomen ima dogovor o minimalnem obsegu in enotnem programu družbenega izobraževanja v vseh obhkah strokovnega izobraževanja izven rednih šolskih oblik. Izdelana in sprejeta sta bila dva programa predmeta z nazivom „družbena znanja11. 1. za tečaje, ki dajejo znanje in interno kvalifikacijo na ravni priučenih delavcev za razne poklice oz. delovna mesta — programje treba obdelati v 20 učnih urah — in 2. za tečaje, ki dajejo znanje na ravni kvalificiranih delavcev za razne poklice oziroma delovna mesta — 30 šolskih ur. Ta ukrep je toliko pomembnejši, ker strokovno izobraževanje gradbenih delavcev izven šolskih oblik v zadnjih letih, kot je ugotovila interesna skupnost, ni vsebovalo družbene vzgoje. OB TEM PRIMERU: TRIJE PROBLEMI - TRI VIZIJE Ob tem primeru se porajajo tri vprašanja, ki so pomembna za samoupravno konstituiranje izobraževalnih dejavnosti. Prvič, novi zakon o vzgojnoizobraževalnih interesnih skupnostih naj bi dal zlasti poklicnim (posebnim) vzgojno-izobraževalnim skupnostim funkcijo programiranja kot izredno pomembno in v sistem vgrajeno stalno nalogo. Skupnosti (v nekaterih panogah je to že močno uveljavljeno) naj bi imele pomembno vlogo pri programiranju izvenšolskih funkcionalnih oblik strokovnega izobraževanja. To izobraževanje si le s težavo utira pot in še vedno ni ustrezno vrednoteno, čeprav se zahteve proizvodnje več kot očitno ne morejo podrejati in se zadovoljevati le z izobrazbenimi stopnjami in profili, ki jih poznamo v rednem šolstvu (gre za dopolnilno izobraževanje, specializacijo, izobraževanje novih profilov, ki so specifični za posamezna ožja področja dejavnosti ipd.). Po samoupravni poti je mogoče v to sfero izobraževanja vnesti več smotrnosti, racionalnosti, sodobnosti in kvalitete, kar vse je problem, ki naj bo deležen širše kritične pozornosti. Zveza delavskih univerz Slovenije se je zato ob sodelovanju svojih članic ter drugih zainteresiranih izobraževalnih in nekaterih delovnih organizacij lotila naloge, da z analitično metodo in po poti dogovarjanja uskladi programe in učne pripomočke za izobraževanje na več strokovnih področjih. S tem želi odpraviti stihijnost, improvizacijo, neenotnost (kjer ni upravičena) in nered, ki ga mnogi očitajo izvenšolskemu izobraževanju. Proučeni in dogovorjeni programi in pridobljeno znanje po teh programih, ki bodo ob sodelovanju Gospodarske zbornice „samoupravno“ verificirani, bodo lahko dobili tudi ustrezno materialno vrednotenje v sistemu nagrajevanja po delu. Drugič, ob razpravi o osnutku skupščinske resolucije o razvoju vzgoje in izobraževanja bo potrebno domisliti koncept šolske strokovne službe, ki se bo morala po mojem mišljenju transformirati v smislu širšega pojmovanja in organizacije izobraževanja in ki bo morala obsegati tudi funkcije in organizacijo strokovnih služb delovnih organizacij in raz-ličnih asociacij. Poleg programiranja in splošne družbene verifikacije izobraževalnih vsebin bo gotovo imela družba svojo vlogo prek strokovne službe z elementi „državne“ funkcije, ne bomo pa mogli v našem sistemu prezreti potrebe in možnosti samoupravnega programiranja in verifikacije določenih izobraževalnih vsebin. Tako pojmovana strokovna služba bo lahko prenašala pobude v obeh smereh in pokrivala potrebe, kijih narekujejo proizvodne in druge družbene dejavnosti. Tretjič, kolikor mogoče funkcionalno bo potrebno izoblikovati odnose med „uporabniki“ in ..proizvajalci11 znanja. Organiacijske sheme, ki bi upoštevale le izoblikovan šolski sistem, ne pa tudi heterogenosti in spremenjljivosti izobraže-valnili funkcij in dejavnosti, bodo veijetno delovale stagnant-no in ne bodo mogle biti odzivne na mnogotere zahteve in potrebe. Na primeru dogovorov med Zvezo delavskih univerz in gradbeniško interesno skupnostjo je mogoče utemeljiti potrebo, da bi se izobraževalne ustanove, zlasti tiste s fleksibilno in spremenljivo vsebino izobraževanja, pojavljale kot soustanovitelji interesnih skupnosti organizirano in ne le posamič. Zakon o vzgojno-izobraževalnih skupnostih naj bi predvideval tudi tako možnost. Menim, da v takih primerih ne bi mogli govoriti o nevarnosti ..posredništva11, kije tuje načelu neposrednega samoupravljanja. V tem primeru namreč ne more biti govora o odtujevanju sredstev, temveč gre za organizirano dogovaijanje ..ponudnikov11 izobraževalnih storitev s tistimi, ki predstavljajo neposreden interes za določeno izobraževanje. MARJAN LAH II DErOAUlH KOrtKlIAOA Komentatorjev stolpec ^ Zamisel, da bi z ustanavljanjem potrošniških *) svetov utrjevali poslovno moralo ter s pritiskom ^ potrošnikov na proizvajalce in trgovino dosegli, * * * ne ni zamrznili. Ko namreč s polic v trgovini na £ vsem lepem izgine blago, ki se ga industriji po £ zamrznjenih cenah ne izplača več proizvajati, * Nezaščiteni potrošnik da ti ne bi upoštevaH samo svojih ozkih „pod- brž nastopi svojo nepogrešljivo vlogo trgovina, £ jetniških“ nagibov in koristi, marveč tudi potre- ki „osreči“ potrošnika z istim, toda uvoženim be in koristi potrošnikov, je vsekakor hvale blagom po znatno višjih cenah. To je skoraj vredna. Je tudi v skladu z načeli naše samo- zmerom zanesljivo znamenje, da bodo domači upravne družbe, da imajo občani bodisi kot po- proizvajalci v kratkem dosegli odmrznitev ali sameniki bodisi organizirani v skupnostih pra- vsaj zvišanje cen — spet skoraj praviloma na rav-vico do soudeležbe pri urejanju javnih zadev. ni ali le nekaj pod ravnijo cen uvoženega blaga. £ Takšna javna zadeva je v samoupravno orga- V psihozi pomanjkanja (kajkrat povzročeno £ nizirani, dobro obveščeni družbeni skupnosti umetno) je potrošnik, ki se noče odpovedati ^ brez dvoma tudi blagovni promet, toliko prej, dobrinam, na katere se je že navadil in jih kljub Jj vpogleda v poslovanje trgovine in v blagovni pravilnostim in "špekulacijam, je treba njihovo g S promet, kaj hitro - kot je to v naravi vsakršne ustanavljanje vsekakor pospešiti in z vsemi sila- £ • trgovine kjerkoli no svetu - postane žrtev sa- mi nodoreti. Toda že zdai lahko dvomimo v < - Ja, fantje, zdaj imam pa novo metlo za vas...! I. ANTIČ ZAČETEK VSEBINSKEGA DELOVANJA TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA V ZASAVSKIH ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA Jj kmečkega sadja neobrane po sadovnjakih. telefon", po katerem so na javno objavljene te- £ Prispevek trgovine s kmetijskimi proizvodi k lefonske številke državljani posebnim kontrol- g S visokim stopnjam inflacije pri nas ni ravno maj- nim organom sporočali prekrške in zlorabe za- £ PRVI KORAKI Najbrž je še prezgodaj, da bi dajali kakršnokoli širšo oceno dosedanjega S \ “elovtinja TPZD v zasavskih kolektivih • Sodeč po njihovi začetni delovni vendar lahko predvidevamo, da se bodo najbolj spopadale proizvodno oziroma gospodarsko problematiko in s poskusi, da bi čimprej sistem samoupravnih odnosov, ki bo omogočal vsestransko odločanje vseh zaposlenih ^ trgovino, ki, kot bi med njima veljal neke vrste drugimi podobnimi poslovnimi abnormalnostmi S tihi sporazum, dražita blago, katerega cene po prizadeti njegovi življenjski interesi. ^ odmrznitvi zdivjajo še bolj kot bi, če jih sploh ti NANDE ŽUŽEK g V začetnem delovanju so imeli delavski sveti temeljnih organizacij združenega dela v Zasavju veliko opraviti z ureja- ANKETA MED ČLANI SAMOUPRAVNIH ORGANOV V ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA V OBČINI SLOVENJ GRADEC 0 DEJAVNOSTI SAMOUPRAVNIH ORGANOV Preveč šibak vpliv na odločitve Na pobudo občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenj Gradec so ob koncu minulega leta opravili v Mislinjski dolini anketo med člani samoupravnih organov o pregledu dejavnosti samoupravnih organov, pri čemer je bilo osrednje vprašanje vpliv samoupravnih organov na odločitve v organizacijah združenega dela. pa imajo po mnenju anketirancev le skromne možnosti dejanskega soodločanja. Ownovni namen ankete je bil ugotoviti, kakšen je vpliv samoupravnih organov na odločitve v organizacijah združenega dela, odgovoriti pa je želela še na nekatera druga vprašanja, pomembna za delo in vlogo samoupravnih organov v organizacijah združenega dela. In kakšni so rezultati ankete? Kar 84% vseh anketiranih članov samoupravnih organov je izjavilo, da samoupravni organi dejansko odločajo o najpomembnejših vprašanjih organizacije združenega dela. Anketiranci so tudi menili, da imajo vsi prisotni na sejah samoupravnih organov enak vpliv na vsebino razprav. Med pomembnimi subjekti, ki imajo na sejah največji vpliv, sta direktor delovne organizacije (tako meni 20% anketiranih) in predsednik samoupravnega organa (16 %). Po mnenju anketirancev pa imajo pomemben vpliv na odločitve in sklepe samoupravnih organov še delavci strokovnih služb pa vodilno in vodstveno osebje. Eno od vprašanj v anketi je tudi bilo, „kdo dejansko odloča na ravni organizacije združenega dela o najpomembnejših vprašanjih"? Kar 48% vseh anketiranih je pripisalo samoupravnim organom dejansko odločanje. Se pravi, da niti polovica vseh anketiranih članov samoupravnih organov ne misli, da bi dejanske odločitve sprejemali organi samoupravljanja. Iz odgovorov sledi, da dejansko v mnogih organizacij združenega dela dejansko odloča vodilno osebje in člani strokovnih kolegijev; družbenopolitične organizacije in neposredni proizvajalci Zanimivi so tudi podatki o učinkovitosti dela samoupravnih organov. Gotovo je, da neučinkovito delo samoupravnih organov ustvarja možnosti za odločanje izven samoupravnih struktur oziroma da imajo prevladujoč vpliv le nekatere kategorije zaposlenih. Velika večina anketiranih sodi, daje v Mislinj- ski dolini učinkovitost dela samoupravnih organov dobra. Ob tem pa je zanimivo, da je bilo med anketiranimi v gospodarskih organizacijah združenega dela izrečenih več mnenj o neučinkovitosti dela, pri čemer je glavni razlog za neučinkovitost v tem, da se problemi organizacij združenega dela največkrat rešujejo izven organov samoupravljanja. (An) njem nekaterih formalnosti, številne med njimi so jim nalagali od zunaj, zdaj pa so ta opravila vsaj v glavnem že končali. Res pa je, da temeljnim organizacijam še marsikaj primanjkuje, da bi lahko bolj vsebinsko delovale. Sem sodi izdelava še nekaterih pravilnikov in drugih samoupravnih aktov. V temeljnih organizacijah združenega dela hrastniške Steklarne so imeli samoupravni organi že več sej. Pregled dnevnih redov kaže, da so največ razpravljali o sprejemanju vodilnih ljudi na podlagi razpisov, o aktualnih vprašanjih oskrbe s surovinami, o cenah izdelkov, pritožbah skupin delavcev zaradi odmere osebnih dohodkov oziroma točk, problematiki pomanjkanja delavcev na nekaterih zahtevnejših delovnih mestih, organizaciji dela v nekaterih obratih, politiki letovanj, stanovanjskih vprašanjih in drugem. pri tem pa seveda ne bodo zanemarjale vseh drugih problemov: socialne varnosti zaposlenih, politike nagrajevanja, odpravljanja stanovanjske statistike najbolj ogroženih delavcev, politike in organizacije letovanja in drugih. Prav posebej pa bodo moral® osnovne organizacije sindikata sodelovati pri utrjevanju odnosov med temeljnimi organizacijami združenega dela, kar j® vsaj doslej še odprto, in pa pf* resničnem povezovanju združenega dela. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE je izdala RAČUNALNIŠTVO. V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH Knjiga »Računalništvo v gospodarskih organizacijah« je prvo delo pri nas, ki obravnava računalništvo in informatiko v upravljanju in gospodarskih organizacijah. Knjigo je napisala skupina naših najbolj znanih strokovnjakov s področja informatike, upravljanja, organizacije, operacijskih raziskav, računalniških sistemov in vzgoje kadrov, ki je v preteklih letih bistveno posegala v operativno in organizacijsko problematiko računalništva pri nas. Pričujoča knjiga opisuje računalniško opremo z-ilustracijami, računalništvo v delovnih organizacijah, upravljalske informacijske sisteme, tehnične, sociološke in ekonomske probleme informacijskih procesov, problematiko programske opreme in računalniške konfiguracije. V knjigi je' dovolj nadrobno prikazana najbolj pereča problematika pri uvajanju računalništva v delovne organizacije. Delo je namenjeno upravljavcem, vodilnim uslužbencem, politikom, načrtovalcem, programerjem in drugim tehničnim in gospodarskim strokovnjakom, P(jv tako pa tudi študentom in novinarjem, ki se želijo seznaniti z avtentičnimi podatki o značilnostih razvoja informatike pri nas in po svetu: Knjigo sta uredila S. M. Leskovar in A. P. Železnikar. Knjiga, opremljena z ilustracijami in tabelami. Vezana v platno velja 210 din. . Knjigo dobite v vseh knjigarnah in pri zastopnikih založbe, pismena naročila pa lahko pošlejte na naslov DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26, Ljubljana BREZ SODELOVANJA SINDIKATOV NE BO ŠLO Čeprav so v vseh zasavskih temeljnih organizacijah združenega dela ^e tudi ustanovili samostojne osnovne organizacije sindikata, so njihova vodstva vsaj doslej urejala nekatera druga vprašanja, niso pa se dovolj posvetila vsebinskemu delovanju temeljnih organizacij združenega dela. Zdaj, ko so naposled sprejeli že tudi okvirne delovne načrte, se stanje izboljšuje. V delovnih programih so namreč sindikalni odbori med drugim sprejeli osnovno zahtevo, naj ne bo vprašanja iz vsakdanjega delovanja temeljnih organizacij združenega dela, do katerega sindikat ne bi zavzel svojega stališča in se preko članstva zavzemal zanj. Z dru-gjmi besedami povedano: osnovne organizacije sindikata si bodo predvsem prizadevale za poglobljeno samoupravo in krepitev samoupravnih odnosov, KAKO DO VSEBINSKO TEHTNIH ZBOROV DELOVNIH LJUDI? Temeljna oblika neposrednega soodločanja in odločanja^ vseh zasavskih temeljnih organ1; zacijah združenega dela so zbod delovnih ljudi. Na vseh dosedanjih se je pokazalo, da bo treba bolj skrbno pripravljati in s®; stavljati dnevne rede zanje. P11 tem se bo treba izogniti obrav; navanju večjega števila zadev ab vprašanj. Zaposleni ljudje nis° in ne bodo pripravljeni pf! opravljenem delu posedati ab celo stati dve, tri ali celo več uf’ kar posebej velja za vse tiste, se vozijo na in z dela. . Zato se v zasavskih temeljni*1 organizacijah združenega d®*® uveljavlja praksa, da na zborn* delovnih ljudi obravnavajo naj' več dvoje zadev ali vprašanj, k®1 pomeni, da bodo zaradi teg* zbori znatno krajši, kot so bn| prvi. Ponekod pa so že tud* sklenili, da bodo pred zb°* vsem delovnim ljudem dali j roke pismeno gradivo, da b. razprava vsebinsko tehtnejša* : odločanje znatno lažje, kot p' brez njega. To pa je že tudi p°_. do prvega cilja, naj bi bili 'j zbori delovnih ljudi vsebin^, skrbno pripravljeni in na k vodstva osnovnih organ iza®* sindikata v svojih delovnih 11 Črtih posebej opozarjajo. V »ro ®St( TRŽISKI PEKO MED SCILO IN KARIBDO DOMAČIH IN SVETOVNIH GOSPODARSKIH GIBANJ • POTRJENA POBUDA ZA ZDRUŽITEV RUDNIKA LIGNITA VELENJE IN TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Samo še slovesen podpis! O Predstavniki TOZD Rudnika lignita Velenje in Termoelektrarne Šoštanj bodo 5. marca podpisali samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo Rudar-sko-elektroenergetski kombinat Velenje Na sestankih delovnih skupin in na zborih delovnih ljudi, ki so bili sredi meseca februarja, udeležilo pa se jih je 80% vseh zaposlenih, so delavci Rudnika lignita Velenje in Termoelektrarne Šoštanj z veliko večino potrdili pobudo za tesnejšo povezanost energetskega gospodarstva v Šaleški dolini. Predlog samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij združenega dela Rudnika lignita Velenje in Termoelektrarne Šoštanj v novo delovno organizacijo - v Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje -je torej sprejet. Delovni skupnosti velenjskega premogovnika in šoštanjske Termoelektrarne sta s to odločitvijo tudi podprli osnovne cilje združevanja oziroma novega organiziranja šaleškega energetskega bazena, to je optimalno izkoriščanje energetskih virov, enotno načrtovanje prihodnjega razvoja ter racionalno vlaganje skupnih finančnih sredstev ter razvijanje samoupravnih odnosov na osnovi dogovarjanja v združenem delu. V torek, 5. marca, bodo predstavniki temeljnih organizacij združenega dela samoupravni sporazum o združevanju v Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje tudi slovesno podpisali; s tem se bo začelo novo obdobje v razvoju šaleškega energetskega bazena. Novi Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje bo sestavljalo 10 temeljnih organizacij združenega dela, pri čemer bo vsaka samostojno ustvarjala in delila dohodek. Razvojni usmeritvi obeh osnovnih celic novega kombinata, to je Rudnika lignita Velenje in Termoelektrarne Šoštanj, sta že določeni s srednjeročnim programom razvoja Socialistične republike Slovenije, ki predvideva gradnjo četrte faze Termoelektrarne Šoštanj in povečanje proizvodnje lignita na najmanj 4,5 milijone ton letno. Nova samoupravna oblika združenega dela bo za gotovo sposobna izkoristiti vse prednosti šaleškega energet-j^ga bazena ter zagotoviti celovit gospodarski in družbeni razvoj občine Velenje. S tem pa bomo tudi v praksi potrdili spoznanje, da se lahko in tudi morajo prednosti socialističnih samoupravnih odnosov najbolj odražati prav v večjih sistemih, ki postajajo prevladujoča oblika sodobnega gospodarstva. (L) Prihodnost v večjem Izvozu Letos tržiški čevljarji ne bodo povečevali proizvodnje, zato pa bodo z boljšo kakovostjo in na račun cen dosegli za četrtino večji dohodek kot lani Med delovne organizacije v Sloveniji, ki bodo usmerile letos vsa svoja prizadevanja v povečanje produktivnosti in v večji izvoz, sodi tudi Tovarna obutve Peko v Tržiču. V vodilni tovarni slovenske obutvene industrije se bodo zato še posebno potrudili, da bi izboljšali kakovost svojih proizvodov, istočasno pa razvili spremljajoče dejavnosti in se poslovno še tesneje povezali s kooperanti. Z nujno potrebnim kančkom previdnosti do gospodarskih gibanj doma in v svetu na eni ter z velikimi načrtovanji na drugi strani bodo tržiški čevljarji, sodeč po pripovedovanju Janeza Bedine, pomočnika glavnega direktorja Peka, gotovo kos težavam, ki jih že čutijo. „Vrsta razlogov nas je pripeljala do odločitve, da letos ne bomo povečevali proizvodnje. Ostala naj bi približno na lanski ravni. Načrtujemo, da bomo izdelali skupno s kooperanti 4,200.000 parov čevljev, od tega 2,000.000 v Tržiču. Ne samo z boljšo kakovostjo, marveč tudi za račun cen naj bi se dohodek v odnosu na lanskega povečal skoraj za četrtino. Prvič bomo tako presegli eno milijardo dinarjev, v ta dohodek pa je vključena tudi vrednost prodanega blaga v lastni prodajni mreži.“ MEDSEBOJNA ODVISNOST Do bistvenega povečanja proizvodnje ne bo prišlo iz preprostega vzroka, ker so v Peku, podobno kot v ostali naši obutveni industriji, odvisni v največji meri od možnosti prodaje na tujih tržiščih. „Te pa so take“, priznava Janez Bedina," da nam ne dopuščajo večjih proizvodnih premikov. Če je tako, se nam je zdelo povsem umestno začeti razmišljati, ali ne bi kazalo zalo bolje izkoristiti razpoložljive proizvodne zmogljivosti. Ne nazadnje pričakujemo boljše poslovne uspehe od lanskih tudi od delitve dela z našimi kooperanti po vsej Jugoslaviji. Imamo jih že deset in v tej smeri mislimo delati še naprej." Svojo prihodnost tržiški čevljarji snujejo trezno in realno. Lani so prodali na tuje 36 % svojih izdelkov, letos pa naj bi izvozili za več kot 40 % celotne proizvodnje. „To bi bilo trenutno tudi največ glede na potrebe tujih tržišč. S kooperanti se nadejamo, da bomo za izvoženo obutev zaslužili 14,200.000 dolarjev, kar bi bilo za dve tretjini več kot lani. V večji izvoz smo bili prisiljeni iti največ zato, ker nam prodaja doma ne gre tako kot pred leti. Kupna moč je pač padla. Krepko je zdrsnila navzdol, ker so cene obutvi poskočile prav v zadnjem letu.“ Izvoz na zahodni trg bo za Peko letos precej težak, saj so pod pritiskom izredno visokih carin. Zadnji dve leti povrhu vsega močno upada še svetovna trgovina z obutvijo, zato veliki evropski proizvajalci iščejo tržišča drugod, največ v vzhodnih državah. Prav spričo tega bodo letos prodali na zahodna tržišča za petimo manj obutve kot lani, povečali pa bodo izvoz v vzhod-noevropske dežele, zlasti v Sovjetsko zvezo, kjer je po Jugoslovanskih čevljih veliko povpraševanje. In zato naj bi na vzhod prodali v tem letu trikrat več kot lansko leto. Delež vzhodnega izvoza se bo torej povzpel v skupnem izvozu na tri četrtine, medtem ko je še lani znašal komaj polovico prodaje na tuje. ŠIRJENJE PRODAJNE MREŽE Kot nam je povedal Janez Bedina, so bili v Peku že lani več kot zadovoljni s poslovanjem prodajne mreže. V 113 poslovalnicah po vseh državi so prodah 2,500.000 parov čevljev in zanje iztržili 357,000.000 dinarjev. „Tega nismo lahko dosegli, saj vemo, da je bilo 1973. leto stabilizacijsko leto, polno preizkušenj in odrekanj, dodatnih davščin in podražitev. Vse to pa je še kako vplivalo na kupno moč naših stalnih in novih kup-cev.“ Čeprav letos ne pričakujejo večje prodaje na domačem trgu, so se kljub temu odločili za razširitev prodajne mreže. Če bo šlo, kot so si zamislili, se bo število Pekovih prodajaln povečalo na 120. Skoraj ob istem času, ko bodo širili prodajno mrežo, bodo v proizvodnji začeli izločati stare strojne naprave in jih nadomeščati s sodobno mehanizirano opremo. Za te investicije naj bi samo prispevali nekaj manj kot 50 milijonov dinarjev. Za 2500-članski kolektiv naj-večje slovenske čevljarske družine je zadnja leta značilno, da skuša največ napraviti z lastnimi sredstvi. Zato tudi tokrat ne mislijo najemati kreditov. Radi bi nove prostore Skoraj ni mogoče verjeti, daje nekaj več kot 40 deklet v Splošnem krojaštvu v Ajdovščini lani sploh lahko naredilo zaščitnih delovnih oblek za skoraj pet milijonov dinarjev. Stiskajo se namreč na nekaj več kot 80 kvadratnih metrih. Delovni prostor za šivalnim strojem jim je hkrati tudi jedilnica, saj prave nimajo. Včasih pa tudi rekreativni prostor, da si med delom pretegnejo ude. Lani jim je v istem prostoru uspelo v primeri z letom poprej celo podvojiti proizvodnjo. Zanje delajo tudi gospodinje, ki na domu rabjjo posamezne dele njihovih izdelkov. Je pač premalo prostora za vse. Povprečna starost delavk gotovo ne presega 25 let in tudi njihov direktor je mlad. Pripovedoval je o osnovnih značilnostih podjetja, o željah in potrebah zaposlenih. Predvsem bi radi novo proizvodno halo, tako z okoli 60 delovnimi mesti. Ne bi radi namreč kradli delavk drugim podjetjem v občini, kjer je delo težje, pa čeprav bolje plačano. Sicer pa tudi pri njih niso osebni dohodki tako majhni — lansko povprečje se giblje okoli 1790 dinarjev, kar je za 450 dinarjev več kot v letu 1972. Kot so izračunali, bi v novi hali lahko povečali storilnost za najmanj 25 %. V sedanjih prostorih namreč nimajo nikakršne smotrne organizacije dela, ker je vse pretesno. Niti skladiščnih prostorov nimajo primernih, prav tako ne upravnih. Zato je njihova želja še bolj upravičena. Deloma bi zbrali sredstva sami, nekaj pa bi kot kredit nujno morala prispevati katera od bank. Notranje rezerve so izkoristili, kolikor so mogli. Lani so nakupili nekaj novih strojev, katerih sicer še niso vseh dobili in vključili v proizvodnjo, zanje pa so odšteli skoraj 300.000 dinarjev. Delovni zagon je pri delavkah, od katerih so nekatere komaj zapustile šolske klopi, velik, zato bodo v svojih prizadevanjih prav gotovo uspeli. Lanskoletna bilanca poslovnega uspeha pa jih k temu še podžiga, saj se po osebnih dohodkih in drugih pokazateljih poslovnosti uvrščajo med boljša podjetja v občini. M. HOŽIC V OBJEKTIVU Po 14 letih bodo zadihali O otroških igriščih zadnje čase veliko govorimo. Ugotavljamo, kako so potrebna in da jih imamo premalo. Potrebno je tudi orodje oziroma razgibalne naprave, ki so osnovna oprema za igrišča in male telovadnice. Šport-oprema iz Ljubljane je poleg Elana iz Begunj edina tovarna, ki dela opremo za otroška igrišča, in prav male telovadnice so tisto, s čimer so prvi začeli v Šport-opreml Zato si podjetje, njihovo proizvodnjo in načrte oglejmo malo podrobneje. Podjetje Šport-oprema je bilo ustanovljeno pred 24 leti, ko so v mizarski delavnici izdelovali pohištvo za Lesnino iz Ljubljane, v kovinarski delavnici opravljali stavbna ključavničarska dela in v sedlar- ski delavnici izdelovali polime plošče za galvanska podjetja. V tem začetnem obdobju pa so že začeli s popravili telovadnega orodja, kar je bilo osnova sedanji proizvodnji. Podjetje Šport-oprema oziroma njihov razvoj je bil zadnjih 14 let popolnoma onemogočen, saj nerešeni urbanistični načrti za področje Vižmarij niso dovoljevali širjenja podjetja. Prav v zadnjem času pa je bil izdelan načrt in s tem tudi možnost za razširitev Šport-opreme. Zasilne prostore, v katerih sedaj delajo, bodo čez leto ali dve zamenjali z večjo, svetlo proizvodno halo. Pridobili so še več kot dve tretjini novega zemljišča in v prvi fazi, ki jo bodo začeli uresničevati morda še letos, bo zrasla stavba, v kateri bodo po najsodobnejši tehnologiji začeli uresničevati nov program izdelkov iz poliuretana. Investicijo bodo delno krili z lastnimi sredstvi in pa s kreditu Načrt, ki so si ga zastavili, bodo, kot predvidevajo, uresničili v desetih letih. Odvisno pač od denarja, ki ga bodo lahko izločili v ta namen. „Sedaj izdelujemo okrog 5000 različnih artiklov," je pripovedoval JOŽE ŠTRUKELJ, direktor Šport-opreme. „Za male telovadnice izdelujemo 33 artiklov, za zunanja otroška igrišča pa 32. Naprave oziroma orodja konstruiramo večinoma sami Res da nekaj delno kopiramo od drugih, imamo pa tudi izdelke, ki so patentirani za naše podjetje. Za izdelke najprej napravimo prototipe in jih damo Zavodu za šolstvo v po- trditev. Šele potem jih začnemo serijsko izdelovati." Opremo za male telovadnice in športna igrišča prodaja Šport-oprema po vsej Jugoslaviji, v Sloveniji je proda le kakšnih 15 %. Bili so prvi, ki so skonstmirali in izdelali kompletno opremo za malo telovadnico in jo 1972. leta podarili telesno-vzgojnemu društvu Tabor v preizkus in testiranje. Svoj asortiment izdelkov pri Šport-opremi stalno izpopolnjujejo. Tako so izdelali pred kratkim prvo avtomatsko kegljišče v Jugoslaviji na magnetni sistem. To je brez vrvic, kar omogoča predvsem tekmovalcem realnejše rezultate glede na kvaliteto posameznikov. Izdelujejo tudi orodja za trim kabinete, predvsem za jugoslovansko armado. POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE Povzetek razprave o modernlzaeiji službe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja je na svoji 69. seji, dne 28. 12. 1973, razpravljala o poročilu upravnega odbora za modernizacijo službe skupnosti ter naročila upravnemu odboru sklada, „da poskrbi, da se v prvi polovici meseca januarja 1974 v listu „Delavska enotnost" objavi poročilo upravnega odbora sklada za modernizacijo službe. Sestavni del objave so tudi ugotovitve in sklepi ter povzetek vsebine razprave na seji skupščine." Poročilo upravnega odbora ter ugotovitve in sklepi skupščine so bili objavljeni v „Delavski enotnosti" št. 1 z dne 12. januarja 1974, zaradi zakasnitve izdelave stenografskega zapisnika pa je izostala objava povzetka razprave. Da bi bili delavci v temeljnih organizacijah združenega dela objektivno seznanjeni s stališči, ki so jih izrazili člani skupščine v zvezi z gradnjo centra za avtomatsko obdelavo podatkov in njemu priključenih služb na skupščini ter da bi jim bilo tako omogočeno objektivno presojati utemeljenost akcije modernizacije službe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, objavljamo povzetek razprave. POTREBEN JE KONSTRUKTIVEN DOGOVOR Pred začetkom razprave je predsednik skupščine skupnosti Jože GLOBAČNIK pozval člane skupščine na konstruktuven dogovor o vseh vprašanjih, ki zadevajo odločitev skupnosti glede izgradnje centra za avtomatsko obdelavo podatkov in poročila upravnega odbora sklada za modernizacijo službe. Na nastalo situacijo je potrebno reagirati politično in odgovorno. Kot osnovo za takšno reagiranje in da bi prispeval k takšni smeri razprave je predlagal osnutek stališč in sklepov. Skupščino je tudi obvestil, da svojo zahtevo po razrešitvi predsedniške dolžnosti zaradi zdravstvenih razlogov, ki jo je terjal na prejšnji seji, začasno umika, ker želi prispevati k razrešitvi vprašanja modernizacije službe in ker ne želi ustvariti vtisa, da beži pred soodgovornostjo za sprejete sklepe skupščine. V razpravi o poročilu ter predlogu stališč in sklepov so sodelovali: Dolfka BOŠTJANČIČ, Anton BRANDNER, Franc BRICELJ, Jože GLOBAČNIK, Vinko KASTELIC, Otmar LEŠ, Ignac NAGO-DE, Milan PODKRIŽNIK, Zdravko POGAČNIK, Alojz POTOČNIK, dr. Bojan ŠPICAR, Anka TOMINŠEK in Ludvik ZUPANC. V razpravi so bila načeta vprašanja, ki se neposredno in posredno tičejo izvajanja načrta modernizacije službe, o kateri skupnost razpravlja že od leta 1970. Predvsem gre tu za vsebino koncepta modernizacije, javnost dela skupnosti pri izvajanju programa, za vprašanja obsega investicijskih vlaganj ter za kadrovska vprašanja. KONCEPT MODERNIZACIJE SLUŽBE Glede koncepta modernizacije službe je bilo ugotovljeno, da noben zainteresiran republiški dejavnik ne nasprotuje modernizaciji službe pokojninsko-invalidskega zavarovanja. Ob tem pa je bilo večkrat poudaijeno mnenje, da je potrebno računalnik uporabiti za širše področje zbiranja in koriščenja informacij, in sicer za dejavnike, ki so zainteresirani za podatke o občanu. Izvršni svet skupščine SRS pozitivno ocenjuje prizadevanja, da se za potrebe skupnosti prehaja na sodoben način obdelave potrebnih podatkov z uporabo računalništva. Taka prizadevanja pa niso prisotna le v tej skupnosti, temveč tudi v upravi ostalih interesnih skupnosti. Izvršni svet je ustanovil posebno komisijo za vprašanja računalništva, ki naj prouči in koordinira potrebe in interese tako republiških in občinskih upravnih organov, kot tudi samoupravnih interesnih skupnosti. Ta komisija naj bi proučila tudi koncept računalništva in dala pobudo za sklenitev posebnega družbenega dogovora med vsemi zainteresiranimi o fiziognomiji centra in o vprašanjih združevanja sredstev vseh uporabnikov centra. Zato je izvršni svet predlagal skupščini pokojninsko-invalidskega zavarovanja, da do sklenitve tega dogovora ne nadaljuje s programirano gradnjo centra oziroma nove poslovne stavbe. Pri tem je prišlo do izraza mnenje, da si skupnost ne more dovoliti monopolizma v odločanju, kaj je prav in kaj ni, do kraja pa seveda lahko brani modernizacijo službe kot nujnost. Ce se to lahko stori brez „palače“ in brez ene same opeke, je to družbeno toliko boljše. Ce so se pogoji za modernizacijo od časa odločitve skupščine spremenih, ni mogoče nasprotovati ponovnemu preverjanju koncepta modernizacije in soočanju koncepta s širšimi družbenimi interesi. SODELOVANJE NE OGRAJEVANJE Potrebe po modernizaciji obstajajo tudi v drugih interesnih skupnostih, kot na primer v zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Zaradi tega je investicija, o kateri je govora, toliko bolj potrebna. Vendar pa je treba s strokovnimi ocenami, ki naj privedejo do odločitve, pohiteti. Koncepcijo modernizacije službe je treba sprejeti in izpeljati. Nujno pa je treba doseči dogovore med samouppravnimi skupnostmi, ki imajo svojo službo, koristijo pa lahko skupne podatke. K temu sili skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja že sama obveznost uvedbe matične evidence, ki jo lahko koristijo druge interesne skupnosti, obenem pa predstavlja povezavo slovenske skupnosti z ostalimi sedmimi skupnostmi v Jugoslaviji, kar je bistven pogoj za učinkovito sodelovanje celokupnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V zvezi s to razpravo je bil obravnavan tudi širši problem organizacije službe pokojninsko-invalidskega zavarovanja in ostalih skupnosti socialnega zavarovanja. Modernizacija službe in njena mehanizacija je lahko v končni posledici samo izvajanje določenega koncepta organizacije te in sorodnih služb v smislu sprejetih konceptov o funkcionalnih in, po potrebi, tudi fizičnih integracijah ustreznih strokovnih služb, ne samo zavarovanja, ampak tudi drugih. Zato je pred dokončnimi odločitvami v posamezni službi treba poprej sprejeti ustrezne načrte tako horizontalnega kot vertikalnega pove- JAVNOST DELA Kar zadeva javnost sprejemanja odločitev glede modernizacije službe in gradnje centra za avtomatsko obdelavo, je bilo v razpravi na skupščini skupnosti ugotovljeno, da je bil sklep o modernizaciji službe sprejet pred dvema letoma, na osnovi tega sklepa pa je bil sprejet program modernizacije, oblikovan sklad in ustanovljen upravni odbor. Ista vprašanja, kot sedaj, so bila aktualna že takrat. Kritično pa je treba oceniti zagotavljanje širše javnosti dela naše skupnosti. Razprave in odločitve so bile posredovane širši javnosti kot aktualne le, kadar je šlo za posebej zanimive sklepe o valorizaciji in usklajevanju pokojnin. Mimo tega pa je skupnost dobila le malo prostora in časa v sredstvih javnega obveščanja. Tudi skupnost sama je javnost malo informirala, 'malo so člani skupščine pisali in govorili o svojem delu in o sklepih skupščine, pa tudi sektor za informacije v službi skupnosti je ostal nezaseden. Del teh problemov bo v bodoče rešen z izdajanjem časopisa »Vzajemnost". Zavoljo tega bo treba poslej javnost obveščati o vsem, a čemer so se dogovorili člani skupščine skupnosti, posredovati pa bo treba tudi mnenja, ki bi se razlikovala od sprejetih stališč. Ob ugotovitvi, daje bila javnost premalo obveščena o dogajanjih v skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je treba povedati, da so bili občani neobveščeni ali pomanjkljivo obveščeni prav v težavni situaciji, ko vlagamo maksimalne napore za izvajanje stabilizacije. Tudi pristojni republiški organi niso bili dovolj obveščeni o teh problemih prav v času ko smo vlagali velike napore v to, da bi reših težaven finančni položaj prav pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Problem modernizacije in njene izvedbe, o katerem razpravljamo na skupščini, tudi ni bil nakazan v informaciji skupnosti pokojninskega in invalidskega, zavarovanja izvršnemu svetu v zvezi s sanacijo finančnega položaja tega zavarovanja v letu 1973. Nakazan pa tudi ni bil v gradivu skupnosti v zvezi z oblikova-. njem izhodišč za financiranje splošne in skupne porabe v letu 1974. V zvezi z očitkom, da namembna sredstva za gradnjo centra niso izkazana med sredstvi leta 1973 in v finančnem ovrednotenju programa skupnosti za leto 1974, je bilo na .skupščini skupnosti pojasnjeno, da ta sredstva res niso prikazana, vendar zavoljo tega ne, ker ne bremenijo sredstev, ki so bila zbrana v teh letih, temveč so del sredstev, ki so bila zbrana pred letom 1972. Skupnost je pri izvajanju svojega programa modernizacije in pri sprejemanju sklepov glede gradnje centra za avtomatsko obdelavo podatkov postopala enako, kot je bilo doslej v navadi pri vseh drugih investicijah. Na zadnjem zasedanju skupščine skupnosti je bilo poudarjeno, da je skupščina zavestno pristopila k izgradnji centra in da so se člani zavedali, da so potrebni prostori tako za aparature kot za strokovno službo skupnosti. Zaradi tega ni vseeno, če bodo zbrana sredstva, od katerih je nekaj že vloženih, ležala nekje kot mrtev kapital in tudi ni vseeno, če bi se investicije ustavile, ker je ob vsem tem znano, kako počasi se rešujejo nekatere zadeve zavarovancev in upokojencev, vsi pa vemo, da mora biti naš cilj čim hitreje reševati problematiko našega delovnega človeka in tudi upokojenca. Na zasedanju skupščine je bilo rečeno tudi, da je bila v upravnem odboru sklada za modernizacijo službe vseskozi prisotna želja, naj bo javnost obveščena tako o gradnji kot o samem konceptu računalniškega dela, ki naj bi povezoval več interesentov, ki imajo sorodne potrebe po podatkih in obdelavi. Upravni odbor pa pri tem ni uspel. Prav tako so člani želeli isto konfrontacijo mnenj doseči že na upravnem odbom, do katere je prišlo na skupščini, ko so potijena stališča, ki jih je upravni odbor ves čas zagovarjal. Verjetno pa je prepozno, da bi slovenska javnost ta koncept potrdila na vseh ravneh in se bo treba prilagoditi mnenju republiške komisije za računalništvo. Glede poročanja sredstev javnega obveščanja o gradnji centra je bilo na zadnjem zasedanju skupščine skupnosti povedano, da zavarovanci članka, ki je bil objavljen v »Večeru" dne 19. decembra 1973, niso sprejeli z odobravanjem in zavoljo tega tudi razprava na' Na željo Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS objavljamo povzetek razprave z zadnje skupščine skupnosti, ki je razpravljala o izvajanju modernizacije službe skupnosti. Tako, kot želi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, tudi v uredništvu Delavske enotnosti sodimo, da je prav, če zaokrožimo razprave o modernizaciji službe tega zavarovanja s povzetki razprave na skupščini skupnosti. Čeprav je čas zasedanja že nekoliko odmaknjen, saj je bila skupščina ob koncu lanskega leta, izdelavalsteno-grafskih zapiskov in avtorizacija razprave se je namreč zavleč kla, sodi povzetek razprave k poročilu upravnega odbora sklada za modernizacijo službe zavarovanja in k ugotovitvam in sklepom dtupščine skupnosti. Mislimo, da morajo biti zavarovanci obveščeni tudi o povzetku razprave, saj so naloge, ki jih je skupščina skupnosti sprejela s svojimi &lepi, še vedno aktualne. UREDNIŠTVO DE zevanja in sodelovanja ustreznih služb. Samoupravna decentralizacija namreč ne zahteva drobljenja strokovnih služb, temveč njihovo integracijo. Tudi računalniški koncept mora biti v skladu z gornjim, pri tem pa je treba izločiti vplive tujih firm, ki vsiljujejo različne sisteme zavoljo svojih interesov. Nedvomno je, da je tudi mode.rnizacijaslužbe invalidskega in pokojninskega zavarovanja nujna. Pri tem je potrebno še posebej paziti na to, da bodo službe, ki imajo neposreden stik z zavarovanci, na terenu, ne pa koncentrirane na enem mestu. V razpravi na skupščini skupnosti pa je bilo slišati tudi pripombe in mnenja, da bi bila koncentrirana služba za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zelo verjetno tudi cenejša. terenu ni tako enostavna. V razpravi je bilo poudarjeno, da so le 1971 in 1972, ko je skupščina razpravljala o teh vprašanjih, člaJl vedeli, za kaj gre in so zaradi tega glasovali zavestno in brez prisil* Prav tako tudi pozneje, ko se je odločalo o gradnji stavbe. SaT-K izračun stroškov pa je pokazal, da ne gre za nikakršno palačo, koVi je na primer Ljubljanska banka ali njej podobne, temveč za nek primernega. Zavoljo tega je ustrezna pojasnila treba objaviti v čast pisju ker tudi upokojenci želijo biti o tem informirani. Kot očitek je bilo v razpravi navedeno tudi, da je bistveni pro blem v tem, da se o gradnji poslovne stavbe za invalidsko-pokojni® sko zavarovanje ni javno odločalo. Ni bilo prav, da so bile te odk čitve prepuščene upravnemu odbom sklada za modernizacijo slik be, namesto da bi skupščina sama odločala o gradnji poslovi^ stavbe in ne samo o modernizaciji in izdajanju potrebnih sredstev Pomanjkljivost je tudi v tem, so menili v razpravi, da ni realiziran1 samoupravljanje po delegatskih načelih, kot je zapisano v velja'1 nem statutu skupnosti. Zavoljo tega, da bi določila statuta uresničili in izpeljah de lega1?! ski sistem, je predsednik skupščine skupnosti pokojninskega ink? validskega zavarovanja v prvi polovici leta 1973 dal pobudo rj razgovor o tem, kako priti do konkretizacije. Naša skupna spozn^ nja v tej fazi, je bilo rečeno v razpravi, pa očitno niso še bila tak ' daleč, da bi lahko dali odgovore na vrsto prisotnih dilem. KLJUB ŽE IZŠOLANIM KADROM NI PROSTORA ZA SODOBNO RAČUNALNIŠKO OBDELAVO PODATKOV Glede gradnje poslovne stavbe za center za avtomatsko obdelav1 podatkov je bil izrečen v razpravi očitek, da je bila članom sknf ščine posredovana samo ena varianta rešitve, to je poslovna stavb* ne pa tudi možnost eventualnih adaptacij in koriščenja skupil prostorov vsega socialnega zavarovanja v Sloveniji. Če bi se skupil na skupnosti lahko odločala o več alternativah, bi bila končfl1 odločitev kvalitetnejša. Izvršni svet skupščine SRS pa meni, da tudi glede na družben*& ekonomsko politiko, ki smo jo sprejeli, ne bi bilo primemo, da N n začeli graditi tako stavbo. Q V zvezi s tem je bilo na skupščini skupnosti poudaijeno, daf^ treba zamisel še enkrat preveriti, da pa je že v poročilu sarn^ nakazana ugotovitev, da je adaptacija dolgotrajnejša in nič cenej^v veijetno pa dražja. Zavoljo tega je skupščina sklenila, da se n'1 računalniku predvidijo tudi prostori za službe, ki so vezane računalnik, posebej pa je bilo podčrtano, da o tem ni odločal^ upravni odbor sklada za modernizacijo. Vehko delavcev službe p°\ kojninskega zavarovanja dela v nemogočih prostorih, zavarovan*1 pa čak^o na odgovore tudi po več dni, česar ne morejo razumet*- Na zasedanju skupščine skupnosti so razpravljavci tudi opozori’*' na posledice, ki lahko nastanejo z odlaganjem realizacije načrt* (j modernizacije. Slovenija je edina skupnost pokojninskega in inV»|n lidskega zavarovanja, ki nima računalnika, že nekaj let pa uspff sablja strokovne kadre. Zavoljo tega ni časa za dolgotrajne r^ prave, saj obstaja nevarnost, da se pri sedanji konjunkturi za 4 kadre, le-ti razkropijo. Prav kadri-pa so odločujoč dejavnik uresničevanju koncepta modernizacije. ' Na osnovi razprave je skupščina skupnosti sprejela sklepe, ki*05 bili objavljeni v prvi številki Delavske enotnosti letos. Na krat^Šj povzemamo le najbistvenejše: a 1. Upravni odbor sklada za modernizacijo službe naj ponovno’» sodelovanju z vsemi zainteresiranimi dejavniki vsestransko p reve1* ^ Ap rimal ni način in možnosti računalniške obdelave v službi skop!'3 nosti, njeno povezavo z drugimi organi in interesnimi skupnosti1* ' ter o tem poroča najkasneje do 1.3. 1974. r' 2. Skupščina vztraja, da se najkasneje do 15. 4. 1974 skleOjč dogovor o načinu realizacije programa modernizacije službe, ker t* a nadaljnje zavlačevanje povzročalo resno materialno in kadrovsk* škodo. Do sklenitve dogovora ni mogoče prevzemati novih obv®2’ nosti v breme sklada za modernizacijo. . (, Posebej pa je v zvezi s poslovanjem službe skupščina skupni, sprejela še naslednji sklep: »Ustvariti je treba sodelovanje služb vseh panog socialnega 0 rovanja in izvesti potrebno integracijo v smislu novih ustavnih k0? ceptov. Koncept sodelovanja in integracije teh služb naj se predi02 zavarovancem, da bodo seznanjeni, kam naj se obračajo zaradi ^ {javljanja pravic iz svojega varstva." ' . Povzetek razprave na skupščini skupnosti pokojninskega ? invalidskega zavarovanja je bil izdelan po redigiranih stenografsk** beležkah vseh razpravljavcev. Ljubljana, dne 28. II. 1974 Predsednik sklada za modernizacijo sluŽ® FRANC KUUCEVSEK, I ’ V utesnjenem prostoru dekleta službe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS vnašajo podatke na trakove kijih p°^ obdeluje računalnik STRAN 14 ' }■ r Jt \ ib A K 9 f. * * * DEVETEMU ZIMSKEMU POHODU NA STOL NA ROB i Sindikalno tekmovanje ^ v streljanju Komisija za šport in rekre-!ci)o pri OSS Idrija je v soboto, februarja, priredila občin-j.^0 sindikalno prvenstvo v stre- za ženske. Žal se je tudi jW°s udeležilo tekmovanja zelo Jmno število strelk, saj jih je 'f ekniovalo samo devet. Rezultati: 1. Marija Miklav- čič (tovarna Kolektor) 135 krogov, 2. Elvira Vončina (otroški vrtec) 134, 3. Slavči Mihelj (Slovenijales) 133 krogov itd. Iz udeleženk tekmovanja bo sestavljena ekipa, ki bo sodelovala na medobčinskem tekmovanju v Kopru 16. marca. RENAT ŠKARABOT j Tudi trim igre s prosvetnih delavcev Minuli teden je bil na Svetini ^ietninar za organizatorje šport-ne rekreacije celjskih delovnih , j “rganizacij. Udeležilo se ga je ^ organizatorjev, kar priča o zanimanja za delo na ^ etTl Področju, ki bo letos, vsaj jfT Dogatem programu sodeč, še jO ° j pestro kot doslej. Obravna-n' (i Portrri znak. Na seminarju so jt® Podelili več kot 1000 kar-°v in propagandnega mate- t); ^'uJej°, da se bodo vključile v ,){» ’ v naslednjih dneh pa pri- t'1 ailjejo, da se bodo vključile v 'Jo tudi ostale organizacije. * V {Judi bodo organizirali ’ |av 1 TRIM igre prosvetnih de-$ ter delavcev gostinstva in d' 1 v okviru obrtnega sejma, s čimer želi zveza za športno rekreacijo tudi v teh sindikalnih organizacijah poživiti aktivnost. Množične in propagandne TRIM prireditve bodo tudi v obliki dnevov hoje in plavanja ter trim štafete (za 1. maj in občinski praznik). Te dni pa se je pričel tudi plavalni tečaj za odrasle kot ena najbolj koristnih akcij zveze. Posebno pomembna je odločitev, da se ne bo več zaračunavala uporaba objektov športnih organizacij, ki jih vzdržuje TTKS z namenskimi sredstvi. To velja za programe vseh treh zvez TTKS in športne organizacije, sindikalne organizacije pa bodo za svojo interno dejavnost najemale objekte po minimalnih cenah ali tudi brezplačno. Osnovni moto programa TTKS - PONUDITI TELESNO KULTURO ČIM ŠIRŠEMU KROGU OBČANOV - bo s takim programom prav gotovo uresničen. T.G. P ©lir IH! II! ‘Na|e , btdj uIm. Prejme vsak udeleženec akcije za športni znak. Podobna je w / ^eta' ki jo športnik osvoji ob koncu akcije V VfflAR JU ZMAGAL RAZUM Ob rekordni udeležbi tudi dobra organizacija • Pretežna večina udeležencev dobro pripravljena in opremljena Stol, najvišji vrh v Karavankah, je znan kot precej vetrovna gora. Kakorkoli to pride prav v vročih poletnih dneh, pa je v tem letnem času butja več kot neprijetna, saj je navadno zna-nilec bližnjega viharja. Tako je bilo tudi minulo nedeljo, ob IX. spominskem pohodu na Stol, ki ga jeseniška organizacija zveze združenj borcev NOB in gorenjska planinska društva prirejajo v počastitev junaškega boja Cankarjeve čete z Nemci dne 20 februarja 1942 in po katerem je bila požgana prvotna Prešernova koča na Stolu. Po čudoviti in sončni soboti, ko je vrh Stola in kočo pod njim brez težav doseglo več sto planincev, seje v nedeljo zjutraj na tej gori razbesnel vihar. Svoj namen: prisostvovati spominski slovesnosti in prebiti‘lep dan v zasneženem gorskem svetu, so lahko uresničili samo tisti, ki so iz Valvasorjevega doma pod Stolom odšli na pot sredi trde noči. Vse druge pa je že v spodnjem delu poti oviral led, da bi. se bili nekje med polovico poti in vrhom malega Stola prisiljeni obrniti nazaj zaradi burje, ki je divjala s hitrostjo 150 in več kilometrov na uro in ki ni prizanesla nikomur. Ni bilo tako malo udeležencev pohoda, ki jih je buija na izpostavljenih mestih tako rekoč odnesla po pobočju navzdol .. . Ob takih vremenskih razmerah so organizatorji pohod tudi prekinili. Namesto pri Prešernovi koči pa je bila osrednja slovesnost kar pri Valvasorjevem domu. Zbranim planincem, tabornikom, pripadnikom JLA. teritorialne obrambe in še vsem ostalim — skupaj jih je bilo več kot tisoč - sta o pomenu boja pred 32 leti in o smislu pohoda kot obliki negovanja tradicij NOV, utrjevanja obrambne sposobnosti prebivalstva ter zdrave rekreacije spregovorila Franc Konobelj-Slovenko v imenu organizatorjev, inž. Pavle Šegula pa v imenu glavnih odborov Planinskih zvez Slovenije in Jugoslavije. Vsakoletni zimski pohodi na Stol so pravzaprav edina priložnost za mnoge planince, da brez večje skrbi zi lastno varnost sploh pridejo v tem letnem času v tisto visokogorje, kjer ni nobenih žičnic, kjer še kraljuje prvobitna narava. Če smo ob vseh prejšnjih pohodih ugotavljali, da večina udelcžehcev pohod na Stol jemlje zlahka, da prihajajo nepripravljeni in neopremljeni, da je pravzaprav samo sreči pripisati, da se še ni zgodilo karkoli tragičnega, lahko po letošnjem pohodu zapišemo dosti bolj spodbudne ugotovitve. Kdor ni imel s seboj derez ali cepina, si je pomagal vsaj s smučarskimi palicami. Izredno malo je bilo takih, ki ne bi bili primerno - oblečeni in obuti. Gorskim reševalcem tudi ni bilo treba posredovati pri reševanju onemoglih ali premra-ženih zagnancev, ki so se prejšnja leta spuščali v nekaj, kar je presegalo njihove zmožnosti. Zaradi vsega tega, vendar tudi zaradi neprimerno boljše organizacije, kot smo je bili vajeni v prejšnjih letih, lahko zapišemo, da je letošnji pohod na Stol uspel. Čeprav večina ni prišla na vrh, pa imajo vsi za seboj težko turo v resnično nevšeč-nem vremenu; turo, na kateri so dokazali, da bodo, če bo kdaj potrebno, zmogli še kaj dosti težjega in zahtevnejšega. - mG Vse za načrtno preventivno vzgojo Število lažjih, težjih in celo tragičnih planinsko-smučarskih in plczalno-alpinističnih nesreč se pri nas, kakor tudi onstran meje, zaskrbljujoče veča iz leta v leto. To je povsem razumljivo, kajti planinstvo hiti z naglimi koraki, iz leta v leto je bolj množično, visokogorski smučarski šport in alpinizem imata iz leta v leto več ljubiteljev. Zato se planinsko-alpinistične organizacije pri nas, kakor tudi v svetu, trudijo in prizadevajo, da bi bili hoja, plezanje in bivanje v gorah varni in prijetni. Vsi zagovorniki množičnega, rekreativnega planinstva in vrhunskega turnega smučarskega, plezalnega športa in alpinizma se dobro in v polni meri zavedajo, da je mnogo lažje in tudi ceneje preventivno preprečevati planinske smučarske nesreče, kakor pa reševati lažje, težje in smrtno ponesrečene gornike, plezalce, smučarje in alpiniste. Pri nas smo v zadnjih letih s pomočjo več kot 130 matičnih planinskih društev, številnih pionirskih planinskih sekcij po šolah, mladinskih planinskih odsekov in še prav posebej z aktivnim in prizadevnim delom alpinističnih odsekov zajezili število gorskih nesreč. Številna predavanja, planinske šole, plezalne šole, plezalno-alpinistični tečaji in tabori so stalna in koristna oblika šolanja in vzgoje mladih gornikov. Za varno hojo in plezanje ter prijetno bivanje v gorah preko milijon vsakoletnih obiskovalcev naših gora skrbe posebne komisije pri naši planinski organizaciji, planinski zvezi Slovenije. V vzgojo in šolanje mladih gornikov so vključeni naši najboljši inštruktorji in predavatelji. Komisija za šolanje in vzgojo, mladinska in alpinistična komisija pri PZS vlagajo znatna sredstva in napore v vzgojo in šolanje gornikov, da bi preprečili in zmanjšali planinsko-alpinistične nesreče. Komisija za alpinizem bo v letošnjem letu jugoslovanskega planinstva temeljito pripravila več plezalnih šol po alpinističnih odsekih in več začetnih in izpopolnjevalnih tečajev ter taborov v domačih in zahtevnejših gorah. Prvi zimski začetniški tečaj bo že v prvi polovici meseca marca, od 3. do 10. 3., na čudovitih terenih Križkih podov, temu bo sledil konec meseca julija, od 21. do 28. VII., začetniški tečaj v Vratih, pod severno steno Triglava, v začetku meseca avgusta pa piezalnoalpinistični tabor v Martuljku (Pod Srcem in v Zaaku), ob zaključku polne poletne plezalno-alpinistične sezone pa še piezalnoalpinistični tabor v zahodnih Julijskih Alpah (Poliški Špik, Viš in Mangart). Na ta način bo komisija za 'alpinizem pri PZS v največji meri poskrbela za preventivno, načrtno vzgojo vseh pripravnikov in članov 25 alpinističnih odsekov in njihovih sekcij. Kakor je kdo vedel in znal so udeleženci letošnjega pohoda v nedeljskem vihaiju sestopali s Stola VELESLALOM ZP ISKRA NA SORIŠKI PLANINI Komisija za šport m rekreacijo pri sindikalnem odboru Združenega podjetja ISKRA je organizirala na Soriški planini tradicionalne XII. zimske športne igre. Izredni snežni pogoji in sončen dan so pripomogli, da se je na Soriški planini zbralo skoraj 300 delavcev in delavk iz 22 delovnih enot ZP Iskra, da se pomerijo med seboj v veleslalomu. V tehnični izvedbi tekmovanja so prizadevno pomagali člani Smučarskega kluba Železniki, ki so kot domačini povsem opravičili zaupano nalogo. Moški so nastopili v štirih starostnih kategorijah, žen- llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllll ske v dveh, posebej pa so tekmovali tudi štipendisti združenega podjetja. Raznovrstne kategorije kažejo na pestrost programa in privlačnost udeležbe za vse delavce in delavke podjetja. Med ženskami je tekmovala tudi državna reprezentantka Barbara Pik on iz Radovljice. Uvrstitve v posameznih kategorijah: Štipendisti (22): 1. Logar Vito 3039, 2. Skok Iztok 30,62, 3. Štular Darko 31,79 itd. Ženske do 30 let (19): 1. Pikon Barbara, Instrumenti, 31,28, 2. Verdnik Mojca, IRI 34,61, 3. Bevc Heda, Polprevodniki, 37,20, itd. Illllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllliltlllllllllllllllllllll Ženske nad 30 let (14): 1. Prelovšek Avrelija, Elektro-mehanika, 37,21, 2. Finžgar Anica, Elektromehanika, 4037, 2. Skubic Olga, IRI, 41,92, itd. Moški nad 45 let (25): 1. Stružnik Ivan, ŠC Kranj, 35,81, 2.-3. Tekavec Vili, IEŽE, in Ilija Jože, Commerce, 37,82 itd. Moški 35—45 let (43): 1. Jamnik Tomaž, Elektromehanika, 31,23, 2. Bernik Milan, IEZE, 31,28, 3. Blažič Jože, Orodjarna, 32,98, itd. Moški 25-35 let (87): 1. Mohorič Ivan, Elektromo-toiji, 55,69, 2. Gartnar Anton, Elektromotoiji, 59,43, 3. Drinovec Matjan, lllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllll Elektromehanika, 60,13, itd. Moški do 25 let (65): 1. Nadišar Milan, Elektromehanika, 58,68, 2. Arh Jani-slav, Instrumenti, 59,70, 3. Zaplotnik Ivan, Elektromehanika, 60,12 itd, Skupna uvrstitev ekip: 1. Elektromehanika 6:04,74, 2. Commerce 6:22,34, 3. IRI 6:51,06, 4. EMO 7:01,77, 5. Instrumenti 13:08,45, 6. Elektromotoiji 18:03,63 itd. Zaključna slovesnost s podelitvijo priznanj in nagrad je bda v prostorih Alplesa v Železnikih, kjer so se dogovorili za prihodnje telesno-kultume akcije delavcev in delavk ZP Iskra. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll TA PROSTOR SMO ODSTOPILI CEMENTARNI ANHOVO • TA PROSTOR SMO ODSTOPILI CEMENTARNI ANHOVO # TA PROSTOR SMO ODSTOPILI CEMENTA ANHOVSKI CEMENTARJI MED VČERAJ IN JUTRI Leta 1976: nad milijon ton cementa Anhovski cementorji bodo z novo investicijo v vrednosti 1.051 milijonov dinarjev več kot podvojili proizvodnjo najkvalitetnejšega cementa • Nova cementarna bo predvidoma zgrajena 1976. leta # Ob investicijah v nove proizvodne zmogljivosti tudi investicije v družbeni in osebni standard za-poslenih # Stanovanje dobi vsak, ki ga potrebuje, najkasneje v treh letih Anhovski cementarji so danes dosegli že takšno stopnjo tehnološkega razvoja in produktivnosti, da praktično z obstoječimi zmogljivostmi ne morejo več naprej. Še nedavno tega so se navduševali, da si zgradijo 1.000-tonsko peč za proizvodnjo najkvalitetnejšega cementa, pa so kmalu spoznali, da bo tudi ta premajhna, če bodo hoteli v korak s časom in predvsem v korak s konkurenco pri proizvodnji cementa in azbest cementnih izdelkov. Zato se je delavski svet podjetja ob koncu 1972. leta odločil, da si v Anhovem zgradijo novo cementarno z 2.000-tonsko pečjo za proizvodnjo cementa. Danes te, ko zaviješ čez Sočo v anhovsko cementarno, pred mostom že preseneti velik napis: gradnja nove cementarne. Napis so postavili pred kratkim, ko so začeli s pripravljalnimi deli za to velikansko investicijo. Najprej bodo zgradili nov most čez Sočo, ki bo povezoval njihovo „skladišče“ surovin, to je kamnolom, z novo cementarno. Nato pa se bodo takoj lotili izgradnje nove cementarne, kot že rečeno, z 2.000-tonsko pečjo. NAJPREJ V POGON PEC cementarno zgradili do 1. avgusta 1976. leta, nakar bodo vse naprave tri mesece v poskusni proizvodnji in proti koncu 1976. leta bomo začeli z redno proizvodnjo. Takoj nato bodo prišli na vrsto mlini za klinker. Računamo, da bodo do 1. maja 1977 tudi ti nared.“ Andrej Berlot je razgrnil tudi vse številke, ki zadevajo izgradnjo nove cementarne. „Celotna investicija nas bo veljala 1.051 milijonov dinaijev. Od tega bomo porabili za investicijo milijardo dinaijev, 51 milijonov pa bomo porabili kot začetni obratni kapital." „Kje boste dobili toliko denarja? “ „Finančna konstrukcija predvideva, da bomo denar za to investicijo spravili skupaj iz različnih virov. Poslužili se bomo kreditov Ljubljanske banke, mednarodne banke, kreditov naših kupcev, kreditov čeških dobaviteljev opreme in seveda lastnilr sredstev." prodali v Sloveniji^ Skupaj s trboveljsko cementarno bomo čez dve leti proizvedli blizu 1.600.000 ton cementa. Če upoštevam, da ga bomo blizu 200.000 ton porabili doma za azbest cementne izdelke, bomo skupaj s Trboveljčani 1.400.000 ton prav lahko prodali samo v Sloveniji. Izračuni že danes namreč kažejo, da potrebujemo v Sloveniji najmanj 1.300.000 ton cementa." ANDREJ BERLOT, ekonomist, šef podjetniškega računovodstva, mi je še dejal, da bodo z izgradnjo nove peči za proizvodnjo cementa avtomatično izboljšali tudi vse ostale tehnološke postopke v zvezi s proizvodnjo cementa in tudi azbest cementnih izdelkov. „Najprej bomo storili vse, da spravimo v pogon novo peč," je razlagal anhovski ekonomist. „Računamo, da bomo novo PODVOJENA REALIZACIJA V novi cementarni bodo anhovski cementarji proizvedli letno blizu 1.000.000 ton najkvalitetnejšega cementa, ali strokovno povedano: cementa znamke 450 in 550. S tem bodo pri proizvodnji cementa podvojili realizacijo, in sicer računano po današnjih cenah na blizu 400 milijonov dinaijev. Zanimalo nas je, ali bodo lahko ves cement prodali doma, ali ga bo potrebno tudi izvoziti? „Glede na kronično pomanjkanje cementa smo v elaboratu za izgradnjo nove cementarne predvideli, da bomo ves cement LANI ZADOVOUNI Toliko o načrtih. Kako pa so amhovski cementarji zaključili minulo leto? „S proizvodnjo smo v minulem letu tako pri cementu kot pri cement azbestnih izdelkih lahko zadovoljni. Proizvedli smo 432.920 ton cementa in 217.075 ton azbest cementnih izdelkov, kar pomeni, da smo naš načrt v celoti izpolnili. Celotna realizacija je ob takšni količinski proizvodnji'znesla nekaj nad 476 milijonov dinaijev. Ta načrt pa bi zanesljivo še presegli, če se ne bi tudi mi srečali z mnogimi težavami. Zaradi energetske krize po svetu smo bili tudi mi prizadeti. Vezani smo namreč na uvoz surovin, ki jih zlasti potrebujemo pri proizvodnji azbest cementnih izdelkov," je na kratko pojasnil Andrej Berlot. Iz njegovih pojasnil pa še povzemamo, da so anhovski cementarji lani v primerjavi z letom poprej povečali produktivnost za 6 %, kar so dosegli predvsem z boljšo organizacijo dela in racionalizacijo proizvodnje. Za morda največji uspeh v minulem letu pa si anhovski ce-mentaiji štejejo dejstvo, da so kljub ogromnim povečanjem cen surovinam celotne stroške proizvodnje povečali le za 14,6% v primerjavi z letom 1972. Če ne bi izboljšali tehnologije in organizacije dela, bi bilo povečanje stroškov neprimerno večje. To pa pomeni, da bi za sklade ostalo še manj denarja. A kljub tolikšnim prizadevanjem ostanek dohodka le ni bil tolikšen, da bi se dal ena- dopust res porabili za pravi p1 čitek." STANOVANJE V 3 LETIH Posebno pozornost pa anhovskem ,,Salonitu" post' so lani porabili za družbeni standard delavcev kar 3.160.000 dinaijev, kjer pa niso všteta stanovanja za delavce. Od tega denarja so porabili 1.670.000 za regrese za letova- nja, preostali denar pa za najrazličnejše potrebe kulturne, čajo izgradnji stanovanj za ^ športno-rekreacijske in komu- lavce. Niko Čargo je poved® nalne dejavnosti v Desklah in da pri njih noben delavec ne & . .. Kanalu, kjer živi največ delav- ka več kot tri leta na staflc kovredno primerjati z doseženo cev tega 2.460-članskega kolek- vanje. Tako kratka čakalna d® realizacijo. Na razmeroma tiva Salonita. ba je razmeroma lep uspeh, ^ nizko akumulacijo v minulem Veliko pozornosti v Salonitu smo v Novi Gorici zvedeli, ^ letu, zatrjujejo v Anhovem, so posvečajo letovanju delavcev, delavci nekaterih drugih p°“ vplivale tudi mnoge obveznosti Imajo dva počitniška domova, jetij čakajo na stanovanje tu^ enega v Kranjski gori, drugega po deset in več let. Lani so d® pa v Izoli, kjer velja za člane delili stanovanja 62 zaposlenif1 kolektiva dnevna oskrba komaj nerešenih stanovanjskih priifl1 35 dinarjev. Lani je bilo na do- rov pa imajo še 90. pustu v obeh domovih nad 700 delavcev in njihovih družinskih članov. „To pa je glede na veliko število zaposlenih v naši tovarni razmeroma majhna številka," ugotavlja socialni delavec Niko __r__ _______, cemcnfaijev pa le-ti ne zane- Čargo. ,JDo neke mere je manj- spetr pridobili 40 novih staHc maijajo skrbi za družbeni in še zanimanje med našimi delav- vanj, si pri razreševanju sta^ osebni standard zaposlenih. Za- ci za letovanje v lastnih počit- vanjske problematike poit'* vedajo se, da bodo ob osebnem niških domovih razumljivo. Ve- gamo tudi z dodeljevanjem^1 zadovoljstvu slehernega zaposle- čina naših delavcev ima še ditov. Prav zdaj bomo del®' nega lahko dosegli tudi mnogo skromno kmetijo in tako raje skemu svetu predlagali, da * boljše rezultate gospodaijenja. dopust porabijo za delo na višino kreditov povečali za ^ I do družbe. Navedli so podatke, da so se pogodbene obveznosti glede dajatev lani v primerjavi z letom 1972 povečale kar za 63,2 %, zakonske obveznosti pa celo za 75,9 odstotka. STANDARD DELAVCEV Ne glede na velike obremenitve gospodaijenja anhovskih prepričan sem", je dejal ^ cialni delavec Niko Čargo, ,: bomo tudi teh 9(T primerov šili uspešno in v razmero: kratkem času. Razen tega, ^ su I IT smo začeli z gradnjo dveh n0^ stolpičev v Kanalu, kjer boH Zato precejšnja sredstva, ne gle- kmetiji. Lani smo na primer že- vogradnje na 100.000 dinatj' Sl de na nova investicijska vlaga- leli poslati 15 delavcev na brez- za adaptacije pa na 50.000 ^ nja, namenijo vsako leto tudi za plačno letovanje, pa jih, odkri- naijev. S tako povečanimi ^ standard zaposlenih. to povedano, nismo brali toli- diti bomo stanovanjske pfl)l NIKO ČARGO, socialni de- ko. Zato bomo morali še veliko bleme naših delavcev občut^ > lavec v tovarni, je povedal, da delati na tem, da bodo delavci omilili." -k ' O DELAVSKA ENOTNOST Glasilo ZVEZE SINDIKATOV7 SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Direktor, urednik IVO TAVČAR. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313 VI, telefon uredništva 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033. Račun i Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 501-620-7-12100. Posamezna številka stane 2,00 din. Naročnina je četrtletna 25,00 din — polletna 50.00 din -Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotoyini — Tiska CZP »Ljudska pravica«, Ljubljana. Na podlagi mnenja Sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1 72 z , oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov