------   31------
Politične stvari.
Dualizem gnjije.
Kar je vsak umen državljan že davno pričakoval, začelo se je zdaj že prav očitno na Ogerskem. Oholi Madjari že po vseh udih čutijo, da tako ne gre naprej. Zadrege postajajo čedalje hujše in se pred novimi volitvami za državni zbor se utegne kje kaj podreti. Vedno podpiranje trohljivega in razpokanega poslopja ne pomaga dosti, če bi tudi podpiralci bili umetniki v svojih strokih in vedeli vselej najboljša sredstva. Pa tudi tega ni, parlamentarične stranke si ne vedo pomagati in so v največem neredu.
Prebivalstvo pa je edino — v nezadovoljnosti, kajti čevelj tišči nizke in visoke, kmeta in gospodo. Al pomagati si tudi ljudstvo ne ve, ozira se tedaj na vse strani po kaki pomoči. Do sedanjega državnega zbora pa nima nihče zaupanja, od njega ne pričakuje nihče pomoči. Saj je pa skupščina že sama nad sabo obupala, želi si razpuščena biti, kar se jej bo gotovo prej tudi zgodilo, nego se je mislilo; zgodilo se bo to, kakor pravijo, zavoljo novih volitev za državni zbor, ki so že biizo. Pri volitvah hoče ministerstvo Bitto Ghyczy, da prenehajo parlamentarne nevihte, da bi moglo bolj trdno prijeti za vajeti.
m
Volitve bodo gotovo zelo viharne. Ali pa bodo po njih prišli na dan pravi odrešeniki iz občne sile? Bodo novi poslanci vedeli, kje treba prijeti državni voz, da ga iziečejo iz močvirja, v katero se Čedalje globokeje pogrezuje? Ghycy sam je rekel, da ne v6, ali bo novi parlament že pravi, ki bo lotil se prenaredeb -in popravljanja tam, kjer ga treba. Mi pa rečemo še več : gotovo tudi ta zbor ne bo pravi, pa tudi tisti ne, ki bo za tem prišel, sploh noben zbor ne, dokler velja sedanji sistem izključljivo madjarskega gospostva, ki je nezmožen kaj pravega včiniti.
Koloman Tisza je ob novem letu svoje zveste privržence ogovoril tako, kakor da bi hotel nam ubogim takraj Litave vojsko napovedati. Trdil je, da Ogerska po pogodbi plačuje preveč za obojne zadeve ter je prevzela prevelik del državnega dolga na-se ; to se mora prenarediti, da se Ogerska reši vseh nadlog. Tedaj 30 od 100 je Ogerski preveč, mi pa, ki smo prevzeli 70 delov državnega dolga, in plačujemo tudi 70 delov obojnih stroškov, smo prevzeli premalo, plačujemo premalo! Morda Magjari utegnejo še zahtevati, da ne le oni sami nič ne bi plačevali za obojne stroške, timveč da bi mi plačevali še polovico tistih davkov, katere potrebujejo sami za-se. Tako daleč utegne priti še magjarska predrznost.
Toda prav tako! Naj poved6 vse, kar imajo na srcu, naj stavijo svoje zadnje pogoje, da bomo vsaj vedeli, s kom imamo opraviti, česa se nam je od Madja-rov nadjati. Treba tega, da se razmere enkrat morejo od ta), od temelja pregledati in popraviti.
Konservativna stranka se že giblje. Sumičijo jo, da dela na to, da bi se ministerstvo prej ko mogoče prekucnilo, da bi že med volitvami bilo Sennyeyevo ministerstvo na krmilu. Al tudi Sennyey ne bo dobro vozil, ako ostane na isti poti, na kateri je sedanji sistem. Ta pot ne pelje na kraj miru in sreče, ampak na kraj viharjev in pogube.
Andrassya, ki je bil napadan po mnogih brošurah, se bodo zdaj lotili tudi konservativni listi. Tudi prav! Da bi le grajanje njegove politike spravilo ga na pot boljšo za Avstrijo in Ogersko.
Deak, oče in stvarnik dualizma, je zelo oslabel. Najbrže ga razen starosti pritiska tudi zavest, da dua-lizem je na kvar Avstriji in Ogerski; mogoče je pa tudi, da vidi, da ta dualizem se že podira in bliža koncu in da mu je pri tem pri srcu kakor očetu, ki stoji pri postelji svojega ljubljenega otroka, katerega tira huda jetika proti jami in kateremu vsa umetnost različnih zdravnikov ne more več pomagati.    Žalostna osoda!
Kako slab je denarni stan na Ogerskem , to nam dokazujejo žalostne poročila iz te dežele. Cena vseh premakljivih in nepremakljivih posestev pada od dne do dne bolj, in vendar ne neha boben peti za prodajo teh posestev. V Peštu, na priliko, so bile hiše cenjene na 95.000 gold., prodane pa za 18.000 gold. ; skoraj polovica štacun je v Peštu zdaj zaprtih; po deželi pa se klati tolika drhal postopačev brez dela, da se jih ni ubraniti; fabrike razpuščajo delalce, ker jim nimajo dela dati; po deželi pa oderuhi kmetom, ki denarje od njih na posodo jemati morajo, kakor pijavke kri izpi-vajo; že dolgo pred žetvijo jim morajo pridelke zastaviti. Le tako naprej! ošabno se štuliti za mogočno „državo" in zatirati vsaki drugi narod, ki ni magjarski. Prevzetnost hodi pred padcem.
Ves svet pa po tem lahko previdi, kam pridejo dežele, če je njih vlada v nespretnih rokah, če pride v njih na krmilo sistem, ki, sam jetičen, tudi drugih organizmov ne more vtrditi in ohraniti jih pri zdravji. Naj bi bila Ogerska strah našim centralističnim poli-tikarjem!