List 36.
Gospodarske skušnje.
Kako naj se koruzna slama rabi za presno klajo.
Gotovo je, da je ni presne (frišne) klaje, ki bi prekosila presno koruzno perje in stebla v tečnosti, posebno za molzno živino. Premlada pa ni tako dobra, ker je preveč vodena; večidel je tedaj prav, da se tako dolgo čaka, da cvesti začne. Do tega časa naj se poklada raji nemška (Iucernska) ali pa navadna detelja. Če je bila koruza za klajo prav gosto sejana, niso stebla tako debele, da bi se ne mogle kositi j sicer pa je treba jo žeti ali s kratkim nožem rezati; koj potem se koruza, kolikor se je je naželo ali na-kosilo, zveze v snopiče in s polja spravi. Vselej se mora, preden se ta slama živini poklada, razrezati na drobno tako, daje ta rezanica 3 do4pavcedo!ga. Če se je v jeseni še zmerzline bati, se mora vsa koruza pokositi ali požeti, v snopiče povezati in kakor žito v kozolce djati ali v stave (mandeljce) zložiti. Rujava farba, ki jo potem slama dobi, ne zmanjša nič njene tečnosti.
Poklada naj se pa živini takole: 1) Perja posebej in stebel spet posebej nikdar živini ne dajaj, če hočeš, da ti vse pride na dobro. 2) Same koruzne slame nikdar ne dajaj, ker to, kar ji gnjilca manjka, se mora s tretjino kake druge klaje nadomestovati, postavimo, z navadno nemško ali turško deteljo, gra-horco itd., da je potem popolnoma tečna.   Naj bol}
142
pa se zraven prilezejo lanene ali ogeršične preše (perga) in sicer na 100 funtov koruzne slame 1 funt, ali poldrugi funt tacih preš (take perge). Kdor tako ravna, se mu ne bo pritožiti zoper drisko, ktera živino večidel prime, če se koruzna slama sama predolgo kermi.