Izhaja vsaki četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom
na celo leto . 3 fl. „ pol leta . 1 fl. 50 k.
O lU . • — A- SOk. Brez pošiljanja na dom za celo leto . 2 fl. 50 k. „ pol leta . 1 fl. 30 k. , % „ . — fl. 70 k. Posamezni listi se dobijo pri knjigaru Novaku na velikem trgu za 5 k.
SLOVENSKI
Podučiven list za slovensko ljudstvo.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo.
Oznanila se prijemajo, plača za vrstico je 10 k. in za kolek 30 k.
„Poduk v gospodarstvu bogati deželo."
Stv. 33.
V Mariboru 13. avgusta 1868.
Tečaj II.
Frn sloveaski tabor.
Dan 9. avgusta t. 1., kterega je bil pr v i si o v en s ki t a b o r v L j u toni e ru, je vreden popolnoma, da se zapiše s zlatimi črkami v slovensko zgodovino. Moramo reči, da če ravno smo videli v preteklih 7 letih mnogo prav lepih veselic na Slovenskem, ali take navdušenosti za slovensko stvar, in tako veliko množino zbranih rodoljubov, še dozdej nismo videli. Pa zakaj se jih tudi ne bi zbralo, saj je bil ta shod mnogo bolj imenitna stvar, kakor je bila kakoršna koli druga veselica, ktere smo imeli dozdej! — Prvi slovenski tabor je namreč bil naj vekši korak k boljši naši bodočnosti! — Vsak pravi rodoljub, ki res želi napredek naši stvari, mora biti prepričan, daje to edina pot, po kteri se ljudstvo za narodnost zbudi, po kteri se mu dokažejo jegove potreboče, po kteri se pogovorijo sredstva, ktera peljejo k narodnemu blagostanju; po kteri ljudstvo zezve svoja natorska prava in svoje pravice poprek, ktere mu grejo po Bogu in zakonu; pot, po kteri se ljudstvo pelje do politične zrelosti, pot, po kteri vlada zezve prave želje in potreboče svojih podložnikov v kaki deželi. Velika hvala gre tedaj naj prej onim rodoljubom ki so z velikim trudom in z mnogimi žrtvami napravili ta prvi slovenski tabor, ker so po tem napravili prvo pravo pot k narodnemu blagostanju, hvala tudi gre vsem onim, ki so se pri tem zlo važnem shodu vdeležili, ker so s tem dosti jasno dokazali, da jim je mar za občno blagostanje in da hočejo po mogočnosti k temu pripomoči. — Vsak rodoljub naj dela po svoji mogočnosti za blagostanje naroda in bodemo se v kratkem začeli širiti po celi lepi slovenski deželi! —
Važne resolucije pa, ktere je sprijelo enoglasno više 7000 nasočih ljudi, so bile sledeče :
Tukaj zbrani slovenski narod soglasno izreka; da v §. 19 državnih osnovnih postav ne najde poroštva za ohranitev in gojitev svoje narodnosti, dokler ne bode:
1.	Slovenski jezik na slovenskem izključivo uradni jezik in dokler se ne bo v ta namen uradnikom na slovenskem neodlogomadoločilobrok, in sicer pol leta, do kterega morajo znati slovenščino v besedi in pismu.
2.	Dokler ne bode crkvena vlada na Slovenskem uradovala v slovenskem jeziku in se ne bodo v bogoslovnicah predmeti, kteri se do zdaj nemški predavajo, odzdaj si ovenski razlagali.
3.	Dokler ne bodo ljudske šole čisto slovenske in v srednjih učni jezik slovenski. (Nemški jezik ostane učni predmet.)
4.	Dokler se ne združijo Slovenci v zedi-njeno Slovensko z narodno Upravo.
5.	Dokler se ne bode iz deželnega zaklada štajarskegav razmeri števila Slovencev in j i-hovih prineskov napravili, podpirali in vzdr-žavali slovenski z a v o d i n a pr. slovenske realke gospodarske šole itd.
6.	Dokler ne bodo dodane temu paragrafu izvršilne postave in djanskovpeljane in dokler se ne bode posameznim deželam dalaveča samoupravna oblast.
To so, kakor smo rekli, od vseh nasočih soglasno sprejete resolucije. Ker vendar zarad važnosti tega velikega shoda vsak bravec ima pravico zahtevati, da se mu popiše bolj natančno prvi slovenski tabor, hočemo v kratkem popisati vse bolj važue jegove delke.
Že v soboto zvečer se je zbralo lepo število rodoljubov v Ljutomeru, kterih je tako mnogo došlo v čitalnico, da so bile vse sobe polne. Tukaj pri veseli godbi in pevanju narodnih pesem, se je čnlo tudi mnogo lepih napitnic, narodu slovenskemu in mnogim jegovih voditeljev (Strossmajerju, Palackiju, Rigerju itd.) Drugo jutro, t. j. 9. t. m. je ob četrti zgodaj že naznanjalo pokanje možarjev iz brega Kamen-ščaka, na kterega podnožje se naslanja trg Ljutomer, da je napočil važen dan tabora. Okolo dvanajste opoldne se poda predstojnik ljutomerske čitalnice z nekimi odborniki in rodoljubi na določeno pol ure oddaljeno mesto na Kamenščak, da sprejme tamo pričakane goste, ki so se pripeljali iz Ormuža in ki so došli iz Ljubljane, Maribora, Celja in mnogih drugih krajev. Okolo edne se pripelje prav dolga rajda pričakanih gostov z zastavo in g. dr. Ploj je pozdravi v kratkem in pomljivem govoru, kteremu ravno tako odgovori g. dr Razlag. Po tem so se vsi skupej podali v trg k občnemu obeduT-čitalničini gostilnici. Izmed gostov posebno moramo omeniti deputacijo ljubljanskega „sokola", kterega je zastopalo deset mož in ki so taki pri obedu nas razveselili z lepim petjem. Okolo treh popoldne še se pripeljate dve dolgi rajdi kmetijskih vozov iz Središča in od sv. Tomaža, skorej na vsakem vozu ki so vsi bili z vejami in traki okinčeni, je bila gledati slovenska zastvava in vsi so bili z ogromnim „Živio" klicanjem sprejeti. Ob treh popoldne se vzdigne cela družba in se poda s pevajočimi sokolci na taborišče, ker je bila večina ljudstva že zbrana. Dve godbi na dveh zanje pripravljenih odrih, ste po vrsti igrali in med veselimi god-binimi glasovi zbral se je narod (mnogo kmetov je došlo celo od Koroške meje ali peš ali na vozib) hitro okoli glavnega odra, ker je bila govornišnica, mesto za prvosed-nika, c. k. komisarja, taborske odbornike in zapisavce. Taborišče je bilo na travniku taki zunaj Ljutomera, ki je s drevjem zasenčen in ki je za to priložnost, tako prikladen bil, da si ni želeti boljšega. —
G. župnik dr. Klemenčič iz Ljutomera stopi prvi na govornišnico in nagovori zbrano množino takole: „Po ustavi, ktero je potrdil naš milostljivi cesar Franc Jožef, nam je mogoče in imamo pravico pod milim nebom shajati in posvetovati se kakor so se naši dedi posvetovali, in izrekati svoje misli in želje, da se nam izpolnijo. Približava se trenotek, da se te nam od cesarja podeljene pravice poslužimo in jo izvršimo. Resnobno je, o čemur se imamo pogovarjati, treba nam je torej reda. Da bi pa vse redno bilo treba nam predsednika. Imam čast vam predlagati izvrstnega rodoljuba, slavnega, učenega rojaka, rojenega med vami pri Mali nedelji, g. dr. Razlaga (živio!) za vašega prvosednika. Če je vaša misel, da je g. dr. Razlag vaš prvosednik, izrecite: da!" Narod kliče gromovito: „da!" in „živio Razlag!"
Prvosednik dr. Razlag: „Več kot 1000 let je preteklo, kar se naši očaki niso smeli zbirati pod milim nebom, da bi se posvetovali o občnih cčeh. Zdaj je prišla doba, da sme slov. narod svoje že' izrekati ter jih predlagati pre-svitlemu cesarju. P< rabimo to dobo. Žalostno se je godilo našim očakom, ž »trn. se godi nam, ali jaz mislim, naj se pa naši deci bolje g lil (Eni kmetje vihte klo-
buke, dolgotrajni živio-klici.) Jaz mislim da bo in mora biti enkrat tako, da bomo mislili — ne samo na sebe, temuč — na svoj rod, da bo eden izmed vas, ki bo drugo suknjo oblekel, kakor jo imate vi, ohranil srce; da bo vsak izobrazil si um, pamet in srce, da bo uradnik, rokodelec, kmet vse, kar bo delal, storil po vednosti in prepričanju — najbolje. Tačas se bo reklo, da je narodna najviši stopinji omike. — Dali ste meni čast da sem tega posvetovanja prvosednik, za kar se vam srčno zahvaljam. Bolje se vam pa ne morem zahvaliti, kakor če kar ima naloženo prvosednik, dober red obdržim; in zato vas prosim, da me ubogate v vseh rečeh! (Kmetje: bomo, bomo!) Potrebno je da samo eden govori, da ne bo nobeden segal v besedo, da bo le tisti govoril, kteremu bom besedo dal. Besedo bom vsakemu dal, kdor se je zglasil. — Dalje je treba da se mir zdrži, da mirno poslušate, kajti mislimo, da smo pametni možje v posvet zbrani. Tako so ravnali stari Grki in Rimljani in oni so imeli pamet in srce na pravem mestu. Pogovarjali se bomo o postavi, ki zagotavlja vsem narodom enake pravice, o §. 19. novih temeljnih postav. Treba da vam ta §. berem. (Prvosednik bere §. 19.) Ta postava je imenitua za nas. Zato so ljutomerski rodoljubi sklenoli, da se posvetujemo o njej. Se enkrat vas prosim, da mirno poslušate. — Prvo besedo dam g. Kukovcu.	(Dalje prihodnjič.)
--f-sa&ss-i--
Gospodarske stvari.
Vsak delavec naj misli na svoje delo,
(Dalje.)
Da se pravo zadene je treba prav misliti, prevdarjati in spoznati razne trse; po tem rozge močne in slabe, visoko in nizoko rastoče; dalje moč zemlje, iz ktere trs živež vleče, poznati itd. V obče že trs sam ovadi, kakošnega gospodarja da je, in to na prvi pogled vajenega, bistrega vinorejca. Za to je kaj koristno, da se dobro oskrbljen vinograd pogleda, in kar se dobrega zapazi, ^doma vpeljuje. Iuače tudi koristi na posameznih trsih poskušnje delati, da se sam prepriča, kakošni razloček je med staro navado ali trmo in novim, umnejim ravnanjem ali oskrbovanjem itd.
Dokler ne boš mislil, in vzroka vedel, zakaj se to ali uno delo tako, uno drugače opravlja, ne boš naprej prišel: stroj je stroj. —
O ti priložnosti še to omenim. Že več let se govori in toži, da grozdje boleha ali splesni in trde jagode popokajo, da ni za nič. Tako sem že letos v Negovi pred 4 tedni videl po grajšinskih vinogradih na nekterih trsih boleno grozdje s plesnino, nektero je bilo že iz daleč poznati, ker je bolj temno, črno bilo, tudi spokane jagode ima; iz takega grozdja ne bo nič. Sploh sem pa le na starih, ali sicer slabih trsih boleno grozdje našel in zapazil, ki so v obče slabo oskrbljeni, ne dostojno okopani, očedeni, pognojeni ali po-grobaučeni, in toraj klaverno rasti morajo, nimajo dovolj primernega živeža.
Tudi v mojih vinogradih sem tu pa tam izjemama našel v prejšnih letih boleno grozdje. Ali tudi le na bolj slabih trsih, ki niso dobili zadostne gnojne pomoči. Tako je lani en trs z bikom ali locnom bil videti v kupljenem vinogradu, ki je imel boleno grozdje. Pa že od daleč je očital, da s svojim stališčem ni zadovoljen; zakaj bil je star, visok in prav plitvo v zemlji, in ta še je bila trda, pusta ilovca brez rodovitnosti, da je toraj borni trsek moral hirati, ker se kupljeni gorici ni moglo na enkrat postreči. Tudi pri steni kot brajde razpeljane trte, so naj večkrat imele boleno grozdje; včasi je na pol dozorelo, včasi pa že trdo popokalo, po tem se je posušilo in ni bilo za nič, razun za gnoj. Že večkrat sem zaukazal vincarju: te 4 trse mi odkoplji in pognoji z dobro parstenino, ali z dodelanim gnojem, kakor ga imaš na gnojišču, in 4mu primešaj trsinega pepela. Saj veš, da si vsaka rastlina s svojimi odpadki naj bolj gnoji, kakor to vidiš po gozdih, ter pristavim: Ti trsi že od leta 1843 ni so bili pognojeni; — Takrat so rajni oče to hišo stavili, in potem te trse vsadili. Letos jim je vincar pognojil, kakor sem rekel, in hvala Bogu, vsi so še zdravi, prav temnega čvrstega odrastka z obilnim grozdjem, ktero je poprej že tačas boleno bilo med tem da na zračnih, drugih brajdah, ni nikoli bilo bolenega grozdja videti, ker se je trsom vsako leto zemlja vzrahljevala in več krati gnojilo. To meje toraj napotilo, da
tudi pod kapom pri steni raztočim trsom pognojiti velim, in ni brez vspeha, kakor se nadjam.
Tako gre tedaj povsod misliti, da bo delo venec delavcu spletalo, ga hvalilo, častilo in veselilo.
Tudi ženske si naj svoje nežne možgane nekoliko več belijo, kakor se to navadno godi, da ne bodo iz gole, slepe šege svoja pohišna opravila zvrševale, na primer o kuhanji ;
Po letu ljudje večidel od zelenjave živijo, kakor, solate, vohrata, kapusa, zelja, špinače, roninega perja, krastavcev ali murk itd. Nektere ženke pomečejo o trebenju ali sna-ženju zelišč vse vkup, ne pogledajo ali so uši, črvi, gosenice, polži, mravlje, ščurki, stonoge, muhe ali kaki drugi bauceki ali kukeci med perjem ali v jedi — jim je zadosti, da so korenine z blatom odstranile, ter pravijo : saj je za nas dobro ! — Ni res, še celo škodljivo in nevarno je tako nesnago vzmes kuhati, da po tem ni zadosti „ulriha", to je, koze ..., ampak še marsikteri zboli.	(Konec prihodnjič.)
O sajenju iiiurev.
Če človek našo lepo štirsko-slovensko zemljo prehodi, posebno mursko in dravsko polje, in vidi, da še zlo mnogo rodovite zemlje ni prav obdelano, in da še se mnogo stotin te dodre zemlje rabi samo za pašnike, na kterih živina po letu od same velike vročine skorej konec jemlje, ker se skoraj na nobenem ne nahajajo drevesa, pod kterimi bi si v senci nekoliko ohladila, počinola in okrepila; če nadalje premislimo, kako velik dobiček prinašajo mnogim gospodarjem v drugih deželah murve, od kterih listja se redijo s vil ni črviči, ki pri nas posebno dobro napredujejo; če vse to, pravim, dobro premislimo, se res moramo čuditi, da so še dozdaj v našem kraju, samo redki gospodarji murvina drevesa zasadili in svilorejo vpeljali. — Tisoč in tisoč lepih murev bi lahko stalo na naših lepih in velikih pašnikih, ki bi po letu davale vgodne sence živini in ki bi redile svil ne črvice, kteri prinašajo gospodarjem po kratkem in celo malem trudu zlo velik dobiček.
Res sicer je, da se mlade žlahtne murve pri nas za velik denar težko dobijo, ali temu se celo lahko v oko m dojde, če si gospodarji sami napravijo murvine drevesnice, da si namreč posejejo seme žlahtnih murev, s kterim pa se mora ravnati tako-le: Prav zrelega sadja žlahtnih murev se dene v skledo, tamo se razmečka in prilije se mu vode, voda se mora tako dolgo priljivati in odljivati, dokler seme ni celo čisto; kar gor splava se odstrani, ono pa, ki je na dnu, se dene na popir in se v senčnem mestu posuši. Seme se h rani do velikega travna, tedaj pa se mora seme deli v solj eno vodo in 48 ur močiti; tako namočeno seme se poseje v posodo, v kteri se nahaja samo pesek, da se tamo scimi. Za 2—3 dni, kedar se pokažejo že rumene očke se seme poseje v dobro obdelano zemljo za četrt palca globoko, kder se mora z desko dobro zapokati, pokrije se greda po tem s zelenimi vejami, da mu suša ne škodi če pa je zlo sušno, se mora z vodo zaljivati. Če mlade murvice imajo 4 peresa, se veje mora odstraniti in plevel izpleti; sploh se mora plevel marljivo izpletati. Leta stare murvice se zasadijo. Na noge tedaj slov. gospodarji, sadite murve in vpelajte koristno sadjorejo.
V Ilijaševcih fare sv. Križa pri Ljutomeru.
J. Kralj, kmet.
Slamničarstvo na Laškem.
Ta obrtniška betva še ni tako stara na Laškem; še le začetka našega stoletja so začeli v Florenciji prve tenke slamnike delati. Jihovo izvaževanje se še le šteje od leta 1825 sem. Od tega časa pa se je ta obrtniška betva tako krepko razvila, da je izvožnja slamnikov 12—13 milionov frankov vredna. Lep izgled našim slovenskim slamuičarjem na Kranjskem!	,
Koliko Avstrija sladkorja pridela in porabi.
Leta 1866/67 se je od 23,761.263 dunajskih centov davek plačal, leta prej od 15,855.527 centov. Tovaren ali fabrik na sladkor ali sladkornic je 126 bilo, od kterih jih je 140 delavnih bilo, naj več jih je na Češkem in Moravskem. Poraba sladkorja je iznašala za človeka v spodnjem Avstri-skem 14 Jiber, na Solnograškem in gornjem Avstrijskem 6 liber, na Šleskem 4g liber, na Češkem 4| liber, na Štirskem liber, na Koroškem in Kranjskem 3 libre, na Ogerskem, v Galiciji, Sedmograškem 2 libri, na Hrvaškem, Dalmatinskem in Slavonskem 1—libre. Izvožnja je iznašala | milijona dunajskih centov.
Naše narodne pesmi.
Spisal F. Kočevar.
(Dalje.)
Epiteton pisan je v slovenskih narodnih pesmih skor ravno tako navaden kakor epiteton bel. Pisano pomeni nekaj veselega in mičnega. Slovenec ž njim, kakor z epite-tonom bel, zaznamva naj raje svoja stanovanja, pohištvo in opravo. Včasi pa pomeni pisano tudi nekaj odurnega neznanega groznega, kakor se bo iz sledečih primerov razvidelo : pisana kamra, pisana barčica, pisana ladja, pisana oštarija, pisan hram, pisana postljica, pisana škrinja, pisana zibeljka, pisan povojec, pisan bokal, pisana janka, pisan fortošec, pisan mojderc, pisano veselje, pisan (veseli) dan, pisan vuzem, pisan ptič, pisan pav, pisan žerjav, pisano perje, angeli imajo pisane perote, pisana brzda, pisana (crkvena) sveča, pisano pismo, pisana palica, pisan travnik, (primeri hrvaško pisana pečenka za nemški lungenbraten,) pisano znamenje, s kterim se je nekdaj sodno krvišče zaznamvalo; jaz bi djal, da bi se z nemškim Wahrzeichen naj bolj prevesti dalo, pisan stol, to je tisti stol, na kterem sedeč je obsojenec smrtno osodo poslušal, današnji Anklagebank, pisano (srdito grdo) gledati, pisan gad, pisana senca t. j. očividna laž, al kar Nemec pravi lügenhafte Uebertreibung, Aufschneiderei.
Zeleno barvo sem našel v sledečih slučajih: Zelena Sava, zeleni Juri, zelene oči (znamenje hudega človeka), zelena peč, zelen (mrtvaški) pot, zelena kocka (mitologičen pomen), zeleno borovje, zeleno bukovje, zelen gaj, zelen log, zelen gojzd, zelena tratica, zelena ledina, zelena njiva, zelena šuma, zelen travnik, zelena paša, zelen venec, zelena jablan, zelen vrtec, zelena praprot, zelen rožmarin, zelena detelja, zeleno drevce, zelen len, zelen grm, zelen ogradič, zelen grob, zelena lešica.
R u d e č a barva se tudi dostakrati najde, n. pr. rudeče šobiee, rudeča usta, rudeče krilo, rudeč lajbec, rudeče čičke, rudeč robec, rudeči šolniči, rudeče bandero, rudeča detelja, rudeče kitice, rudeča jabuka, rudeče rožice, rudeča gartroža, rudeč nagel, rudeča (ne smrtna) rana, rudeč oblak, rudeče goslice.
Znamenito je kakšnim predmetom se siva (v razreč-jih, sinje, sivno in siuno) barva prilastuje. Našel sem: siva Drava, sivi sokol, siva grlica, sivi golob, sivi volk, sivi konj, sivi hrt, sivo morje, siva skala, sivi kamen, siva megla, siva goba, sive rožice, siva griva, siva solza (od prevelike britkosti), siva pajčevina, sivi svit (das Morgengrauen), sjva brada in siva starost.	£
Rumena barva se pridodaje sledečim predmetom: uu-meno lice, rumeni lasi, rumena krv, rumeno solnce, rumeno polje, rumena pšenica, rumeno vince, rumeno grozdje, belina, kadar dozoreva, se rumeni, rumene rožice, rumena miza, rumena sveča.
Žolto je: žolta vuga, žolta svila, žolto zlato, žolta pšenica, žolta trenja (kutnja), žolti (kosov) klun, žolt med (kovina), mrkvica žolto korenje, žolte žveglice, žolte goslice.
P lav o se najde večkrat kot germanizem za nemški blau u. pr. plave oči, plava vijolica, plava gora, pa tudi plavi konjiček.
Erjavo barvo sem našel samo edino enkrat kot er-java lisica.
Razun teh sem našel še sledeča barvina epiteta: višnjeve rožice in višnjevo sukno, vran-konjič, rožice goreče barve, robec drage farbe, prižana senečica, risana puška, njedarec kot kri, bledo lice, bledi mesec, seri konj, seri starec, sera kobila, *) gjlitidjane partice, **) guzana janka (ein faltiger, gestreifter Weiberrock), krvava solza, modre oči, vino kakor zajčja kri, pruno (?) nebo (na Koroškem), lasje kostanjeve barve, rusi konj, rusi zlat, rusa in rosa glava, in šatka (kravjo ime.) ***)
*) Ser-a-o bo brž ko ne kongruent hrvaškem sur-a-o, kar po Kurelcu pomenigesprankelt, tedaj tisto stanje, v kterem začenjajo lasje siveti, ter so sivi in črni ali kakoršni že med seboj pomešani.
Pis.
**) Djundj (džundž) ali djiinj je v zagrebški okolici tista iz ru-dečih trakov in iz zlatih resic v podobi krone narejena aubica, ki jo nevestice kedar k poroki gredo, na glavi nosijo, pa tudi sploh ženski rudeče-žolti urec. Turopoljec pravi kuruzi ki je lepo rumena, da je džendžava.	Pis.
***) Večidel se kravam dajajo imena po barvi, kakor n.pr. dima, belana, breza, mavra, lisa, ruma (rumena?), ica (?), spregla, košutka, žutka, plavka, srna, jelenka, muca, progla, sizka, erdečka itd. Po tem
Hrvaški jezikoslovci se še danas pravdajo o tem, ktero in kakšno barvo pomeni: ridj, hrdjav, smedj, rujno rušo, sinje, suro itd. Ta pravda pa se le po tem dognati da, če se v obzir vzamejo vsi tisti predmeti, kterim narod to al
ono barvo pridevlje.	(Dalje prihodnjič.)
--
Navodi k narodnemu gospodarstvu.
(Dalje.)
Del IV.
34.	Ako je pa z denarom tako, kakor smo zgoraj omenili, lahko bi kdo poprašal, zakaj tedaj ni svobodno vsakemu si denar kovati kakor drugih stvari načiniti ? Zakaj bi ga vselaj le vlada izdala in s svojimi znameni zaznamje-vala, kterih nikdo posamen rabiti ne sme? Ko bi vsakdo bil celo pošten in tudi popolnoma zveden kovati zlato in srebro in bi načinil enakomeren denar po teži in velikoči: mogel bi vsakdo kakor vlada srebro in zlato v denar prekovati; pa ko vsakdo ni celo pošten, a če v obče bi dopuščeno bilo denar kovati, tre-balo bi tehtati, kusiti vsak kos deuara, ki nam v roke pride ; zato imeli bi vsi biti zvedeni kemisti. Vse to ne bila bi samo velika sitnost temuč celo nemogoče,^ goljufij bi se brez konca godilo; zato da se tem neprilikam v okom pride, prevzela je vlada na skrb kovanje in izdava denar. Postave določujejo dotični veljavi dotično težo in čistočo vsakemu denarnemu kosu; vlada si tedaj pripravi v svoje denarske kovarne zvedene opravnike in ljudi ki čistijo in porazdelijo na tančno po zadatih zakonih dragocene metale, ki se jim izročijo. Kar se je tako določilo, temu se natisne državni ali vladni znak ali marka, kot znamenje ali certifikat, da je pravilno in zakonito veljavno. Zato kedar koli dobimo takšno kovino si smemo biti svesti, da je to zakonito veljaven denar.
35.	Ko vlada prevzeme skrb deuar kovati in izdavati ima se pri tem poslu sledečih pravil držati :
a.	Kovina ima biti enake čistoče: vsak dukat enako čistega zlata, vsak florin enako čistega srebra itd., ako bi to tako ne bilo, goljufij ne bili bi varni in trebalo pi nam posamezni denar kemično kusiti.
b.	Vsak denar enakega imena, ima biti enake teže: vsak dukat enako težek, vsak floriu enako itd.
c.	Denar ima biti takšne oblike in podobe, daje za za-menjivanje in štenje naj bolj pripraven.
d.	Denar ima biti tako olepšan, da ga je težko ponarejati, nikakor pa ne odkrhati in odpiliti, tako da bi se poškodovanje brž ne spoznalo. — Tako je tudi v obče narejen naš zlat in srebern denar, vsakdo si lebko na njem razloge razgleda. — T« bi bili naj važnejši vzroki zavolj kterih ima vlada na skrbi kovati in izdavati denar. (Dalje prihod.)
\ 4. občni zbor »lov. Matice 5. t. m.
se je bila sošla velika množica udov. Po srčnem pozdravu predsednikovega namestnika dr. L. Vončina je poročeval g. tajnik Lesar o delavnosti odborovi. Koledar se dotiskuje in knjige se bodo prav kmali razposlale. Društvo je narastlo za 225 udov in jih šteje sedaj 1360; 122 jih je ves čas ali odmrlo ali sicer odstopilo. Nato našteva knjige, ki so že dodelane ali v delu in imenuje nektere, ki se zanje pisavci še niso našli. Matična glavnica znaša 26.438 gld. Pridjana je k temu prošnja, naj bi udje redno plačevali letnino. Dr. Zu-panec je dalje razložil preštevske zadeve. Nasledovala je obravnava o naučnem slovniku in sprejet je bil odborov predlog, da naj se na učni slovnik izdaja ter naj odbor izvoli k temu potrebni odsek izmed matičnih udov, kterih naj je po dr. Krekovem predlogu dve tretjini v Ljubljani, drugi odzu-naj. Predlagal je o tej reči dr. Kosta; gg. Svetec in Šolar sta govorila za odlog tega dela; gg. Krek, Raič, Bleivveis, Močnik pa za odborov predlog. — Sprejet je bil načrt novih matičnih pravil. — Zastran Erjavčevega predloga: „naj Matica izda znanstveno terminologijo nemško-slovensko", je bilo
sodeč, brž ko ne, tudi ime šatka al šaška pomeni neko barvo, ali ktero ? Ali ne pomeni morebiti to, kar nemško falbe ? Bil sem še dijak, kar me enkrat ranjki dr. Šubic na ulici pograbi, naj mu povem slovensko besedo za nemški falbe falke naimre ime konja s to barvo. Djal je da ima že celi Georgicon preveden, samo slovenske besede za falbe ne more nikjer zvedeti kolikor tudi okoli poprašuje. Jaz mu tačas nisem vedel odgovora dati, pa mu ga bogma tudi danas ne bi mogel. Kaj, ako ne bi naše šaš-a-o nemški falbe značilo?
na dr. Razlagov nasvet sklenenoj Odbor naj g. Erjavcu naznani, da naj se govori z g. Sulekom v Zagrebu, ki piše srbsko-brvaško imenstvo, ali bi se dala ta reč strnoti v prid edinosti slov. imenstva s hrvaško-srbskim ? — Izvoljeni odborniki so: v Ljubljani p. n. gg.: generalvikar Anton Kos, stolni dekan dr. J. Zl. Pogačar, prof,„dr. L. Vončiua, dr. Fr. Papež. Vnanji p. n. gg.: Anton Cerne, Mat. Majar, dr. Razlag, Drag. Šavperl, dr. And. Vojska in dr. Vošnjak. Na prošnjo dramatiškega društva, naj bi mu „Matica" po 300 gld. na leto podpore dajala, ni nihče spregovoril, torej se je reč odboru izročila. Na srčne besede g. predsednika za slovo je družba že po 12 zadovoljna se razšla.
(„Danica")
Politični ogled.
Neki časniki pravijo, da se je naša vlada pritožila pri ruski, da ta kaže za češke agitacije, sočutje drugi časniki pa pravijo, da to celo ni res.
Zadnje nemško streljanje na Dunaju, pri kterem se je zadosti jasno pokazalo, kamo cislajtanski prvi politikarji merijo, je pripomoglo, da narašča v Galiciji nezadovoljnost soper vladajočo stranko. Tudi na polskem, kakor je videti, če dalje bolj spoznavajo, da je dozdajuo postopanje polskih državnih poslancev duševnemu in materijalnemu stanu le kvara napravilo. —
Ministerstvo je imenovalo g. V. Globočnika za okrajnega glavarja v Slov. Gradcu, g. Jož. Vračiča za Celje, g. K. Majra za Lipnico, g. Ad. Rotondi p 1. Arailca za Radgono, g. J. Jože ka za Brežce, g. F. Haas a za Ljutomer. g. Str o baba za Ptuj in g. J. Seedera za Maribor.
O g e r s k i deželni zbor je sprejel vso brambovsko postavo brez spremembe, ravno tako tudi postavo o ljudski ali črni vojski in o letošnjem rekrutirjanju. Pri ti priliki pa se je pri vseh govorih zadosti jasno videlo, da Ogri ne zaupajo na sedajni mir, in zato hočejo svojo vojsko ko naj hitreje v red spraviti.
Iz Pešta se piše, da je peštanska kazenska sodnija za-ukazala mestnemu glavarstvu, da mora knjeza Aleksandra Karagjeorgjeviča zapreti in to se je tudi zgodilo.
V	Pragi je mestno zastopništvo sklenolo, naj se pošlje prošnja do cesarja, da bode sedež upravne avstrijske severno zapadne železnice v Pragi ne pa na Dunaju.
K taboru „na Toldah" na Češkem se je sošlo več kakor 6000 ljudi, če ravno je osem policijskih komisarjev stražilo na potu.
Vlada išče namestnika deželnemu poglavarju v Ceski, pa nemore najti takega, ki bi znal govoriti češki. Mislimo vendar, da mu ne bo potrebno govoriti češki.
CeloPruse so govori pri streljski svečanosti zlo raz-dražili in kralj sam pravi, da je cela svečanost bila soper njega obrnena in skorej bi bil napravil nasprotno demonstracijo.
Iz Rima se piše, da so sv. Oče prepričani, da se bode vnela evropejska vojska, ktero bo pričela Francoska in ktera se bo končala v korist Rima.
Na Francoskem se vršijo nove volitve večidel dobro za vlado, k temu vendar mnogo pripomagajo bajoneti.
Ruski cesar zapoveduje v svojem ukazu nabiranje vojaških novakov na ruskem Poljskem. Za tišoč rubeljev se lahko posamezni odkupi.
V	Španjolski še zmir vre.
iVovičar.
Zdaj, ko sc po vseh krajih kaže v vinogradih prav obilno lepega grozdja, je cena vina začela zlo na nizko iti, ker je namreč upati dobre bratve; posebno je padla cena vina na Štirskem.
28. julija ob šestih zvečer je strahovita toča popolnoma pobila polje treh velikih srenj v Koroški. To isto se tudi piše iz srenje sv. Jurja pri Reihenegu in srenje Primoža v Celjskem okraju.
V	Švedski so našli zlo obilen vir petroleuma.
V	komisiji, ki jo je ministerstvo kmetijstva sklicalo na Dunaj, je bilo rečeno, da prvi pogoj za razširjenje dobrih vednosti v sviloreji je podučevanje šolske mladine v ljudskih
šolah in posebno v realkah; zato je treba, da se učitelji v preparandijah teoretično in praktično podučujejo v sviloreji. Izdelala je ta komisija tudi program za svilorejnico v Gorici, kjer se bodo skušnje in preiskave delale o zadevah sviloreje. Za podporo sviloreje je bilo odločeno dolnji Avstriji 800, gornji Avstriji 500, Solnogradškemu 150, Oeski 2800, Galiciji 800, Bukovini 250, Moravski 500, Šleziji 1200, Štajarski 800, Kranjski 300, Koroški 309, Dalmaciji 2000, Trstu 400, Istriji 800, Goriški 1700 in Tirolski 1700 gld.
(„Novice".)
Iz Ceske so došli glasi, da se na nekterih krajih popisuje, koliko imajo crkve in kapelice premoženja. Zakaj ? je celo lahko vgenoti.
V	četrtek, t. j. 6. t. m. je na enkrat došlo pred Trst 7 angleških vojnih ladij.
V	nedeljo, t. j. 2. t. m. je v kavani v Trstu bila sožgana „Presse", ker je o zadnji tržaški rabuki govorila — resnico. To je pogum in junaštvo!
Na Občini je neka žena porodila pred kratkim trojčke, 2 deklici in 1 dečka. Vsi so zdravi.
Pravila narodnega političnega društva v Ljubljane je cesarska deželna vlada potrdila. Tudi nam bi tako društvo bilo potrebno.
Peter Kozle r, deželni poslanec, je od cesarja imenovan za namestnika deželnega poglavarja v Kranjski.
Preiskavna ministerialna komisija je pretekli teden došla v Trst. Gospod dvorni svetovalec Hell je jej na čelu.
SI. Vredništvo „Zgodnje Danice" je od sv. Očeta 11. julija prijelo lepo zahvalno in pohvalno pismo za nabiranje darov in sploh iskreno delovanje za katolško vero.
VOgerski se seje na više od 71.000 rali zemlje ta-bak in vsako leto se ga pridela blizo 580.000 centov. Naj vekši del ga dobi vlada; čez 80.000 centov ga vendar gre v Taljansko iu Francosko. — Trgovina z tabakom je leta 1867 državi prinesla više 21 miljonov gld. čistih dohodkov.
Tržna cena
pretekli teden.
ii ■ 3
CS 3	O
ä S >--5 >■3 a s
s s o p.
fl.j k. fl.| k.
Ifl.lk.lifl.lk.
Pšenice vagan (drevenka) .	4	50	5	—		4	80
Rži „ ....	2	80	3	20	<"¡80	8	10
Ječmena „	2	60	—		3;90	_	
Ovsa „ ....	1	50	2		2 10	1	80
Turšice (kuruze) vagan	2	80	3	30	8-	8	
Ajde „	3	20	—	—	3 20!	3	80
Prosa „ . . .	3	—	3	—	3 —	—	—
Krompirja „	1	30	1	25	1 20	—	—
Govedine funt ....	--	20	—	25	— :24j	—	25
Teletine „ ....	—	20	—	26	— 24		26
Svinjetine črstve funt		28	—	26	-24		25
Drv 36" trdih seženj (Klafter)	10	—	9	—	8 50	10	
18" „ lO ,, „ . • . •	—	—	5	40		—	
„ 36" mehkih „ .	6	—	6	—	6-	7	50
., 18" „ „ .	—	—	3	50			
Oglenja iz trdega lesa vagan		80	—	60			95
„ „mehkega,, „		60		50	— 40	~7	75
Sena cent ....	1	20	1	20	— 75	1	—
Slame cent v šopah	1	-	1	—	-65		95
„ „ za steljo	—	80	—	90	— 60	_	75
Slanine (speha) cent	40	—	36	—	40-		—
Jajec, pet za ....		10	—	10		__	—
Cesarski zlat velja 5 fl. 38 kr. a. v. Azijo srebra 111.50. Harodno drž. posojilo 62.50.
Loterij ne srečke.
V Trstu 5. avgusta 1868 : 4« 56 22 57 23
Prihodnje srečkanje je 19. avguBta 1868.
Učenec
iz dežele (kmetije), ki zna slovenski in nemški in je izvršil 3 ali 4 razrede v ljudski šoli, bode sprijet v kupčiji z manu-fakturnim in modnim blagom v Mariboru. Drugo se izve pri vredništvu „Slov. Gospodarja".