DIESEL BROOKLTN od 9-19 ure je^s ^oš, KIDRIČE VA3fZAGQRJE O/S HiAq *0D 4-?60, OTROŠKA KONFEKCIJA RE6ISTERI0 TRADE MARK BIG BOSS ORIGINAL 'd*lje pamp ŽENSKI MOŠKI PULOVERJI od 3.000 SIT dalje SREČEN BOŽIČ EV VESELO NOVO LETO! OB OBISKU VAS ČAKA BOŽIČNO DARILO! Ei II S g S K § O P - NA PREHODU MED ZAGORSKO BLAGOVNICO IN LEKARNO! 080 3000 in se dogovorite za nakup ja Brezplačno Vam ga v rdeči vrečki dostavimo na dom. Paket vključuje digitalni telefon, ki omogoča izpis številke kličočega, paket SiOL za dostop do interneta, modem ISDN ter nadgradnjo analognega priključka v priključek ISDN. Brezplačna priključitev terminalske opreme je zagotovljena! S iko se stroški Vašega pogovora ne spremenijo. Hitrost prenosa podatkov se poveča. Cena je 49.900,00 SIT Zdaj je čas! Telekom^) Slovenije in vključuje DDV J G ^SLUZNICA________ 2. GRUDNA 1999 CEUE ZAGORJE: 61-0112 IRBOVUE: 21-102 HRASTNIK: il1-fi(l2 RADEČE: 81-1 LITIJA: 061/883-142 OIUETNEINEORIUIACIJE: 64-420 TAKI: 0803/61-63-48 0603/63-31-0] MENI DOMOVI (DEŽURNE SLUŽBE): Z0 RADEČE: 88-20] ZD HRASTNIK: 44-006 ZDTRROVUE: 26-322 /0 ZAGORJE: 55-000 ) NASLEDNJA ŠTEVILKA 30 27. DECEmm m f UVODNIK / Veseli december je tu. Poz Veseli december je tu. Pozna se tudi na zunaj. V vseh zasavskih mestih čedalje lepše skrbijo za izgled, upam, da tudi za počutje občanov! Drage bralke in bralci, opazili ste, da smo se tokrat kar vidno zredili. Nekaj gre na račun povečanega števila prispevkov, še več pa zaradi čestitk ob božiču, dnevu samostojnosti in novem letu. Doživeli smo že lep božično-novoletni koncert, ki nam ga je pripravila Viva, prelistajte občinske novoletne programe na sredini Zasavca in še boste našli prireditev, narejenih ravno za vas! Ta teden sta zaznamovali dve karizmatično osebnosti, najprej predsednik sosednje države Hrvaške, potem pa še Stane Dolanc, povojni politik in Hrastničan. Tako je pač življenje. Tudi njim je usojeno, kot vsem drugim smrtnikom. Nekaj iz vsebine Naprangersoilali (s) Kaj ti je deklica u Zagorju ^ Župani o novoletnih praznovanjih Ob 100 letnici Litijske 24t Uspešne študentke Prvi novoletni koncert Branko lukšičoIEI Rezervni likof Naslovnica: LITIJSKA C-OVBA OB 100 LETNICI v (foto: Marjan Šušteršič, iz arhiva Zvoneta Elsnerja, oblikoval Jure Tori) ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek, Igor Goste, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipec, Marta Hrušovar, Urša Kmetec, Alma Mujič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT, II. polletje 3.150,00 sit, III tromesečje 1.575,00 sit, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. jr ^ i ■ M JJ r? ucirc JAVNA TRIBUNA-RONDO Občina Trbovlje je 1 .decembra povabila najavno tribuno o ureditvi prometa na Trgu revolucije (rondo) vse občane Trbovelj. Zagotovljena je bila strokovna predstavitev bodoče prometne ureditve tega dela mesta. V uvoduje trboveljski župan LadislavŽigaŽgajnarpredstavil problem in možne rešitve, nato pa je Jože Lapi opisal tri glavne variante rešitve prometnega vozla na Trgu revolucije in navedel argumente za in proti pri vsaki od treh predlaganih rešitev ter utemeljil razloge, ki so botrovali odločitvi za izbiro najboljše možne rešitve. Projekti so bili na ogled vsem občanom na občini Trbovlje, kjer so lahko podali tudi svoje pripombe in predloge - pajih niso! To možnost so imeli tudi najavni tribuni. Tam seje pokazalo, daje kar nekaj zanimanja med občani, vsaj med neposredno "prizadetimi", čeprav je prometni infarkt v središču mesta problem vseh prebivalcev iz bližnje in daljne okolice, voznikov in pešcev. Ob navedbah dvomov razpravljalcev o tem, ali je izbrana varianta zares najboljša in prava, ob vprašanjih in njihovih tezah in pogledih na rešitev tega problema, je izbrana varianta nekako izgubila pravo težo in barvo in zasejan je bil marsikak dvom v smiselnost tega, za občino Trbovlje tudi finančno, zelo krepkega zalogaja. Besedilo in sliko: Marto Hrušovar Maratonska seja z dvema nadaljevanjema 10.REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LITIJA PEimSER s Bralec iz Trbovelj je opazil to stekleno "žogo", kako že tri tedne visi v košu na igrišču med osnovno šolo in gimnazijo. Da ne sodi tja in da predstavlja nevarnost za šolarje in dijake, je verjetno vsakomur jasno. Koga torej na pranger? Hišnika obeh šol, športne pedagoge, predvsem pa norega neznanca, ki je "žogo tja namontiral”, ^ , ^VIM, foto PR Vsi, ki spremljamo delo občinskega sveta, tako dolge seje še ne pomnimo, pa čeprav je dnevni red vseboval le 12 točk, svetniki pa so ga v dobri uri usklajevanja in dogovarjanja dopolnili še s tremi. In o čem so tokrat razpravljali? Potrdili so prerazpoditev sredstev po posameznih kontnih postavkah znotraj kmetijstva na predlog odbora za kmetijstvo in gozdarstvo ter sredstva skupne komunalne rabe in vzdrževanje lokalnih cest na konto skupne komunalne rabe za izvajanje zimske službe ker dodatno ne obremenjujejo proračuna za letošnje leto. Sprejeli so pravilnik o denarni pomoči za novorojence s tem, da so predlagani znesek denarne pomoči, enkratno pomoč 25.000 SIT za vsakega novorojenca v občini Litija povečali na 50.000 SIT. Pravilnik se objavi v Glasilu občanov. Povišali so cene programov predšolske vzgoje za 8% v VVZ od 1 .januarja 2000 dalje, povišanja 1 .marca in 1 .maja prihodnje leto niso potrdili ker mora prej biti opravljena analiza gibanja stroškov primerjano s ceno programov ter posredovana občinskemu svetu. Enako tudi niso prerazporedili sredstev, ki so namenjene za ureditev prostorov za jasli na v privatni hiši na Grbinu za nakup prepotrebne opreme v novoodprtih oddelkih predšolskih otrok. V nadaljevanju so še vključili v reden odvoz komunalnih odpadkov še zadnjo in največjo krajevno skupnost Dole, se seznanili s problematiko vodovoda Primskovo in sprejeli poročilo predsednika nadzornega odbora, iz dnevnega reda pa so na naslednjo sejo prestavili predlog skpela o vrednosti točke za odmero nadomstila za uporabo stavbnega zemljišča. Marjan Šušteršič DECEMBRSKE OBRTNIŠKE NOVICE Hrastniške obrtniške novice so tudi v decembrski izdaji bogate z informacijami, kijih bodo lahko posamezniki koristno uporabili. Tako izvemo, da bo sejem FLORA v naslednjem tisočletju od 24. do 27.februarja, sejem DOM pa od 7.do 12.marca. Prijave za sodelovanje pričakujejo do konca decembra, za sejem DOM pa je rok za prijavo že potekel. Podjetnike seznanja urednica lista Jolanda Gobec še na mnoge druge obveznosti ob koncu leta in navaja podatke za obračun plač in prispevkov za november 1999. Obrtniškim novicam je bilo priloženo tudi vabilo na zbor obrtnikov, kije potekal letos v soboto, 11 .decembra v poslovni dvorani in je bilo seveda nadvse prijetno, praznično obarvano. Fanči Moljk ČTlTUTn ri*??. IZŠEL JE ALMANAH SLOVENSKIH OBČIN 2000 Podjetji Studio Fokus iz Novega mesta in Sinergija d.o.o. iz Celja sta slovenski javnosti predstavila knj igo Almanah slovenskih občin 2000. Gre za izbor uporabnih in praktičnih informacij o vseh slovenskih občinah, urejenih v dvanajst statističnih regij. Knjiga obsega 592 strani, pripravljenaje v dvehjezikih in je izšla v nakladi 10.000 izvodov. EM. KAJ Tl JE, DEKLICA? Urad za žensko politiko pri vladi RS in Romana Butolen, regionalna koordinatorica urada ter svetnica občinskega sveta občine Zagorje, sta v okviru akcije "Kaj ti je, deklica?", kije potekala po Sloveniji od 16.novembra do 15.decembra, organizirala regionalni posvet, katerega rdeča nit je bilo nasilje nad ženskami in problemi, s katerii se srečujejo tiste, ki doživljajo nasilje. Glavna tema predavanja članice Društva za nenasilno komunikacijo Katje Zabukovec je bila, kaj lahko storimo v konkretnem okolju za to, da bi bilo manj tragičnih življenskih zgodb žensk, katerih vse osebne moči so usmerjene v lastno preživetje in ščitenje svojih otrok. Nenehno morajo iskati strategije izogibanja nasilju, kar pogosto onemogoča iskanje trajnejših rešitev. V tovrstnih stiskah je velik napredek že dejstvo, da se odločijo o tem spregovoriti in obiskati eno od služb, kije na voljo. Predavanje je bilo izredno zanimivo, čeprav je bilo, glede na tematiko, pričakovati večji obisk, saj se mnoge ženske z nasiljem srečujejo v svojem življenju in to mnogo prepogosto, da bi lahko šle mimo tega. Posledice so prehude, da bi j ih smeli zanemariti, zato si v nevladnih organizacijah prizadevajo prikazati problem v pravi luči. Daje le-ta zares prisoten, govorijo podatki o prezasedenih telefonskih linijah različnih SOS telefonov za ljudi v stiski. Potrebne so tudi spremembe obstoječe zakonodaje, kije milo rečeno pomanjkljiva, saj v mnogih primerih nasilneža ne kaznuje ali ga celo zaščiti. Stiske žensk, ki doživljajo nasilje svojega partnerja ali kakšno drugo, so zelo velike in velik napredek je že dejstvo, da sploh hočejo o tem govoriti, medtem, ko je do odločilnega koraka, da bi se tega rešile, še želod aleč, kajti veliko je dejavnikov, ki ga pogojujejo. Ker pa še vedno drži, daje bolje preprečiti kot pa zdraviti, se Društvo za nenasilno komunikacijo ukvarja tudi z vzgojo in učenjem "nenasilnosti" tako v osnovnih in srednjih šolah, kot tudi odraslih na raznih posvetih in seminarjih po Sloveniji. Na 16. GRUDNA 1999 posvetu v Zagorju so bile prisotne tudi predstavnice Centrov za socialno delo iz zasavskih občin in njihova ugotovitev je, da ženske pri njih je redko iščejo pomoč zaradi nasilja. To dejstvo sploh ni presenetljivo, saj se največkrat vrtijo v začaranem krogu zaradi socialnih razmer in moralnih zadržkov in ker ne vidijo izhoda, celo ščitijo osebo, ki povzroča nasilje. Ne glede na takšne ali drugačne statistične podatke je vsem jasno, da nasilje narašča. Poleg skrbi in reševanja že obstoječih problemov je nujno potrebno poskrbeti za prevzgojo ljudi, nagnjenih k nasilju oziromajim pomagati, da se osvobodijo vzorcev, kijih napeljejo v nasilna dejanja. Namen delovanja društva ni kakšno feministično gibanje, kajti jasno je, da je svet ustvarjen za oba spola in daje tudi pobleme v zvezi z nasiljem potrebno reševati družno, zato je za uspeh katerekoli njihove dejavnosti oziroma akcije potrebno sodelovanje moških in žensk, svetovalcev z najrazličnejših področij, ki so pripravljeni nekaj storiti za to, da se nasilje vsaj zmanjša, če že ne ustavi. DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA 080 11 55, 061 9782 - telefonsko svetovanje, skupina za samopomoč, zatočišče DRUŠTVO ZA NENASILNO KOMUNIKACIJO 061 134 48 22 - telefonsko in osebno svetovanje, skupina za samopomoč, preventiva DRUŠTVO ŽIVLJENJE BREZ NASILJA 068m32 68 95 - telefonsko in osebno svetovanje, skupina za samopomoč, varna hiša PRAVNO INFORMACIJSKI CENTER NEVLADNIH ORGANIZACIJ - PIC 061 132 33 58,061 132 33 64-pravno svetovanje žrtvam nasilja Marta Hrušovar PROJEKT ŽGANJE 1999-2000 ALI NOVI POGLEDI V ŽGANJEKUHI Projekt ŽGANJE 1999-2000 sodi k projektu oživitve travniških sadovnjakov in sadnih vrtov Slovenije, o katerem smo na straneh Zasavca že brali. Tokrat je kmetijsko svetovalna služba Trbovlje-Hrastnik v sodelovanju s KSS Slovenije organizirala v petek in soboto, 3.in 4.decembra v Čečah kratek tečaj predelave sadja v sadna žganja. Predavanja so imeli slovenski strokovnjaki s tega področja - dr.Janez Hribar, dipl.ing. Andrej Soršak in dipl.ing. Janez Gačnik. Praktično izvedbo prve in druge destilacije surovega sadnega žganja pa je vodil dipl.ing.Franc Kotar. Svetovalki Nada Grešak in Janja Žagar sta ta del seminarja organizirali pri Napretu na Marnem. Iz množice strokovnih navodil bi navedli le nekaj zmotnih prepričanj, ki se v zvezi z žganjekuho prenašajo iz roda v rod. Zmotno je na primer mišljenje, da se lahko dobro žganje napravi iz slabega ali celo gnilega sadja. Potrebno je torej kvalitetno sadje. Ob tem strokovnjaki priporočajo razkoščičenje slov ali češenj, ker vsebujejo koščice nevarne snovi, ki se izločajo pri destiliranju. Tudi ni dobro, da se sadje namoči in čaka na zimo, ko imajo ljudje čas za kuho. Vsaj prvo destilacijo je treba opraviti takoj ob priprvi sadja. Med ljudmi velja tudi to, daje dobro le tisto žganje, ki zapeče in je močno. Alkohola pa naj bi bilo le 38%. Pred kratkim so imeli na Koroškem ocenjevanje domačega žganja in ocenjevalci so ga takoj izločili, če je vsebovalo več kot 40% alkohola. In takega je bilo več kot polovica. Pomembna stvar pri tem projektu je tudi degustacija, s čimer navajajo udeležence na prepoznavanje kvalitete žganja. Vzpostaviti želijo standarde kulturnega pitja sadnih žganj, kar ni nevarno za zdravje človeka. Ohraniti je treba tradicijo te veje kmečkega gospodarstva in jo vklopiti v ponudbo turizma pod blagovno znamko NARAVNO IZ SLOVENIJE. Ravno o tem, o trženju, se bodo pogovarjali na naslednjem srečanju v januarju. Pa še o napakah pri kuhanju žganja. Poleg svojega izdelka bodo preizkušali še druga sadna žganja in jih ocenjevali. Tokrat je bilo sedemnajst udeležencev seminarja, na srečanje v januarju pa vabijo še druge, kijih ta dejavnost zanima. Fanči Moljk ŠMARSKI ŠOLARJI SO SE IZKAZALI Ob septembrskem obisku zambijske skupine "BA CENGELO" v župnijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji so se učenke in učenci domače osnovne šole odločili, da bodo enkrat letno zbirali denar za šolanje najmlajše članice te skupine, desetletne Marije. V začetku decembra so izvedli dvodnevno akcijo, kije zelo uspela, saj so zbrali nad 60.000 tolarjev, ki sojih preko Misijonskega središča Slovenije poslali v Zambijo. Priložili so tudi dve čestitki za bližajoče se praznike: eno za patra Miho Drevenška, njihovega vodjo in drugo za malo Marijo. Boris Žižek TTnr-iinrc PET UMETNIKOV SE PREDSTAVI Prijazno vabilo, oblikovano drugače od tistih, ki smojih vajeni, je obljubljalo gala likovni večer v galerij i knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah. Umetniki - slikarj i Zdravko Dolinšek, Jože Ovnik, Jože Potokar, Emil Škrbec in Severina Trošt-Šprogar s svojimi deli in gostje večera Cene dr. Avguštin, likovni kritik in umetnostni zgodovinar, Vinko Hrovatič in njegova poezija in VIS Društva upokojencev Trbovlje so pripravili ta večer doživetje, ki se zlepa ne pozabi in spomin nanj še dolgo greje srce in napolnjuje duha. Knjižnica je bila ta večer čisto zagotovo premajhna, vendar vzdušja številnih obiskovalcev to ni motilo. Ljubezen do umetnosti in lepoteje napolnila vsak kotiček prostora in src. Prav toplo po domače je zvenela poezija Vinka Hrovatiča v recitacijah članov gledališča Svoboda Trbovlje. Radostni in vedri so bili glasovi VIS DU Trbovlje in prijetno so požgečkali ušesa in malce zaskominali pete ter privzdignili kakšne povešene kotičke ustnic. Otvoritev razstave je bila na predvečer goda sv.Barbare, zavetnice in zaščitnice rudarjev in pripoved o njenem življenju je obiskovalce ponesla nazaj, daleč v preteklost in v nek druga čas, ki pa je zaznamoval življenje ljudi, katerih kruhje rezalajama, vse do današnjih dni. Dobro pretehtane in izbrane besede, ki jihje znani slovenski likovni kritik in umetnostni zgodovinar dr.Cene Avguštin namenil vsakemu od petih razstavljalcev, so umetnika pokazale še v drugačni luči, kot so bili morda videni do sedaj. Njegovo strokovno mnenje je razstavljenim umentinam in njihovim razstavljalcem dalo veliko priznanje in umetniško vrednost. Besede priznanja, pohvale in zahvale za prelep kulturni dogodek je vsem umetnikom namenil tudi trboveljski župan Ladislav Žiga Žgajnar in presenetil organizatorja z nastopom vokalne skupine Kantate s Čemšenika. Glavni krivec - organizator - za kulturni dogodek, kije privabil toliko obiskovalcev od blizu in daleč injimje dal več, kot je obljubljal, slikar, pisatelj in... skratka, umetnik Jože Ovnik je bil iskreno hvaležen vsem obiskovalcem za tako številen odziv in vsem sponzorjem za pomoč pri organizaciji. Otvoritev razstave je bila uvod v dogajanje v mesecu decembru v Trbovljah. Umetnost druži in spaja ljudi in stvari, zato imajo besede moderatorja Staša Butkovca, izrečene ob zaključku kulturnega programa še posebno težo: "Ljudje, radi se imejte!" Marta Hrušovar TRBOVELJSKA KARITAS POMAGA LJUDEM V STISKI V Trbovljah pri župniji že nekaj let deluje dobrodelna organizacija Karitas. V vseh teh letih odkar deluje je opravila številna dobra dela v korist ljudi, ki so v stiski iz teh ali onih razlogov. Tako so v preteklem letu preko Radia Trbovlje zbrali 249.000 tolarjev. S tem denarjem in denarjem, ki se nabere v nabiralniku, so nabavili pakete hrane, pralni prašek in še nekaj šolskih potrebščin. Tako je 30 družin in 17 posameznikov nekajkrat letno dobilo pakete hrane, nekaterim pa so nudili tudi denarno pomoč. Razdelili so tudi okoli 1100 kilogramov oblačil in obutve. Člani odbora te organizacije pa so preko leta obiskovali bolne in ostarele občane na domovih in v domu upokojencev. Ugotavljajo pa tudi, da so stiske ljudi vsak dan večje, možnosti pa zelo omejene. Pri svojem delu so v celoti odvisni od dobrih ljudi, kajti država in občina doslej nista prispevali za pomoč, ki jo ta organizacija nudi. IL »SKOPUŠKI« GORENJCI ZAGORJANOM POKLONILI ZVRHANO VREEO SMEHA Komedija francoskega dramatika Moliera z naslovom Skopuh, je v KC Delavski dom Zagorje, privabila veliko ljubiteljev gledališke igre. S tem je bil izpolnjen prvi pogoj, daje igra odlične zasedbe kranjskega Prešernovega gledališča, ob pomoči gostujočih igralcev Janeza Škofa, Roka Viharja in Mojce Partljič stekla in povsem mirno lahko zapišemo, več kot uspela. Ne pomnimo, kdaj so se po končani predstavi, ob nekajminutnem ploskanju, gledališčniki tolikokrat vrnili na oder pred občinstvo in vedno znova in znova, prav v stilu najboljše burleske, izvabljali glasne nasmehe zadovoljne publike. Predvsem odličnemu Janezu Škofu v naslovni glavni vlogi je uspelo tisto, kar vsi najbolj potrebujemo. Nasmejali smo se, kot že dolgo ne. Pozorni obiskovalec je lahko opazil, da Janez »gara« na odru ves čas, tudi takrat, ko so oči obiskovalcev obrnjene v druge akterje. Kako je utrudljiv tak način igranja, smo se lahko prepričali ob koncu, ko je skopušnika dobesedno zalil pot. In to navkljub temu, da v zagorskem gledališču ni pretirano toplo, prej hladno. Seveda bi bili krivični, če bi hvalili le Škofa, kajti tudi ostali člani razigranega in ubranega kranjskega ansambla, so dokazali, da so vešči v humornem prikazovanju človeških napak in predsodkov, kot jih je znal tako izrazito in njemu značilno opisati že davno umrli francoski dramatik. Tako skopuhov sin, igral gaje Uroš Smolej, s frizuro, kije na trenutke spravljala ob živce, kot pohotna hčer, ki jo je odlično odigrala Vesna Slapar. Že s samo prisotnostjo na odru (z dialogom na ustih ali brez) pa sta smeh izvabljala zviti in prijazni služabnik (Gregor Čušin) ter kuhar in kočijaž (Rok Vihar). Še to. Mnogi, ki smo si ogledali gledališki list, smo, ko smo prebrali, daje za kostume poskrbel Alan Hranitelj, pričakovali, če že ne bogate scene, razkošne kostume. Pa smo se zmotili. Kostumi so bili povsem na ravni naslova komedije, kar pa predstave nikakor ni motilo, še več, dali soji pravi pomen. Igor Goste ŽE TRETJIČ DRUŽINSKI DAN V osnovni šoli v Šmartnem pri Litiji se zavedajo tudi svojega vzgojnega poslanstva, zato so letos že tretjič organizirali za osnovnošolce družinski dan. Na njem so sodelovali dr.Milojka Juteršek, zdravnica, jezuitski pater Benedikt Lavrih in zakonski par Metka in Anton Šinigoj. Name tega dne je bil, da učenci ob različnih gostih razmišljajo o pomenu in vlogi družine v današnji družbi. Ob tem je nastala tudi brošura, v kateri sta organizatorici družinsgeka dne, socialna delavka Martina Benedičič in socialna pedagoginja Alenka Orešnik, vključili zanimiva vprašanja, ki sojih šolarji zastavljali vse štirim gostom. Boris Žužek MERCATOR V TRBOVLJAH Trgovsko podjetje Mercatorje 1. in 2.decembra v Trbovljah odprlo dve trgovini in sicer Hit market Mercator (poslovodja je Dubravka Petrič) ter Mercator Valandovo, ki jo bo vodila poslovodkinja Marija Jelenko, na Sallauminesu. Ljubljansko trgovsko podjetje je prostora za obe trgovini najelo od podjetja Agrohit, kije sicer v prisilni poravnavi in sicer za dobo desetih let. Celotna investicijaje znašala 120 milijonov SIT, najvažnejše paje, da so pri Mercatorju zadržali vse dosedaj zaposlene delavce v teh dveh trgovinah (skupaj 22) in j ih tri celo na novo zaposlili, kot nam je povedala Beti Lokar, pri Mercatorju odgovorna za to področje. EM., foto PRAV V TOPLARNI OBRATUJE NOV PLINSKI KOTEL Komunala Trbovlje je za svojo toplarno na Polaju, iz katere se s toplotno energijo oskrbuje dobršen del Trbovelj, pred meseci nabavila nov plinski kotel. Ta že od 11.novembra dalje poskusno obratuje. Računajo, da bo pristojni organ lahko izdal do konca tega leta obratovalno dovoljenje. IL SVEA MED MOZIRSKIMI ROŽCAMI Zagorska Svea bo v prihodnjem letu, letu 2000 prevzela generalno sponzorstvo nad projektom Mozirski gaj, park slovenskih vrtnarjev. Mozirsko ekološko hotrikulturno društvo, ki ga vodi predsednik Darko Bele bo v prihodnjem letu v aprilu in v začetku septembra pripravilo dvoje razstav. Med drugim bodo člani ekološko hortikulturnega društva v Mozirskem gaju v poletno jesenski nasaditvi eno cvetlično gredico pri vhodu oblikovali tako, da bo s cvetjem izpisano ime Svea. Letna pogodba o sponzorstvu je že podpisana, s tem pa postaja zagorska Svea s svojim imenom razpoznavna s sponzoriranjem ne samo na kulturnem in športnem področju, temveč tudi na področju hotrikulture. Vojka Povše Krasnik NOVA EKIPA V HRASTNIŠKEM ZBIRNEM CENTRU Konec avgusta so prevzeli vodenje centra v Hrastniku štirje delavci javnih del: Vanda Crnkovič, Dragi Pavlič, Miro Seničar in Andrej Mlinar, vodja begunskega centra. Trenutno imajo 48 beguncev - 38 iz BiH in 10 iz Kosova. Ti se bodo spomladi verjetno že vrnili, v Bosni pa domačije zasedajo Srbi, tako da se zaenkrat nimajo kam vrniti. Pet otrok obiskuje osnovno šolo, nekaj pa se jih vozi v srednje šole - v Zagorje pa tudi v Ljubljano. Hrastniški begunski center spada med najcenejše v Sloveniji, kerjim ni treba plačevati najemnine. "Posebnih problemov nimamo," pravi Andrej Mlinar, "pa tudi sicer se dobro počutijo. Le nekaj smo jih že morali prepeljati v bolnico oziroma na ambulantne preglede..." Za kuhanje skrbita dve begunki, tako da imajo prehrano prilagojeno svojim potrebam. 9.decembra so pričeli z ramazanom, enomesečnim postom, kar vodstvo centra seveda spoštuje. Člani RK, ZB in drugi jih ob novem letu obiščejo in obdarujejo z oblačili, igračami, pecivom... Akcije že vrsto let vodi Justa Bevc, nekdanja politična delavka, kije bila tudi izseljena. Pri tem j i pomaga več kot dvaj set Hrastničanov oziroma Dolanov. Letos bodo zbirni center obiskali 23.decembra. Sicer pa v Sloveniji deluje trenutno še deset begunskih centrov. Fanči Moljk Kaj zasavski župani menijo o programih ob praznovanju leta 2000? LITIJSKEMU NAJBOLJ VSEC ZAGORSKI, HRASTNIŠKI PRISEGA NA SVOJEGA, TRBOVELJSKI JE NEOPREDELJEN ZAGORSKEMU IN RADEŠKEMU JE OČITNO VSEENO Malo za šalo in malo zares smo vsem zasavskim županom postavili vprašanje o tem, katera občina je po njihovem mnenju pripravila najboljši program prireditev ob prehodu v leto 2000. Prejeli smo le tri odgovore. Radeški župan Ludvik Sotlar si ni vzel časa za nas, kot tudi zagorski župan Matjaž Švagan ne. Nismo se preveč spraševali po vzrokih, zakaj2 nam nista odgovorila. To naj na omenjenih občinah razčistijo sami med seboj. Mi pa smo se toliko bolj razveselili odziva ostalih treh županov, ki očitno nekaj le dajo nase in na ugled občine. Zanimivo je, kaj so odgovorili trije župani. Leopold Grošelj, župan Občine Hrastnik: "Težko je ocenjevati, kdo je pripravil najboljši program prireditev. Novoletni program ne pripravljamo zato, da bi občine tekmovale med seboj. Prireditve so namenjene predvsem ljudem, da bodo dnevi pričakovanj novega tisočletja prijetni in zabavni. Vsaka občina je pripravila takšne prireditve, za katere menimo, da so najboljša popestritev prednovoletnih dogajanj v njihovi občini. Prepričan sem, da bodo ljudje odhajali na prireditve, ki jih bodo zanimale tudi v sosednje občine. Naj vsak najde nekaj zase. V Hrastniku bomo veseli tudi gostov od drugod, kajti mi se bomo veselili v družbi prijateljev in znancev." Ladislav Žiga Žgajnar, župan Trbovelj: "Odgovora o tem, katera občina v Zasavju je pripravila najboljši program prireditev ob prehodu v leto 2000, vam ne morem dati iz dveh vzrokov: programov sosednjih občin še nimam, pa tudi strokovnjak, ki bi lahko objektivno ocenjeval kulturne in zabavne prireditve, nisem. V naši občini je program prireditev pripravil 15 članski Odbor za prireditve. Ob svojem delu je upošteval želje in pobude občanov. Potrudili smo se, da program ponuja tako kulturne kot zabavne prireditve, pa naj bo to za najmlajše, za mladino, odrasle ali upokojence." Mirko Kaplja, župan Litije: "Glede na to, da trenutno poznamo samo svoj program, s programi zasavskih občin ob prehodu v leto 2000 pa nismo seznanjeni, vam na to vprašanje težko odgovorimo. Po pripovedovanjih sodeč in tudi iz programov preteklih let pa menim, da bo to tudi tokrat Občina Zagorje ob Savi." RM. «* i j*- J, iJ.Jj.Tr nfij.fi TADEJ PRETNAR IN KRISTALI V LITIJSKI KNJIŽNICI Uporaba mineralov v zdraviteljstvu in osebnosti rasti je naslov knjigi Tadeja Pretnerja, ki sojo konec novembra predstavili v litijski Matični knjižnici. V knjigi avtor predstavlja minerale in kristale po njihovih fizikalnih značilnostih, zanimiva je za vse, ki preučujejo astrologijo in njeno povezanost z minerali, kottudi za tiste, kijih mikajo magijske skrivnosti. Obiskovalce prireditve so pritegnili tudi Tadejevi kamni, s seboj je namreč prinesel nekaj osnovnih primerkov "skalovja", kot minerale šaljivo imenuje Tadej. Najdlje so se zadržali pri najbolj priljubljeni in najbolj univerzalni kameni streli, o kateri so seveda želeli izvedeti kar največ. Tadeja Pretnarja največ ljudi pozna s televizijskih oddaj Hermes, v kateri so mnogi prvič izvedeli za uporabo mineralov v zdraviteljske namene. Knjiga ni povzetek teh oddaj, čeprav lahko potegnemo neke vzporednice. Poznavalci sojo pozitivno ocenili, morda prav zaradi tega, ker ni vsemogočno delo, pač pa se zaveda svojim zmožnosti, namreč najti osnovne principe delovanja kristalov in njihove uporabne vrednosti, kot je tudi zapisal avtor spremne besede Ivan Mohorič. Knjiga j e precej zanimanja vzbudila tudi med bralci, ki vztrajno povprašujejo po njej. V knjižnici so obiskovalci predstavitveni večer in Tadejevo prisotnost izkoristili tudi za konkretna vprašanja o lastnostih in znalčilnostih delovanja mineralov glede na posamezna obolenja ali astrološko znamenje. Nekaj več pa so lahko izvedeli tudi o avtorju, ki jim je zaupal, da že pripravlja novo delo, tematika pa za nekaj časa še ostaja skrivnost, nedvomno pa Tadej pripravlja spet kaj zanimivega... Andreja Štuhec .uTlTLŠ n3'C*r, 16. GRUDNA 1999 TRBOVELJSKI DEBATNIKI V LUKEMBOURGU Od 11. do 17.novembra je v Luxembourgu potekal Forum za multikulturno Evropo, ki smo se ga udeležili tudi dijaki Gimnazije in srednje ekonomske šole Trbovlje. Štirje dijaki: Barbara Maurer, Tina Leskovšek, Metka Lojen in Sebastijan Ledinek in profesorica Mateja Štrovs, smo najprej bili gostje naše partnerske šole Ecole Privee Fieldgen iz Luxembourga, potem pa smo se udeležili foruma, ki je potekal v zgradbi Evrospke skupnosti v Luxembourgu (Kirchberg). Organizatorje bilo Ministrstvo za družino in mlade iz Luxembourga in Nacionalna služba za mladino, seveda pod okriljem Evropske Skupnosti (Irske, Avstrije, Velike Britanije, Francije, Nemčije, Portugalske, Španije, Nizozemske, Švedske, Luxembourga, Italije in Belgije). Debatirali smo na temo: Mladi in nove komunikacijske tehnologije. Sevedaje bila glavna tema pogovora Internet. Dijaki so izpostavili dobre in uporabne lastnosti Interneta, presenetljivo pa so izrazili veliko skrb zaradi možnih zlorab. Tako jih je skrbela možnost, da bi se zaradi prekomernega virtualnega komuniciranja lahko poslabšali medsebojni odnosi, da bi se na Internetu razrastli pedofilija in rasizem. Zaradi vsega naštetega so apelirali na pristojne v Evropski Skupnosti, da čimprej organizirajo neke vrste nadzorne organe, ki bi morda lahko preprečevali ali pa vsaj zaznali mogočo zlorabo Interneta. Naši dijaki so se izjemno izkazali, hkrati pa so edini med vsemi državami slikovito predstavili Slovenijo in Trbovlje. Navezali so veliko stikov z mladimi iz drugih evropskih držav in pokazali, da tudi glede znanja, razgledanosti in uporabe novih komunikacijskih tehnologij že zdavnaj sodimo v Evropo. Dijaki so imeli možnost videti kako delujejo organi Evropske Skupnosti, prav tako pa so imeli nekaj predavanj na temo Interneta (Anke Bahl, Intercultura iz Bonna, Betvveen On and Off-iine, in pa predstavnik Evropskega združenja za satelite, Societe Europeenne des Satellites; MJ.P.FIofFmann: Internet and Information Soci-ety; Revolution of "Cul de Sac"). Mateja Štrovs NASUJE TUDI V HRASTNIKU V tem mesecu, ko je nasilju nad ženskami posvečeno več medijske pozornosti, so organizirali pogovor na to temo tudi v Hrastniku. Katjuša Laznik, svetnica občinskega sveta hrastniške občine je v povezavi z Uradom za žensko politiko RS odposlala devetdeset vabil vsem tistim, ki so na kakršenkoli način povezani s to družbeno problematiko. Odzvalo se jih je deset in po uvodni razpravi Maje Plaz iz društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja je stekla ko„slruk,ivna debata, kot so ugotovili ob zaključku pogovora. Predstavnica hrastmskega centra za JŠ ^ . R; o tem, kaj je ljubezen. Za poslastico so v socialno delo je povedala, da so strokovno ^ .... „ . ... , gospodinjski učilnici napekli slastnih dobrot usposobljeni za reševanje nasilja, vendar so vN največkrat nemočni, ker se povabilu na pogovor ^ oc* Pot'c raznega peciva, Olga Drnovšek tričetrt nasilnežev sploh ne odzove. Težave so ^ Pa je pripravila še punč za starše. "Učenci so tudi z namestitvijo žrtve, če prosi za pomoč. ^ zelo dojemljivi za motivacijo," je dejala Olga Štirideset odstotkov problemov pa kljub vsemu ^Drnovšek, "zato sem predlagala, da bi dokaj uspešno rešijo. Tudi predstavnik policije, s |pripravili roditeljski sestanek; ki bi starše katero so povezani, je govoril o specifičnih ... , ...........N; presenetil in razveselil." Skupno so ugotovili, težavah, na katerenaletijo ob prijavi nasilnih N; ^ da je dobro vzdušje v razredu stimulativno za s ocene, s čemer je tudi večje LIONS KLUB RAZPISUJE ŠTIPENDIJE Trboveljski Lions klub razpisuje dodelitev največ treh študijskih pomoči za delno kritje materialnih stroškov priprave diplomskih del, študijskih raziskovalnih projektov in obsežnejših seminarskih nalog diplomantov ali študentov višjih letnikov slovenskih fakultet. Vloge se morajo oddati do 20.decembra, vse informacije o tem pa lahko dobite po telefonu 68-031. EM. moških. Iz bojazni pred njim, zaradi socialnih N;( I navadno ne vztrajajo pri obtožbi. Pričati nočejo ^zadovoljstvo učiteljev, staršev in učencev. Na posledic, občutka krivde in še česa ženske R^dobn tudi sorodniki in sosedje... ^ srečanje so povabili tudi ravnatelja Bronislava Pogovorje potekal v novih prostorih ŠOHT-a |Urbanijo ter domiselno okrasili učilnico ter v četrtek, 9.decembraod 17. do 19.ure. Rb v ... „ F vi m ut ^ starse presenetili se z darilcem, kjer je poleg ^ lepih želja, razredničarka Olga Drnovšek ^napisala še nekaj kuharskih receptov o SUPER PREDSTAVA ZA STARSE slovenski narodni jedi - o potici. Tekst in foto: ER. V četrtek, 9. decembra ob 16.30 uri je bil na OŠ Tone Okrogar Zagorje roditeljski sestanek za starše učencev 6.b razreda. Po zaslugi učencev in razredničarke Olge Drnovšek, je bilo to prijetno in prijazno druženje. Čeprav starši in učenci trepetajo pred trenutkom, ko razredničarka odpre redovalnico, pa je Olga Drnovšek, ki sicer poučuje gospodinjski pouk, poskrbela, da so učenci starše presenetili s kulturnim programom, v katerem so povedali, kako su- per se razumejo z novo razredničarko, ki jih bo spremljala vse do osmega razreda, nadalje pa so nastopili še z inštrumentalnimi in recitatorskimi točkami ter povedali, da se pri gospodinjskem pouku veliko naučijo, vsakdo pa je še zrecitiral verz Aha, še darilce za starše! 16. GRUDNA 1999 'v^A "iJ fE j j j. 100 LET PIHALNEGA ORKESTRA LITIJA OD GASILSKE GODBE DO PIHALNEGA ORKESTRA V stotih letih delovanja, razdeljenih na več obdobij, se je litijski pihalni orkster srečeval z velikimi vzponi in padci ter si kar nekajkrat spremenil ime (od gasilske godbe, sindikalne godbe, godbe na pihala, sindikalni pihalni orkester do sedanjega imena Pihalni orkester Litija). Svoj pečat pa so orkestru dali tudi pomembni možje; vsi kapelniki od Petra Jereba do zadnjega, ki je prijel za dirigentsko palico šele letos, vsi predsedniki, tajniki itd. Del godbe iz leta 1960 pred Usnjarno v Šmartnem, ko so dobili nove uniforme. Od leve proti desni so: Zvone Elsner, Franc Zupan, Franc Simonič, Slavko Brenčič. (foto arhiv Z.E.) Kot navaja kronika (čeprav so podatki izredno skopi), seje že leta 1888 zbrala skupina Litjanov (med njimi tudi Luka Svetec - Podgorski, litijski notar, ustanovitelj gasilskega društva) z namenom, daje leta 1899 ustanovila gasilsko godbo in še isto leto nastopila na gasilski slovesnosti v Ljubljani. Njen prvi vodja (kapelnik) je bil skladatelj Peter Jereb, ki jo je vodil od prve svetovnje vojne, leta 1914. Ponovno so se litijski godbeniki sestali leta 1929 in za predsednika izvolili Franca Peterco, za njim pa sta bila do ponovnega razpusta nekaj let pred drugo svetovno vojno Emil Koprivnikar in Franc Dobravec. Leta 1937 so vse instrumente prodali petrovški godbi. Leta 1947, po drugi svetovni vojni, je dal pobudo za ponovno oživitev godbe sindikat predilnice in se preimenuje v sindikalno godbo. Trikratni predsednik sindikata Avgust Cvetežar je tudi predsednik godbe, a že po treh letih ga zamenja Mirko Groznik. Dirigentsko palico prevzame Stane Kolenc iz Trbovelj in leta 1956 Franc Jakopin, vojaški kapelnik iz Ljubljane. Za to obdobje je značilno, da je takratna Sindikalna godba imela velike težave s prostorom za vadbo. Kar nekajkrat so se morali seliti (iz Stavb v Zadružni dom in v sejno sobo predilnice), dokler niso dobili prostora v glasbeni šoli, kjer so še danes. Vzemimo za primerjavo,da so godbeniki morali pred drugo svetovno vojno opraviti posebne tečaje, ker še ni bilo glasbenih šol. Po vojni pa so si note prepisovali s table, da so lahko potem po njih vadili trikrat tedensko po 2 do 3 ure (30 do 35 godbenikov) in v treh mesecih naštudirali že toliko slkadb, da so za dan republike že pvič nastopili. V enem letu pa toliko, da so že lahko imeli svoj koncert v Šmartnem pri Litiji. Delo sindikalne godbe se nadaljuje z nastopi na različnih prireditvah v litisjki občini in tudi izven nje. Leta 1956 pa takratni sindikat Predilnice Litija sprejme "pravilnik sindikalne godbe na pihala Predilnice Litija". Sindikalna godba postane samostojna enota, instrumenti pa so last predilnice, izvoljen je bil nov upravni odbor in godbi zagotovijo kapelnika z ustrezno glasbeno izobrazbo. Le ta je postal Franc Jakopič, ravnatelj glasbene šole, kije pripeljal h godbi nekaj mladih članov. Z njimi poveča kvaliteto in mu omogoča, da v sodelovanju z glasbeno šolo naštudirajo celo tri znane operete, ki so jih gledalci in poslušalci z navdušenjem sprejeli. Tendanja sindikalna godba se leta 1964 spremeni v amaterski plesni orkester, a ne za dolgo. Že po par letih je začelo število članov vidno upadati. Vodil pa ga je Jože Dobravec, ki je okoli sebe zbral mlade glasbnike z željo gojiti plesno in zabavno glasbo. Že naslednje leto pa so pripravili prvi samostojni koncert. Leta 1968 je Jože Dobravec, z izkušnjami iz amaterskega plesnega orkestra, zbral okli sebe 29 članov, največ mladih z ustrezno glasbeno šolo in ponovno oživil Sindikalno godbo Litija. Godbeniki so imeli že naslednje leto koncert v javni radijski oddaji "Koncert iz naših krajev" v Šmartnem pri Litiji. Svoj prispevek pa so pripravili tudi za Karneval. Že leta 1971 so imeli kar 36 nastopov. Med nastopi v naslednjih letih naj izpostavimo le nekatere: 1975 - nastop na praznovanju 90.letnice MoPZ Lipa Litija, 1976 - nastop na proslavi 90.1etnice Predilnice Litija, 1977 - nastop na V.tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije, 1978 - proslava 30.1etnice delovanja svojega člana Zvoneta Elsneija, 1979 - praznovanje 80.letnice godbe, 1980 - nastop na 90.letnici Gasilskega društva Litija, 1982 - Lesna industrija praznuje 25.letnico, 1983 - nastop na 25. tradicionalnem pustnem karnevalu, 1984 - godba praznuje 85 .letnico, 1985 - praznovanje lOO.letnice Pevskega zbora Lipa Litija, 1986 - 100.letnica Predilnice Litija, 1987 - 120.letnica rojstva skladatelja in prvega kapelnika Petra Jereba, 1988 - 40.letnica povojnega delovanja godbe, 1989 - udeležba na K.tekmovanju pihalnih orksetrov in 90.letnica delovanja sindikalne godbe, 1990 - na GEOSS-u ustoličijo prvega predsednika predsedstva RS, 1991 - godba se preimenuje v Pihalni orkester Litija, njen novi predsednik je Janez Baš, 1992 - počastitev upokojitve dolgoletnega kapelnika in vodje glasbene šole Jožeta Dobravca, 1994 - 95.letnica Pihalnega orkestra Litija in l.septembra orkester začasno preneha z delom, 1995 - 6.marca se za ponovno oživitev na občnem zboru zbere 42 članov, za kapelnika izberejo Ivana Kolarja, 1996 - mesto predsednika Litijska godba v sedanji sestavi (foto M.Š.) Mirko Groznik inZvone Elsner Leto 1960 pred banko na Zvone Elsner in... ... Franc Zupančič, naistareiša še aktivna člana litijske Ponoviški ob njeni otvoritvi, (foto arhivZ.E.) 9°dbe. (foto Marjan Šušteršič) prevzame Marko Vidnjevič, 1997 - SO.letnica aktivnega igranja Z.Elsnerja v orkestru in 50.letnice prvega igranja po Z.svetovni vojni, 1999 - zaradi bolezni kapelnika Ivana Kolarja zamenja Vasja Namestnik. Praznovanje 1 OO.letnice delovanja Pihalnega orkestra Litija. Ob 100.obletnici so na prapor pihalnega orkestra pripeli častne lente; Občina Ltija, Območna obrtna zbornica Litija, Mestna skupnost Litija, Predilnica Litija in Lesna industrija Litija. In kaj so nekateri akterji povedali ob praznovanju 1 OO.letnice Pihalnega orkestra Litija? ESTER r Jože Dobravec: "Če pogledam nazaj, so bili čisto drugačni odnosi, drugi sistemi in tudi glasba se je drugače obravnavala kot danes. Tudi instrumente in notni material je bilo veliko težje dobiti. Na splošno, bile so veliko večje težave kot je to danes, tudi po finančni plati. In če gledam naprej - pripravljalni odbor, ki je deloval za proslavo lOO.letnice naj bi še naprej delal v smeri, da se v prostorske plane vnese in enkrat začne graditi že zdavnaj prepotrebni godbeni dom. Ena od variant je, da naj bi stal za trgvino Emona. In drugo, povezava z glasbeno šolo o dotoku novih igralskeh kadrov bi morala biti taka kot je bila včasih, danes je tega premalo." Ivan Kolar: "Ni mi žal za izgubljena leta in sem vesel, da sem že 35.let član orkestra, ki letos praznuje 100.letnico. Na koncertu je kot poslušalec in gledalec težko sedeti, veliko lažje bi stal pred orkestrom ali pa v njem igral. Trpiš tudi zato, ker veš daje v igranju zajeto tudi tvoje delo. Če bo članstvo ostalo v tolikšnem številu kot je danes, bo v redu. Če se razmere z glasbeno šolo ne bodo uredile in prek njih dotok novih članov se pihalnemu orkestru slabo piše. Za primer: zadnje štiri leta smo dobili samo štiri nove člane, dobiti pa bi jih morali vsaj vsako leto pet." (Marjan Šušteršič) Vasja Namestnik, aktualni kapelnik, pravi da igra že šestindvajset let v godbi. Pravzapravje življenje posvetil glasbi.Se pa spominja, da za njegove kariere niso nikoli zamenjali kompletno vseh inštrumentov, pa kolikor ve, tudi v vsej zgodovini godbe ne. Daje bilo pri godbi prijetno, ne gre dvomiti po vseh letih. Ponosen je, da so godbeniki dokazali, da v Litiji je dobra godba, pa tudi Lilijani so se lepo odzvali in prišli. V prihodnost godbe kljub vsemu le gleda z optimizmom, če pa jim bo uspelo pridobiti prostore za vaje orkestra in za sekcijske vaje, je prepričan v kvalitetno rast le te. Verjame, da se bodo stvari okrog inštrumentov tudi počasi uredile, da bi jih postopoma le zamenjali. Seveda pa ostaja bojazen za prihodnost godbe, če jim v Litiji le ne bi znali in mogli zagotoviti prostorov, (mm) PIHALNI ORKESTER LITIJA DOBIL KNJIGO Litijski Pihalni orkester je poleg številnega obiska njihovega slavnostnega koncerta dobil še eno pomembno darilo; knjigo z naslovom Sto let pihalnega orkestra Litija, ki je kronal praznovanje stote obletnice. Podrobneje sojavnosti knjigo, ki jo je napisala in uredila domačinka Karmen Sadar, predstavili v litijski knjižnici. Slišali smo, da ne gre za leposlovno delo, saj ne zajema družbenosti te glasbene skupine, pač pa je avtorica želela kronološko raziskati nastanek, razvoj in delovanje pihalnega orkestra. In res se je v stotih letih obstoja nakopičilo precej informacij, tako da se je Karmen Sadar morala prekopati skozi kopico slikovnega, notnega in pisanega gradiva, daje oblikovala primerno kroniko društva, ki je dodobra zaznamovalo življenje Litije. Na "literarnem" večeru se seveda niso pogovarjali samo o "pleh muski", kakor pihalni orkester radi imenujejo starejši Lilijani, pač pa so obiskovalci prisluhnili tudi članom, ki so zaigrali nekaj izbranih skladb in znova prepričali obiskovalce, da so primerni in zaželjeni gostje za vsakršno prireditev. Andreja Štuhec f: njr.ar.f: Ce dolgčas sanja in odganja Le zakaj bi se sploh dolgočasili? Najsi ugibate ali ne, katere od prazničnih prireditev nikakor ne bi radi zamudili in za kaj vse bi si še radi odtegnili čas, pobrskajte še malo po svojih vtisih, da bo imelo praznovanje neko 'osebno noto'. Kar pomeni, da je dobro narediti spisek najboljših in najslabših stvari, ki ste jih, ali so se vam v tekočem letu prigodile. Seveda sleherni napor spremljajo tudi napake, morda tudi nezanimivosti, zato seje treba znati veseliti, saj slednje odtehta marsikakšno nepotrebno dolgočasenje. Toda kljub prazničnim dnem, ko seje le redkokdo že dodobra nagledal krašenja vsenaokrog, so naključni anketiranci podebatirali o dolgčasu, pa četudi jih ta hitro mine. Tekst In foto: Petro Radovič Manja Presečki, dijakinja iz Hrastnika: "Dolgčas preženem z gledanjem televizije, poslušanjem radia ali z računalniškimi igricami. Ko se človek dolgočasi, je zoprn sebi in drugim. Vendar imam veliko prijateljev, s katerimi gremo tudi v kino in nam nikakor ni dolgčas." Kristjan Kajič, strojni inženir iz Hrastnika: "Ni časa za dolgčas, pa naj so prazniki ali ne. Včasih mi še za gledanje televizije zmanjka časa." Barbara Gračner, dijakinja iz Hrastnika: "Če se slučajno dolgočasim, poslušam glasbo ali pa se zabavamo s prijatelji." Ines Tošič, dijakinja z Dola pri Hrastniku: "Včasih tudi vreme vpliva na dolgčas. Ampak proti dolgčasu se zmeraj kaj najde, sploh če imaš veliko prijateljev, rad bereš, poslušaš glasbo. Pa tudi poležavanje včasih prija, kadar je dolgčas." Darja Stošič, prodajalka iz Trbovelj: "Ob družini, otrocih in službi dostikrat še za kakšen hobi zmanjka časa. Če utegnem, rada gledam televizijo, kar nikakor ni dolgočasno." Nevenka Kovačevič, dijakinja iz Čemšenika: "Vzdušje še najbolje popestriš z dobro družbo, dobrim koncertom, včasih pa tudi s kinom." Barbara Mikelj, dijakinja iz Čemšenika: "Kadar nimam kaj početi in ni nič zanimivega po televiziji pač počakam, če me bo kdo od prijateljev povabil na zabavo." Mirsad Mišič, ekonomski tehnik iz Zagorja: "V prostem času igram nogomet, zato mi ni dolgčas. Če človek hoče, si zmeraj lahko najde kaj zanimivega, bodisi po televiziji ali v družbi kolegov." f Marija Ameršek, upokojenka iz Zagorja: "Dolgočasim se takrat, kadar me nekaj sploh ne zanima ali če se kakšne stvari zasitim. Dolgčas me ne obremenjuje, saj se le redko dolgočasim. Ko pa se dolgočasim, to izkoristim tudi za počitek." Sašo Žibert, učenec iz Zagorja: "Nikoli mi ni dolgčas, saj se po šoli igram na računalniku. Za prijatelje imam vedno čas, računalnik paje super zadeva, ker ti ni nikoli dolgčas." Beti Sitar, dijakinja iz Zagorja: "V šoli se pri predmetu: računalništvo najbolj dolgočasim. Z družbo prijateljic in sošolk pa najdemo čas tudi za to, daje bolj zanimivo in se ne dolgočasimo." Klemen Oblak, dijak s Save pri Litiji: "Računalnik je najboljša stvar, kadar ti je dolgčas. Pa tudi kolesarjenje in druženje s prijatelji, da dolgčas prej mine." mtflTin,i3 nina 16. GRUDNA 1999 Petra Radovič ■ Ted okoli? Ugotavljanje, da so ravno prazniki tisti, ki ■ odmerijo zadovoljstvo, ki a ga ima večina do sebe in 1 do drugih, včasih malen- ■ kostno preseneti. Kar pa niti ni slučajno, saj je ■ pozornost nekaj, kar je povezano z vzgojo, ■ ljubeznijo, naklonje- , nostjo, prijateljstvom in mogoče še s kakšno lepo lastnostjo. ■ In kar tudi večina rada doživlja, saj tovrstna občutja porajajo ( tudi paleto lepih besed, domiselnih nasmeškov in nenazadnje ■ mogoče še prijazne običaje. Zato se ob praznikih, osebnih in ■ drugih, zdi, da pozornost niti ni najlažje izkazati, saj mrgoli ovinkarjenja, zavitega in ovitega v besede in darila, ki naj bi ■ dobrodušno navdala vzdušje. Ovinkarjenje, sicer ne zgolj tisto, ko je treba umetelno spel- ■ jati poledenel ovinek, dostikrat posluži za približanje drug drugemu ali je zgolj poskušanje, da bi se podobrikali in nema- * lokrat popravili zadano škodo, ki se jo pač pogrunta takrat, ko a je treba spisati voščilnico ali zgolj pozvoniti na nekogaršnja 1 vrata, pa se nemilo kremžimo, hja, saj zadnjič tisto, oh, no, ni ( bilo namerno in khmm... Zato ravno ob praznovanjih ne manjka opazk v stilu, da so darila nepomembna, če se ne dajejo z neko ■ osebno noto, pa če nekdo upa, da bo nekoga "kupil" če mu po grmenju žaljivk kupi "nevemkaj". Zatorej ovinkarjenje, takšno, ■ ki želi zbližati, in tisto, ki si zahoče (spet) zaupljivosti, mno- g goteri pojmujejo kot priliznjenost. Ki pa je najprimernejša, ko ■ so na vidiku prazniki, saj kot nalašč ponujajo priložnosti, da bi f na najboljši možni način ohranili medsebojni stik. 1 In vendarle tudi medčloveški kontakti razpolagajo s ( številnimi možnostmi, da se skupno doživijo in spregledajo navidezne spletke in smešni pripetljaji. Zategadelj ovinkarjenje a lahko dejansko uspešno pritegne stike. Kajti "direktnim" besedam se sleherni rajši izogne, kot da tisto naravnost izrečeno ■ pač zmeraj velja za zoprno in uf, zadirčno, četudi se je sogovornik primerno pripravil in odmislil, kaj vse ga moti in * kako zelo je to v danem trenutku sploh važno. Razpoloženju , na ljubo je pač treba znati "pomesti" z zamerami, ki hočejo « imeti največ opravka pri tem, ali bo darilo našlo obdarovanca. a Pozornost namreč tudi narobe storjene stvari pretvarja v * prijetne, jim daje duška v smislu ustvarjanja harmonije. a Kakopak pozornost venomer stremi za tem, da osrečuje, pridaja zaupanje in odtaja spotakljivo zagnanost. Vnema, da a utrip praznikov navda s svetlikajočim okrasjem daril, pomeni tudi vnemo za svetleče družabnosti, za blišč prisrčnosti in e pestrosti. Iskrivost druženja je potemtakem tudi v naokoli s poiskanem utrinku veselja, v presenetljivosti, navdušenju z b vsakdanjimi utrinki. Domiselnost obdarovanj je namreč raba E pozornosti, ki vključuje hrepenenje družnosti, s katero razdajajo * zgovornost, interese, zabavnost, šarmantnost. Kar ponavadi „ pogojuje zadovoljstvo. Boštjan Grošelj Ohranimo praznik v srcu Lučke že gorijo, potica že diši, za novo leto, božič vse se veseli ... V tem duhu pričakovanja lahko začnemo razpredati misli ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih. A sladkobnost besed marsikdaj zavaja, tako da se zatapljamo v videz zunanjega blišča. Oklepamo se lepo razpeljanih verig iz izmenično utripajočih lučk, uživamo ob pogledu na okrašena pročelja hiš in poslovnih stavb. Prevzemajo nas izbrano obložene veje smrečic, občutimo čarobnost jaslic. Skratka, prazniki ob poslavljanju starega in prihodu novega leta so čas radostnega razpoloženja, veselega pričakovanja obiskov ter iskrenih želja. Zlasti močna je želja, da bi se prijetna občutja nikoli ne končala. Kljub tej želji je po nekaj dneh praznikov nepreklicno konec. Okrasje počasi pospravimo in življenje se vrne v običajne tokove. Znova nas zajamejo vsakodnevne tegobe, spomin na vesele dni zbledi in včasih se nam zdi, kot da jih sploh nismo doživeli. Kaj je torej narobe? Ali je res, da konec praznikov nujno pomeni konec lepega? Kako to, da lepote prazničnih doživetij izginejo, ko se vrnemo na tirnice vsakdana? Veliko vprašanj se rojeva, a na srečo obstajajo opogumljajoči odgovori, čeprav se jih premalo zavedamo. Pojdimo po vrsti in si oglejmo možnosti za ohranitev prazničnega razpoloženja skozi vse leto. Ne govorim o čudežnih formulah. Ne govorim niti o tem, da bi morali ukiniti vse delovnike in razglasiti praznično leto. To bi bilo neumestno pričakovati, noro zahtevati in neodgovorno obljub-ljati. Ne gre za večanje števila prazničnih dni, gre za spremembo odnosa do življenja. Kdor misli, da mu bo že samo uživanje v blišču luči in glasbi, nazdravljanje z žlahtno kapljico in sproščanje ob prižiganju pokalnih naprav, prineslo zadovoljstvo, se je ujel v mrežo lažnih videzov. Kdo pravi, da ob naštetem ne morem občutiti zadovoljstva, se bo kdo začudeno popraskal za uhljem in vprašujoče še enkrat prebral zadnjo misel. Jasno, lahko bo vznemirljivo, neverjetno zadovoljen ob tem, marsikdo se bo rajsko počutil. Vendar le ob tem, ne pa po tem. Kratkotrajni užitek se bo namreč končal, brž ko bodo ugasnile luči, utihnila glasba, po grlu stekla zadnja kaplja pijače in utihnil odmev zadnjega poka petarde. Pravo zadovoljstvo je torej za tistega, ki ga išče v teh stvareh, nedosegljivo. To spet ne pomeni, da bi se morali zapreti v klet ter si zatis-niti oči in zamašiti ušesa pred vsem, kar tudi navzven pokaže, da je prišel čas praznovanja. Želim le poudariti, da zunanji blišč ne prinaša prave sreče. Prava sreča izhaja le iz našega srca in naših misli, ne iz tega, kar piše na koledarju. Če imamo življe-nje radi, če živimo sebi in drugim prijazno, bomo izkoristili praznike za utrditev medčloveških vezi. Ustavili se bomo in pretehtali, ali smo iztekajoče se leto preživeli polno. Na osnovi iskrenega obračuna bomo ugotovili, koliko smo si bili zvesti. Le takšen obračun nam pomaga uvideti, kaj moramo spremeniti v svojem življenju, če se želimo čim bolj približati pravi sreči, ki lahko živi edino v našem srcu. Če je ne najdemo tu, je ne bomo našli nikjer drugje. Če se bomo zavedali te resnice, bomo lahko prenesli skrivnostnost prazničnih dni v vsakdanjik poprazničnega časa. Ohranili bomo praznik v srcu in življenje bo dobilo globlji pomen. Podobni bomo drevesu z globokimi koreninami, ki pozdravlja tako sonce kot vihar. Sonce ga poživlja, vihar pa ga krepi! j. j j, h rij. \rrj u. Dr. Urška Medved Zanimanje daje težo dejavnostim Pred kratkim je začela delati v ljubljanskem Kliničnem centru, v juliju pa se je mesec dni mudila v Ameriki, kjer je v Hermann's Hospital v Houstonu spoznavala njihova dognanja in delovanje na področju okulistike, kar je nekakšna izbirna praksa študentov medicine, s katero pridobijo marsikakšno zanimivo izkušnjo. Urška Medved s Save pri Litiji, ki ima najrajši lazanjo in veliko da na uspeh, je avgusta dopolnila sedemindvajset let, za naprej pa ima še veliko načrtov. Je za študenta medicine prednost, če se udeleži tovrstne študijske izmenjave? Gotovo je prednost, da spoznaš tudi druge države in razširiš znanje. Na ljubljanski Medicinski fakulteti sicer dobiš odlično teorijo, a malo izkušenj. V Ameriki je pa več poudarka na praksi. Houston je po prebivalstvu štirimilijonsko mesto in lahko več vidiš v eni bolnišnici in v tem je tudi prednost. Ali je mesec dni dovolj, da marsikaj pridobiš iz področja, ki te zanima? Čeprav ne veš, kaj te čaka in si na začetku precej nezaupljiv in pogrešaš poznane ljudi, pa se ti po mesecu dni to zdi presneto kratek čas v Ameriki. Glede pridobivanja znanja pa je tako, da se lahko izpopolnjuješ v eni stvari ter se mesec dni ukvaijaš le z eno tematiko, kar v okviru rednih vaj na ljubljanski medicinski fakulteti ni v navadi. Enkrat tedensko smo imeli študenti tudi možnost nastopanja z določeno tematiko, kar je potekalo v manjših skupinah, sestavljenih iz dveh študentov, dveh specializantov in mentorja specialista. Diskusijo je sicer vodil mentor, kije debato tudi obogatil s svojim poznavanjem in izkušnjami. Imeli smo različne teme diskusij in na eni od teh sem nastopila s tematiko o rdečem očesu. Pri slednjem gre namreč za splet različnih vzrokov in niso samo trije, saj je več različnih možnosti, ki lahko povzročijo rdeče oko. Dobila sem pač literaturo in v tednu dni sem jo imela čas preštudirati ter pripraviti nastop za diskusijo. Kaj vse ti je še vzbudilo pozornost? V Ameriki je precej drugačen način življenja, ki pa te kljub temu pritegne. Zelo malo časa posvečajo dopustu in praznikom ter se zelo veliko ukvarjajo s službo. Z delom ne zaključijo ob štirih popoldne, kot pri nas, ampak delajo vsaj do šestih zvečer ali dlje. Karieri so zelo predani, je pa res, da so tudi boljše nagrajeni za svoje delo. Pa tudi za gospodinjska dela ali varstvo otrok j im ni treba skrbeti, saj imajo hišno pomočnico in baby-sitterko. Skratka, prostega časa nimajo veliko. Vendar Amerika ponuja ogromno možnosti. Kako je pravzaprav potekal delovni teden? Tri študentke ljubljanske Medicinske fakultete smo stanovale v enem apartmaju in sicer poleg mene še Maruša Kos iz Trbovelj in Sonja Merzelj iz Ljubljane. Delale smo na različnih oddelkih in meni seje na okulistiki najpozneje začel delovni dan in sicer ob devetih dopoldne. Potlej smo bile do večera v Hermann's Hospital, v apartmaju pa smo se dobile spet pozno zvečer in kljub temu smo še malo poklepetale pa je bil dan okrog. V medicinskem centru v Houstonu je na kupu več bolnic in tudi apartmaji so zraven, trgovin pa ni. Do trgovin se moraš odpeljati z avtobusom ali avtom in ker nismo imele avta, smo šle kar z avtobusom. Čez teden družabnega življenja nismo spoznale, saj smo imele proste le sobote in nedelje. Tako smo si en vikend ogledale New Orleans, ki je precej drugačno mesto od Houstona. Že navidez Houston izstopa z visokimi stavbami in nebotičniki, v New Orleansu pa so hiše nizke. Tudi bolj sproščeno je življenje v New Orleansu, več dajo na glasbo, hrano in zabavo. Dostikrat igrajo jazz na ulici, saj se naj bi tod razvila jazz zvrst glasbe. Tudi kulinariko imajo drugačno, vendar zelo dobro. Gumbalaja, kar se izgovori džambalaja, je njihova specialiteta. Ogledale smo si še plantaže v Louisiani ter se popeljale s parnikom po reki Mississippi. V Houstonu, kjer je medicinski center, je res urejeno kot "iz škatlice" in se lahko samo čudiš in gledaš, resje zelo estetsko in prijetno za oko. Si zlahka komunicirala? Z Američani ni problem komunicirati, saj so zelo odprti, vedno te hvalijo, češ, da zelo dobro govoriš angleško. Pač mi govorimo bolj počasi in bolj pravilno angleško, Američani pa so bolj hitri v govorjenju. Hitro te sprejmejo in so zelo dovzetni za komunikacijo. Všeč mi je bilo, daje veliko ljudi iz različnih dežel sveta, a so zelo komunikativni in tolerantni med sabo. Kako pa glede odločitve za specializacijo? Hotela sem videti, kako izgleda okulistika pobliže. Ker sem si pač želela, da bi specializirala okulistiko. Zanima pa me tudi še dermatologija in družinska medicina. Kaj pa sicer najprej opaziš na človeku? Če človeka ne poznaš, najprej opaziš njegov videz. Potem ga pa prek pogovora spoznaš, kakšne so še kvalitete, ki jih ima. Ni ravno v redu, če ljudi sodiš po videzu. Videz vara. Včasih si lahko presenečen, kaj človek še skriva v sebi pa tega ne kaže navzven. Ali drži, da se človekovo zdravje, počutje odraža tudi na koži? Ja, absolutno se na koži odraža človekovo zdravje, počutje. Ljudje različno reagiramo na stres. Nekaterim se, ko so pod stresom, to pozna tako, da imajo povišan pritisk, nekatere boli iTi t; rv? v\i n. želodec, ker se jim izloča preveč kisline, nekateri pa odreagirajo skozi kožo, daje koža spremenjena in dobijo akne, izpuščaje. Si mnenja, da ljudje dovolj skrbijo za svojo kožo? To je odvisno od vsakega posameznika, koliko mu pomeni videz. Ker s tem tudi sporoča drugim ljudem, kako se počuti. Recimo, da nekateri zelo veliko dajo na to in skrbijo za zdrav izgled svoje kože, nekaterim je pa kaj drugega bolj pomembno in se pač videzu ne posvečajo toliko. Kaj te je v toku študija medicine najbolj razveseljevalo? Vedno znova te navduši zaupanje, ki ga vzpostaviš z bolnikom in vsakič znova mi veliko pomeni, če vidim, da lahko nekomu na nek način pomagam. Kaj pa hobiji? Študij medicine odtehta veliko časa in posvečanja. Četudi sem se svojčas dokaj ukvarjala s kolesarjenjem, pa sedaj za razvedrilo večinoma pogledam kak dober film, grem v gledališče ali si preberem dobro knjigo. Bi se lahko vsakdo bolj pobrigal za svoje zdravje? Zdi se mi, da se ljudje preveč zapiramo v sebe. Mogoče bi bilo boljše, če bi se vsaj malce odprli drug drugemu, saj bi lažje zgladili vsakdanje konflikte. Pa tudi pravijo, da so problemi lažji, če jih deliš z drugimi, da jih ne držiš v sebi. Mogoče se že s tem, da se nekomu zaupaš, breme zmanjša. Potem so pa še druge zadeve, ki bi jih vsakdo lahko storil za svoje zdravje in sicer, da bi vsak pri sebi razčistil, zakaj kadi, če kadi. Pa tudi, zakaj se prenajeda, ko v bistvu ne rabi toliko in bi imel lahko raznovrstno prehrano ter ne bi pretiraval, recimo da se ne bi basal s sladkarijami ali s 'pomfrijem'. Pa tudi za rekreacijo bi bilo fino, če bi poskrbel vsakdo, ki mu to paše. Kajti sedenje doma pred televizoijem ni najbolj zdravo, saj se ti nekje kopiči energija, kije ne moreš "dati ven" in potem si napet tudi do drugih. Nekaj časa televizija še sprošča, je pa dobro vmes še recimo pokolesariti ali steči do trgovine in nazaj. Dejansko pa smo ljudje družabni in rabimo tudi medsebojne stike. Katere vrline spoštuješ pri ljudeh in ali se rada pogovarjaš? Zelo rada se pogovarjam, sploh če imam čas. Všeč mi je, če so ljudje iskreni. Čeprav je res, da stvari niso zgolj črno-bele in ljudi ne smemo gledati, češ, tile so pa samo dobri, tile so pa slabi. V ljudeh je veliko dobrega, včasih so pa morda takšne okoliščine, da reagirajo malo drugače, kot si predstavljamo, da naj bi reagirali. Moti me zahrbtnost pri ljudeh in pa obrekovanje. Je med študijem in delom velik razkorak? Med študijem in delom je dejansko razkorak. Ko pričneš delati, imaš določen delovni čas in to pomeni delati ne glede na to, kakšne volje si tisti dan. Pa z ljudmi naj bi bil vseskozi prijazen, čeprav je dejstvo, daje to skorajda nemogoče. Ampak ker sem na začetku, se pač trudim. In še ta razlika je, da se z delom prične tudi odgovornost. Bi se še kdaj rada udeležila tovrstnega študija v Ameriki? Vsekakor, če bo možnost. Ob tej priliki bi se tudi rada zahvalila staršem, ki so me ves čas študija zelo podpirali in mi tudi omogočili to enomesečno prakso v Ameriki. In silvestrovanje? Verjetno bomo skupaj s prijatelji, s katerimi smo že lani skupno silvestrovali. Ob pijači in jedači se bomo poveselili ob kakšnih družabnih igrah. Morda se bomo presenetili s kakšnimi malenkostnimi darilci. Sploh pa mi veliko pomenijo tudi novoletne voščilnice. Petra Radovič /A Podjetje la založništvo, marketing in trgovino Gestitamo ob dnevu samostojnosti! DRUŽINSKI ENOPROSTOREC PREMACY sedaj tudi z DITD motorjem Še večje znižanje cen vozil na zalogi: model DEMIO 70.000-101.000 sit cenejši model 323F 81.000-261.000 sit cenejši 17. GRUDNA 1999 J .J . ^ . Ol?7. £J:~' NA OBISKU PRI MARATONCU MIRU ODLAZKU To kar bom sedaj napisal, sem omenil tudi prejšnjikrat, ko sem zapisal, da se Miro odpravlja v Ameriko na newyorški maraton. Nič hudega. Še enkrat bom ponovil. Nekako ne morem verjeti, daje Miro postal maratonec. Poznam ga že vrsto let in pred tremi leti, ko se je začel ukvarjati z resnejšim tekom, mi je malce pohvalno dejal: »Veš Igor, brez prekinitve lahko tečem že celih 15 minut«. Iz vljudnosti sem mu takrat spodbudno odgovoril, daje kar dober. Pri sebi pa sem si mislil, uf, ta je pa čisto na začetku. Očitno je bil Miro takrat res na začetku svoje tekaške poti, kajti le nekaj mesecev kasneje je taisti Miro tekel brez vmesnega počitka že dlje kot eno uro. Leto ali dve kasneje pa že tudi svoj prvi maraton in to ne s kakšnim pet urnim zaostankom za zmagovalcem, kot bi se človek nadejal od nekoga, ki se s tekom ukvarja tako malo časa. Kot, da nas vse nejeverne Tomaže ni že zadosti presenetil, se je odpravil še na newyorškega. Tega je pretekel s svojim doslej najboljšim časom. Nekako sem počasi začel verjeti, da bo nekoč potrka! celo na vrata maratonske reprezentance. Če se ne motim, si letos edini Zasavčan, ki je pretekel newyorški maraton? Koliko Slovencev se je udeležilo tega maratona? Na maratonu nas je iz Slovenije sodelovalo šest. Med njimi sem bil edini iz Zasavja. Kako je prišlo do odločitve, da se preizkusiš na največjem maratonu na svetu? Pred tem si namreč, kot si nam povedal pred odhodom, pretekel le dva. Poleg tega, pa se kaj dosti let niti ne ukvarjaš s tekom. Veliko bolj te športna javnost pozna kot dobrega malonogometnega vratarja. Za udeležbo na tem maratonu sem se odločil pred slabim letom. Predvsem potem, ko sem dobro prestal svoj prvi maraton v Radencih in ko so mi nekateri opisali, kako lepo je sodelovati na newyorškem. Ko je prišel pravi čas, sem v New York poslal prijavnico za udeležbo na maratonu in na srečo sem bil za organizatorje dovolj zanimiv, da so me povabili oziroma izbrali. Kaj je bil tisti poglavitni vzrok, da si se začel ukvarjati s tekom? Pred leti sem bil sprejet v rudarsko reševalno četo Rudnika Zagorje v zapiranju in ker sem to delo vzel resno, sem sklenil, da se moram dobro telesno pripraviti. Predvsem izboljšati telesno kondicijo. Zdravniški pregled za reševalca je namreč dokaj zahteven, torej ne moreš dobiti zdravniško spričevalo za to delo, če nisi telesno dovolj pripravljen. Kdaj si odpotoval v ZDA in kakšen je bil tam tvoj program? V New York smo se iz Brnika odpravili v torek, 2.novembra. Med nami je bila tudi lanska mis Slovenije Miša Novak, ki se je udeležila teka prijateljstva. Po našem času smo tja prispeli okoli 17 ure. Nastanjeni smo bili v newyorškem predelu Quens. Po mestu smo se vozili s podzemno železnico in tako spoznali različne predele tega velikega mesta, od Manhattna, Centralnega parka, Bronkxa, Staten Islanda idr. Spočetka sem imel nekaj problemov s svobode, palačo OZN, newyorško borzo in tudi štiri ure oddaljen Wash-ington in seveda belo hišo. Kdaj je bil na sporedu tek prijateljstva? V soboto zjutraj, dan pred maratonom. Tega seveda nisem smel izpustiti. Na tem teka je sodelovalo okoli 50 Slovencev, tudi MišaNovak. Menije ostalo v spominu predvsem druženje tekačev različnih narodov. Kako je bilo naslednji dan na maratonu? Start maratona je bil ob 10.50. Po maratonski progi se je zapodilo kar okoli 35.000 maratoncev. Skoraj 32.000jih je prišlo skozi cilj. Uspešno sem skozi cilj pritekel tudi sam, saj sem postavil svoj rekord s časom 3 ure in 20 minut. To je zadoščalo za uvrstitev na 2.060. mesto. Dobršen del sem tekel z ameriško študentko prava iz Bostona, katere naslov sem žal izgubil. Kaj ti je, če pustiva ob strani tek, v ZDA ostalo najbolj v spominu oziroma te je pritegnilo? Zagotovo Broadway ponoči in Time Square. Tu je ponoči tako razsvetljeno z reklamni panoji, kot da bi bil dan. Zelo sem bil presenečen Kaj pa sami ljudje? Za Newyorčane pravijo, da so vase zaprti ljudje. Meni je le eden odklonil pomoč oziroma se zame ni zmenil. Ostali s katerimi sem bil v stiku, so bili zelo ustrežljivi, odprti ljudje. Je pa res, da se po 23 uri nisem potepal po mestu. Kolikor sem lahko, sem spoznal bolj ali manj »podnevne«Newyorčane. Tek ti vzame veliko časa, po drugi strani pa ti da priložnost za razmišljanje o marsičem. Nam lahko zaupaš, kaj se ti prede v glavi, ko tečeš? Časa za razmišljanje imam takrat zagotovo veliko. Marsikaj se mi v tistih uricah mota po glavi, od denarja, družine do žensk. Mimogrede, so Američanke lepše od Slovenk? Kolikor sem lahko opazil, so Slovenke veliko lepše. Imaš mogoče v načrtu, da bi se nekoč preizkusil tudi v ultra maratonu, kot npr.Radovan Skubic? Zaenkrat ne. Želim pa si v bližnji prihodnosti preteči Logarsko dolino. Igor Gosto prilagoditvijo na tamkajšnji čas in tudi s hrano, ki je pri nas mnogo bolj okusna. Moram poudariti, da moj cilj udeležbe na tem maratonu ni bil ne vem kako tekmovalni, maratona sem se udeležil tudi zaradi tega, da sem nekoliko spoznal ameriški način življenja, njihove znamenitosti itd. Potovanje sva sicer načrtovala skupaj z ženo, žal se ga ona zaradi bolezni ni mogla udeležiti. Torej ogledali smo si kar nekaj newyorških znamenitosti, med drugim tudi znameniti kip med samim tekom maratona, kako so nas številni ljudje ob progi spodbujali. To je težko opisati, to je potrebno enostavno doživeti. Omenil bi še, kako je našemu tekaču med tekom, nekaj kilometrov pred ciljem pomagal nek policaj. S spodbudnimi besedami in celo s piskanjem na piščalko. Ni mu preostalo drugega, kot daje nadaljeval s tekom in srečno prišel na cilj. Meni so se vtisnili v spomin tudi brezdomci, posebej ženske, ki imajo vse svoje premoženje v nakupovalnem vozičku. Nino, Primož in Miro po pretečenem maratonu, (foto arhiv M.O.) Slovenci pred palačo OZN Našim zvestim bralkam in bralcem ZDRAVILNE RASTLINE TROBENTICA Ko sem pred kratkim pogledal v shrambo, kako je kaj z zelišči, ki sem j ih v tem letu nabral, sem čisto v kotu omare, kjer jih hranim, zagledal papirnato vrečko z napisom »trobentice«. Trobentice nabiram že vrsto let in jih prav z veseljem tudi uporabljam pri pripravi čaja. A to jesen, sem na to pomladno cvetico pozabil. V Zasavcu smo doslej opisali že več kot sto (bolj ali manj) zdravilnih rastlin in ko sem pregledal računalniški seznam, kar verjeti nisem mogel, da o trobentici doslej nismo zapisali nič. Torej na delo. Pater Simona Ašič je zapisal, da je trobentica trajnica s kratko, rjavo koreniko. Rumeni, predvsem sveži cvetovi dišijo po medu. Cvete trgamo od marca do maja in jih na hitro posušimo, korenine pa kopljemo marca in aprila ter jih posušimo na zračnem in senčnem mestu. Seveda pa v zdravilstvu lahko uporabimo tudi svežo zel. Tako nam čaj iz svežih cvetov zdravi vse vrste katarjev, poleg tega pa nam prečisti telo zimske navlake, ki se je v telesu nabrala zaradi neprimerne hrane. Čisti zlasti dihala, kri, ledvice, sečila, blaži kašelj in bronhitis, toliko bolj, če čaju dodamo mlade brezove liste in liste mlade koprive. Preprečuje ali blaži tudi pljučnico.Ker je v trobentici kar nekaj vitamina C, je seveda toliko bolj priporočljiva. Le tisti, ki ste na trobentico alergični, jo rajši pustite na travniku. Trobentica zdravi tudi protin in revmo. Poleg naštetega krepi srce in živce, blaži migreno in zmanjšuje drgetanje udov in se obnese celo pri nespečnosti. Vino, v katerem smo namakali cvete trobentice, je po Ašiču, čudovito zdravilo za srce. KATERE RASTLINE NAM POMAGAJO PRI: GLISTAH-čebula, česen, dežen, encijan, glistovnica, grenkuljica, jesen, kamilica, kordabenedikta, korenje, krhlika, krvavi mlečnik, konjska griva, bela omela, pravi pelin, prvenec, potrošnik, praprot, rožmarin, sladka koreninica, šentjanževka, šetraj, timijan, vinska rutica, zelje. ŠE NEKAJ NASVETOV PRI KAŠLJU (vir;Kromar-Rožnik) Čaj, ki pomaga pri odkašljevanju, pripravimo iz listov žajblja, materine dušice, preslice, in dresna. Spijemo tri skodelice na dan.Pri močnem kašlju zmešamo pekoče koprive, slez in bezgovo cvetje, vsakega enako. Skuhamo bolj močan čaj, Čaj pijemo sladkan s cvetličnim medom. M.Meseegue predlaga pitje boragovega ali vijoličnega poparka, pa tudi poparek iz timijana, materine dušice, žajblja ter slezenovčevih cvetov. Pripravil IgorGošte ZASAVČANI Samo za Vas smo pripravili posebno božično-novoletno ponudbo za vozilo GOLF in BORA Zdaj je pravi čas za nakup Malgaj TRBOVLJE d.o.o. ■ Trbovlje 0601/26 525 Litija 061/884 450 O ZASAVSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ZAGORJE p.o. tel.: pos. DOL 48 - 616 pos. ZAGORJE 64 - 058 pos. IZLAKE 73 • 696 VEZANA TOLARSKA SREDSTVA OBRESTUJEMO: 1 MESEC TOM+0,99% nad milijon sit TOM+1,00% 3 MESECE TOM+1,99% nad milijon SIT TOM+2,00% 6 MESECEV TOM+2,74% nad milijon SIT TOM+2,75% 1 LETO TOM +5,00% nad milijon sit TOM +5,00% PLAČILO POLOŽNIC? PROVIZIJA ZNAŠA SAMO 0.8% ZNESKA, OD 20,00 SIT DO 400,00 SIT! NAJ BO VAŠ DENAR VEČVREDEN! cf\\s'ef božič ter srečno in uspešno nouo teto 2000, m alg ai^ j Trbovlje Gabrsko 30b, tel. prodaja: 0601/27 666, 27 625, servis, rezervni deli: 0601/27 600 Megane tudi Scenic popust pri nakupu, oziroma darilo ob nakupu in kredit TOM+0% brez stroškov odobritve. Do 31.12. 1999 ZELO UGODNO: TWING0, CLI0, LAGUNA Podjetniki: Kangoo express, oziroma Master, do 31.12. 1999 cenejši za 100.000,00 oziroma 200.000,00 sit. Tel.: 0601/27-666, 27-525 RENAULT ZAGORJE, TRŽNICA POD URO (0601)68-510 AKCIJA ¥ MESECU ©ECEME ZABELEŽITE PREHOD V NOVO TISOČLETJE Z NOVIM FOTOAPARATOM! VELIKA IZBIRA FOTOAPARATOV PO UGODNIH CENAH. ZAGORJE, TRŽNICA POD URO (0601)68-510 DELOVNI ČAS: 8-19 ure SOBOTA: 8-13 ure IZDELAVA FOTOGRAFIJ V POL URE, NAGRADNA IGRA NAJ FOTKA, BREZPLAČNI INDEX PRINT... Za rZV (j 77.Ji. ulobsl^o 7 DRAGO ŠIKOVEC Čeprav za nekatere potekajo že prednovoletni praznični decembrski dnevi, pa ima zdajci največ opravka z izpitom o pridelavi medu. Odkar se je namreč navdušil nad čebelarstvom, in tega je že skoraj ducat let, temu namenja tudi veliko svojega časa, pozornosti, tudi veselja. Ko bo uspel z izpiti, bo lahko preglednik medu, kar zadeva nekatera določila o kvaliteti medu. Pa tudi vseskozi spremlja predavanja in ekskurzije, kijih organizira zagorsko Čebelarsko društvo, letos pa je taiste člane, ki jih je približno sto, presenetil s knjigo Slastne medene dobrote, v kateri je zbral številne kuharske recepte, katerih sestavina je tudi med. In to so razne potice, kolači, medenjaki, osvežilni in vitaminski napitki, alkoholne pijače. Ker je Čebelarsko društvo Zagorje letos praznovalo osemdesetletnico delovanja, so bili nad knjigo navdušeni in so jo ob letošnjem jubileju tudi natisnili. Povedal je, da mu je zbiranje "medenih" kuharskih receptov odtegnilo veliko časa, a ko je videl, da ni brez haska, saj je bila knjiga tako v okviru čebelarskega društva kot tudi pri drugih, sprejeta z izrednim zanimanjem, ga je to še spodbudilo pri nadaljnjem čebelarskem delu. Pravi, da pri tovrstnem delu ne smeš hoteti nič na hitro narediti in da z leti pač dobiš občutek za čebelarjenje. Med iz okoliša Zagorske doline je znan tudi iz prodajnih polic in veseli so, da ga lahko ponudijo kupcem. Menda po dveh letih med izgubi veliko svojih zdravilnih učinkovin, zato priporoča, da ga porabijo vsaj v dveh letih. Medica pa se menda ob novoletnih praznikih pije ravno zato, ker pogreje v teh mrzlih dneh. Kot je dejal, gre povečini za medeno žganje, ki je slajše kot je. medica. Rad pa ima tudi pecivo iz medu, sploh medenjake. Kljub temu, da je med koristen v kozmetiki, prehrani in pri prehladih, pa tudi združuje ljudi. S čebelarji si imajo namreč zmeraj kaj zanimivega povedati. In kot je dejal, se rajši kot o športu, ljubezni, pogovarja o čebelah. Ker je izučen za rezkalca, je izdelal tudi jedkanico z desetimi čebelarskimi zapovedmi. Sicer je bil od leta 1979 zaposlen že v SIT in zagorskem Rudniku, sedaj pa dela pri Slovenskih železnicah na ražirni postaji Zalog. In že med rudarji se je navadil, da je sodelovanje bistveno za dobro vzdušje v kolektivu, zato mu prijateljstvo veliko pomeni v službi in tudi drugače. Iz Ravenske vasi se je sicer priženil v Kotredež, kjer mu pri čebelarjenju kdaj pomagata tudi sin in hčerka. Z družino pa gredo radi tudi na zimske izlete v planine, kot so Snežnik, Stol,- Porezen, včasih tudi Kum. Pri ljudeh mu največ pomeni iskren in pošten pogovor. Za leto 2000 pa še ni prebral horoskopa za rojene v znamenju dvojčkov, saj tega nasplošno redko prebere. Rekel je, da ima rad dejavne ljudi in ne mara čakati, ne da bi se kakorkoli potrudil za stvar. O ljubezni pa je dejal, da niti ni važno, kaj je tisto, kar pritegne, da nek stik traja, vsekakor je še pomembneje, da se navdušenje ohranja. Rad se tudi heca, pa najsi na račun policajev ali blondink. Tekst in foto: Petro Radovič URBAN K, PAPEŽ (19. december) Viljem Grimoard (tako seje imenoval Urban V. pred izvolitvijo za papeža) je bil rojen okoli leta 1310 na gradu Grisac vjužni Franciji. Čepravje bil plemiškega rodu, je bil strogo vzgojen za preprosto življenje. V benediktinskem samostanu, kamorje vstopil, so kmalu odkrili njegove zmožnosti za znanstveno delo in ga poslali na vseučilišča v Toulouse, Montpellier, Avignon in Pariz. Ko je bil star 32 let si je že pridobil akademski naziv doktorja znanosti. Na raznih univerzah je potem predaval cerkveno pravo. Predstojniki so ga pregovorili naj se posveti tudi delu v cerkveni upravi. Tako je bil nekaj časa generalni vikar v Clermontu in Uzesu (v okolici Avignona). Od leta 1352 je bil opat benediktinskega samostana v St. Germainu, od leta 1361 pa opat samostana Saint Victor v Marseillu. Papeži so mu pogosto zaupali odgovorne naloge, še posebej Inocenc VI. Ko je bil na neki misiji v Neaplju, je 28. septembra 1362 izvedel, da so ga izvolili za naslednika papeža Inocenca VI. 31. oktobra istega leta so ga v Avignonu ustoličili kot papeža Urbana V. Nekaj dni kasneje pa je bil posvečen in kronan. Vendar pa je papež Urban ostal po svojem ravnanju menih. Papež je postal v času t.i. avignonskega papeštva, kije bilo v marsičem podrejeno francoskemu dvoru. Poleg tega pa so se razpasle tudi mnoge izrazito posvetne razvade. Komaj je nastopil službo, seje začel odločno bojevati proti zlorabam v Cerkvi, predvsem proti kopičenju raznih časti in privilegijev ter s tem povezanimi dohodki. Njegove reformne ukrepe (čeprav v marsičem ni uspel) je pohvalil tudi takratnji pesnik in humanist Petrarca. Urban je nastopal tudi proti podkupljivosti uradništva in od svoj ih uradov zahteval, da imajo korekten odnos do vsake prošnje, ki j o preučujejo, ne glede na osebo. Veliko je storil tudi za napredek znanosti. Z natančnim popisom knjig in rokopisov je dobila papeška knjižnica red in preglednost. Pospeševal je ustanavljanje vseučilišč, obstoječa pa podpiral in jim tako pomagal do plodnejšega in bolj razgibanega znanstvenega delovanja. Leta 1365 je ustanovil vseučilišče na Dunaju. Mnogim potrebnim študentom je pomagal s štipendijami, podpiral je razne ustanove ter pospeševal kulturne dejavnosti vseh vrst. Najpomembnejši dogodek njegovega papeževanja pa je odločitev, da se kot prvi škof katoliške Cerkve in Petrov naslednik vrne v Rim. Vendar pa je v začetku naletel na mnoge težave. Tudi materialno stanje takratnjega Rima ni bilo blesteče, prej nasprotno. Nekatere papeške ustanove, bazilike ter papeške palače so bile na pol v ruševinah. Cerkveno državo je pred propadom rešil kardinal Albornoz. Vrnitvi so nasprotovali papeški uradniki, predvsem pa francoski dvor, ki seje zavedal, da bo s papeževim odhodom nazaj v Rim imel dosti manjši vpliv na svetovno dogajanje. Vendar pa seje Urban V. 30. aprila 1367 poslovil od razkošnega Avignona ter se s spremstvom v Marseillu vkrcal na ladjo. Urban V. se je 3. junija izkrcal v Cornetu, kjer gaje pričakal kardinal Albornoz z navdušeno množico. Toda Urbanu V. v Rimu ni uspelo napraviti reda. Kardinal Albornoz, ki bi lahko bil resen sodelavec, je kmalu po papeževem prihodu umrl. Uprla so se nekatera mesta, kršenje dogovorov je bilo na dnevnem redu. Zaradi vsesplošnega slabega stanja in vzdušja, v katerem je papež Urban deloval, je zbolel in se septembra 1370 vrnil v Avignon. 19. decembra istega leta je po hudi bolezni, ki gaje mučila že v Rimu, umrl. Že kmalu po njegovi smrti so ga pričeli častiti kot svetnika. Uradno pa gaje za svetnika razglasil šele papež Pij IX. 10. marca 1870 in s tem potrdil 500-letno češčenje. Njegov grob v samostanu Saint Victor v Marseillu je bil med francosko revolucijo razdejan. Branko Nimac R5EFTI e^-aso, e^-iee Samo s tem kuponom 5% popust 1. naslov za zlate zadeve q,: Rudarska cesta 8 n mm o 1412Kisovec ABE SHOP ^ OBL CGS: r/\ 9h-12h in 16h-19h <~t- sob.:9h-12h ZLATO TEKSTIL tel.: 0601 /1 675 URE ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO. PR0DAJN0~SERV1ŠNI CENTRI ZALOKAR GSM, dodatna oprema, televizorji, videorekorderji, kamere, glasbeni stolpi, radiokasetofoni, walkmani, avtoakustika, mali gospodinjski aparati, vse vrste kaset in baterijskih vložkov za vse vrste aparatov. Vaš pooblaščeni zastopnik za DEBITEL. ZALOKAR TRBOVLJE, C. Oktobrske rev 15a, tel.: 30-600 ZALOKAR HRASTNIK, Naselje Aleša Kaple12, tel.: 46-333 ZALOKAR LITIJA, Valvazorjev trg 3, tel.: 061/884-614 ZVOK IN SLIKA KOT SE SIKA. ZALOKAR PA PIKA PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSM 041 704 663 na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. ________V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h,_ ARI OPTIKA d.d. poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 poslovalnica: Zdravstveni domTrbovlje Rudaska 21,tek: 0601-29-041 * Velifea izbira okvirjev za očala * Vse vrste ieč za očala domačih in tujih proizvajalcev * Etuiji za očala * Povečevalne lupe * Športna in sončna očala * Drobna usnjena galanterija Obiščite nas in se prepričajte! ELKOPLAST Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466 DEKOR, Cesta okt.revolucijell, Trbovlje, tel.: 21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ute. Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij • FIZIČNO VAROVANJE LICENCA št. 030498/F • REDARSKE STORITVE • K0NTR0U BOLNIŠKEGA STALEŽA • ODKUP DOLGOV Kontrola in nadzor Pintarjeva 46,1410 Zagorje ob Savi Samo URBANIJA tel.: 041-638-950 ElektroTom Tomaž DRAKSLER s.p. Naselje na šahtu 7 1412 Kisovec Tel.: 0601/71 -321 GSM: 041/507-321 SERVIS VSEH VRST: - ELEKTRIČNEGA ROČNEGA ORODJA - MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV KAR SE POKVARI, ELEKTROTOM POPRAVEH ZASTAVLJALNICA LITIJA Toni Murn Trg svobode 2 1270 Litija tel.: 061-881-362 gsm: 041-426-665 tehnični predmeti, zlato, poplačila starih posojil in urejanje novih. Realizacija kredita takojjS Delovni čas od 9h do 16h, ant commcrce LJUBLJANSKA 16,1270 LIIIJA Tel.: 061/880 440 061/883173 fGRVIf in PRODnin vozu feni MZCRVni DEU krediti in leo/ing ODPIRALNI ČAS: S”-!?.1" S0B0IA: SMS” STARO ZA NOVO, POŠKODOVANO ZA NOVO AVTOAIOTOK d d ceue TEHNIČNI PREGLEDI, SERVIS, TRGOVINA Savinjska cesta 36, TRBOVLJE, tel.:0601 34-680, 27-664 CUDOVITINOm Hvunoni 5EDAJ TUDI V 3 VRATMl RAZUČICIDARILO; komplet zimskih AVTOPLA3ČEV ZA lepšo ZIMO NAJLEPŠE JE2 NOVI H, DOB® M, UDOBNIM, VARNIM OKOUOPRIJAZNIM AVTOM ŽE ZA 1,593.000,00 SIT. z. MOTOR I3UI CCM Z MOČJO 86 KM63 KW AU Wia. s i g.fj F. Jf. G j j F Vct>C2CVAlUA MAtAŠA obkrivA Verjamem, da vas je evforija ob pričakovanem prihodu novega leta 2000 že pošteno zagrabila. Ne glede na praznično pričakovanje pa sem vam tudi za tokratno številko Zasavca pripravila nekaj novih napovedi. Zahvaljujem pa se za vašo neizmerno potrpežljivost in strpnost pri čakanju na odgovor. Veliko zdravja, sreče, ljubezni in prazničnega veselja vam želim, vedeževalka Nataša ŠIFRA: MAJ - BIK 1. Zdravje Ni tako zelo hudo, kot je videti na prvi pogled. Ne obremenjujte se s svojim zdravjem preveč, kajti potem že od tega postanete bolj bolni. Poskusite najti svoj notranji mir, ki je nujen in potreben pogoj za vaše zdravje. 2. Ljubezen Nekaj manjših težav na ljubezenskem področju, ki pa so za vas že kar velikanske, ker nekje globoko v vas živi strah, da ne bo več tako kot mora biti. Ne ustrašite se težav, na katere ste pač naleteli in verjemite v srečen in ne v nesrečen razplet. Stanje se bo zelo kmalu normaliziralo in uredilo, brez skrbi. Malce zmešnjave na ljubezenskem področju pa tudi zelo negativno vpliva na vaše splošno počutje, bolj kot si osebno sploh upate priznati. Praznike boste preživeli v zelo mirnem in družinskem vzdušju. To pa vam že ogromno pomeni, več kot... 3.Otroci Če ne bi imeli prav nič skrbi z njimi, potem bi še pozabili, da jih imate. Preveč skrbi si kaj hitro naredite, ampak ste na koncu ob srečnem razpletu vedno potolaženi. Razumite jih, tudi vi ste nekoč bili mladi... To pa zaradi tega. ker bodo našli pravo pot skozi življenje, tako poklicno, kot čisto osebno. Včasih prav ne razumejo zakaj vas tako zelo vse skrbi. 4.Služba Niste prveč navdušeni nad svojo obstoječo službo. Vendar mislim, da boste kar malo potrpeli, ker se vam zdi to še edino pametno in smotrno. Bojte se preveč tvegati, prisegate na sigurnost, kar pa je po eni strani tudi prav. Tudi to vztrajanje se vam bo nekoč obrestovalo. ŠIFRA: ANOMIS 1. Ljubezen Okrog vas je polno moških, ampak nobeden ni pravi. Zoprno, kajne? Moški, ki bo popolnoma osvojil vaše srce prihaja v vašo bližino po novem letu, torej v novem tisočletju. Pri vas bo vse v znamenju številke 2. Od kje ta povezava vam v časopis ne bom razložila, ker vam morda ne bi bilo prav. Me pa lahko pokličete in vprašate za odgovor. 2. Šola Želela bi si, da bi bilo bolje. Želela bi biti prva, pa vedno obstanete nekje tik pod vrhom... Šolo boste uspešno končali, svetujem študij. Ker ste zelo družabno bitje, nekaj v tej smeri. Upam, da boste upoštevali moj nasvet. 3. Dom - preselitev Kaj je tako zelo hudo, da bi se že kar preselila? Vaš odgovor bi bil: še hujše. Selitev bo, ampak vse ob pravem času. Ne prehitevajte dogodkov, to bi najraje storili. Svojo selitev boste doživeli nekje med letom 2000 in 2001, tako da bo potrebno vsaj še malo potrpeti. Pa saj čas že tako in tako hitro teče. ŠIFRA: RAK l.Zdravje Zelo radi si naložite veliko skrbi, vedno več kot je nujno potrebno. fr...—.................-. VEDEŽEVALKA NATAŠA Karte, nihalo, razlaga sanj 090/46-89 Vb —tz Vsaka najmanjša malenkost vas žre, kot da se bo zaradi tega podrl svet. Čustveno ste zelo občutljivi, a si tega dostikrat nočete in ne želite priznati. Pa ne bi bilo nič narobe, če bi to storili in si olajšali dušo. Ampak vi se sami ukvarjate s "svojimi" problemi, kot da bi bili le vaša osebna last. Iz navedenega razloga si na ramena naložite preveč bremen, ki jih dostikrat ne morete "nositi" s seboj. Pazite na želodec in organe notranje trebušne votline. Dostikrat vas doleti tudi kakšen prehlad in obišče virus. Poskrbite, da vam voda ne bo zaostajala v telesu. Težko se odločate za rekreacijo, ki bi vam poživila vašo dušo in srce. 2.Sreča in prihodnost Sreča v ljubezni in izpolnjene želje sta prav gotovo dva največja cilja v vašem življenju. Svojega stalnega partnerja ste iskali toliko časa, da ste ga našli. V kolikor se počutite nesrečno, ne glede za katero področje vašega življenja gre, se najraje umaknete. Ne preseneča, ker dostikrat zamenjate službo, pa tudi krog svojih prijateljev in znancev. To storite vedno takrat, ko dobite vtis, da v določenem okolju niste več toliko zaželjeni, kot si želite. Posledica tega je, da si poiščete novo družbo in okolje. 3.Starost Vas je strah smrti? Nikar! Kajti dočakali boste dosti lepo starost. Torej dosti boste v svojem življenju še doživeli, kar pogumno naprej. Ovire v življenju so zato, da jih premagujemo, mar ne? Pogumno se spopadite z njimi in bo še najbolje za vas. Opazili boste, da jih kar naenkrat ne bo več. ŠIFRA: BIK-RAK l.Zdravje Pri vas se bodo v prihodnje pojavile težave zgolj s psihičnim predznakom. Pazite na težave z želodcem in srcem ter krvnim obtokom. Nič pretresljivega ne bo. Drži pa, da bo v tem obdobju vaše življenje precej stresno in se tega niti ne boste zavedali. Več časa posvetite sebi in svoji duši in telesu pa bo omenjenih težav takoj pol manj. 2.Šola ob delu Študij ob delu? Nekaj velja za vas, če se že za nekaj odločite, to poskušate na vsak način tudi do konca izpeljati, mar ne? Tale šola bo za vas sicer pomemben zalogaj in tudi ne tako zelo lahek, kot mnogi ocenjujejo. Vidim, da boste v ta svoj življenski projekt vključili veliko moči in energije, toda moram priznati, da se vam bo na vsak način to tudi izplačalo. Torej, naj vas manjši neuspeh na sredi poti ne ustavi. Sposobni ste dokončati to šolanje in ga tudi boste, ob strani pa vam bo ste vaš RAK. 3.Sreča Ste kar srečen človek, v življenju pridete do konca svojim nalogam. Priznati pa morate, da če do koga niste popustljivi, potem niste do sebe. Ne bi bilo slabo, če bi bili malo bolj spoštljivi in milostni prav do samega sebe. Sicer pa se bo vas v prihodnjem letu držala sreča, čeprav morda bolj na poslovnem, kot osebnem področju vašega življenja. Pa tudi to je nekaj. Torej čim več poskusite narediti kar se vaše šole tiče. 4.Služba Nikoli niste prav zadovoljni. Vedno potrebujete neke nove neosvojene izzive. Če jih ni, jih iščete toliko časa, da jih vendar najdete. To pa velikokrat ni najbolj enostavno in terja veliko odrekanj. Neko pomembno spremembo boste doživeli v naslednjem letu, sprejmite izziv, ki vam ga bo življenje in usoda ponudila, ne ustrašite se že takoj na začetku. Sledite svojim notranjim mislim in intuiciji. Po tej poti boste najdlje prišli. . - s šl FR A:___________________ Datum rojstva:_____________ Rad-a bi izvedel a:________ c^-vta-hit [V\EWOO P.E. Zagorje -KREDIT -T+1% MOTOR Cesta 9.avgusta 104 1410 Zagorje Tel.:0001/64-687 041/896-125 ODPRTO: PON-PET 8.30- 16.30 SOBOTA: 8.30-12.00 -POLOŽNICE ......... -LEAS1NG -brezpologa -STARO ZA NOVO PRODA1A HRASTNIK: Cesta 1. maja 76,1430 Hrastnik, Tel.:0601/44-360 DAENMOO pri Vas doma Vas zanima nakup novega avtomobila Daev/oo? Nič lažjega. Pokličite nas na telefon 0601 64-687 oziroma 041 896-1 25 in dogovorili se bomo za obisk našega predstavnika z željenim modelom avtomobila pri Vas doma. Omogočili vam bomo temeljit ogled avtomobila in testno vožnjo. V primeru, da ste v dilemi kateri model avtomobila vam je najbolj pisan na POOBLAŠČENI SERVISER: C. 20 julija 26 1410 ZAGORJE TEL.:0601/66-246 MOTOR avtoservis RAZPOTNIK _______Matjaž RAZPOTNIK s.p. SPLOŠNA AVTOMEHANIKA SERVIS avtoelektrike avtoelektronike 16. GRUDNA 1999 G.JTTi frUTrG 77 G 70 LEI ORGNIZiRANEGA SMUČANJA V TRBOVLJAH Dne S.januarja 1929 je bilo 70 let, odkar je bila ustanovljena pri Planinskem društvu Trbovlje oziroma tedanji trboveljski podružnici SPD smučarska sekcija oziroma smučarski odsek. Pobudo za ustanovitev tega odseka so dali nekateri navdušenci za smučanje. Čeprav odsek ni imel statusa samostojnega društva, imel je le vodstvo odseka, pa je bil to prvi primer organiziranega smučanja v Trbovljah in najbrž že tudi v Zasavju. Takrat je bilo vsega kakih osem smučarjev, ki so smučali po okoliških travnikih in njivah rekreativno. Smuči pa so uporabljali tudi za dostope na bližnje planinske vrhove v naši okolici. Med pobudnike za ustanovitev smučarskega odseka štejemo Anteja Bega, Jožeta Šipa, Ivana Jazbeca, Lojzeta Močivnikarja, Urankarja in morda še koga. Kmalu po ustanovitvi je odsek štel že 30 članov. V zimi 1928/29 je vodil prvi smučarski tečaj na Sv.planini smučarski učitelj Podboj, takratni sreski poglavar v Litiji. Udeležili so se ga prvi ustanovitelji smučarskega odseka pri podružnici SPD v Trbovljah. Smuči so bile v naših krajih znane že mnogo preje. Kot prva rekreativna smučarja pa sta veljala dr.Hugo Baumgarten in njegova žena in to leta 1912, torej v letu, ko je bila ustanovljena trboveljska podružnica SPD. Med takratnimi prebivalci Trbovelj je bil pojav prvih smučarjev pravo čudo in o tem so govorili mladi in stari. V prvih začetkih je veljalo smučanje za šport boljšega sloja. Sicer pa kmetje temu športu niso bili naklonjeni in so preganjali smučarje s svojih travnikov in njiv, ker da jim povzročajo škodo. Smučarski šport pa se je v Trbovljah začel razvijati po končani I.svetovni vojni, ko so se nekateri mladi fantje srečevali s smučanjem v raznih vojaških planinskih in smučarskih enotah. In to znanje so koristili sami nato tudi doma in zanj navduševali svoje znance. Dve leti kasneje so ustanovili 14.1.1931 smučarski klub SPD Trbovlje, ki je deloval vse do leta 1941 torej do okupacije. Po končani vojni leta 1945 se je smučanje kot športna dejavnost osamosvojilo v svoj samostojni klub oziroma društvo. Dosežen je bil nesluten razvoj tega športa tudi v naših krajih. IL NOČNI POHOD Z BAKUAMI NA MRZLICO Planinsko društvo Trbovlje je tudi letos organiziralo nočni pohod z bakljami na Mrzlico. Letos so ga imenovali Miklavžev pohod. Izpeljali so ga v soboto, 4.decembra v poznih popoldanskih urah, z odhodi skupin od doma Svobode, preko Golovca in Katarine, mimo Vrharja pa tudi od prevala Vrhe s Podmeje pa tudi iz drugih strani, do planinskega doma na Mrzlici. Letošnjega pohoda se je po grobi oceni udeležilo okoli 800 pohodnikov, od tega se jih je registriralo 510. Vreme je bilo dobro, pot pa dobra. Udeleženci so bili v glavnem tudi opremljeni tudi s svetilkami, palicami in vsem ostalim kar sodi k udobni in vami hoji. Ob 19.uri je navzoče pozdravil Miklavž in kot vedno je tudi tokrat imel v košu razne dobrote, predvsem seveda za otroke. Večina udeležencev seje še isti večer vrnila v svoje domove, nekateri so v domu tudi prenočili. Organizatorji so tudi tokrat poskrbeli za vse potrebno. Pohoda so se udeležili tako starejši kot tudi mlajši pohodniki, moški in ženske. IL 70 LEI PRVEGA PLEZALNEGA VZPONA TRBOVELJEANA Letos je poteklo 70 let, odkar so sredi leta 1929 slavili pri takratnem Planinskem društvu Trbovlje MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS lasavcem Učenci 2.a. iz Zagorja so zavihali rokave in zavzeli šolsko kuhinjo. Prav zanimivo jih je bilo videti, kako so kuhali kompot, marmelado, pekli palačinke. Žal vseh prispevkov ne moremo objaviti, ker so si med seboj podobni. V naslednjih številkah pa bomo lahko prebrali vse sestavke mladih članov RK z OŠ Trbovlje, ker so po srečanju z invalidi opisali vsak svojo zgodbo, ki jo poznajo iz svoje okolice. Mentorica Ana Zupančič je tako dosegla, da srečanje ni bilo zaman. Marika nas je popeljala v praznično vzdušje, ki je značilno za ta mesec, in velja tudi za druga dva moža, ki obdarujeta otroke. Ste pismo zanju že odposlali? Pa ne zahtevajte preveč... NA1LEPŠI MIKLAVŽEV VEČER Naša mami je bila doma na Jami pri Kranju. V našo vas Mala Kos-trevnica se je poročila pred petnajstimi leti, ati pa že vse življenje živi tukaj. Oba sta zelo skrbna in delavna. Kadar se približujejo veliki prazniki, vedno poskrbita, da jih lepo praznujemo in pravita, da se moramo tudi mi štirje otroci seznaniti s starimi običaji praznovanj in ne pozabiti nanje. Meni vsako leto najbolj ostane v spominu pričakovanje Miklavža. Ne samo zato, ker mi vsakič prinese kaj zanimivega ali dobrega, ampak predvsem zato, ker nam starša v tem času veliko pripovedujeta, kako so še otroci tudi nekoč veselili Miklavževih darov. Zvečer so na mizi postavili peharje, nato pa so morali hitro spat, da bi Miklavž lahko videl pridne otroke. Otroci so starše zato radi ubogali, prav nikoli pa niso slišali, kdaj jih je Miklavž obiskal. Zjutraj so v peharjih našli nove pletene nogavice, rokavice, šale, kape, poleg pa suhe krhlje, hruške, jabolka, včasih tudi rožiče. Atu je največkrat prinesel prekajeno klobaso in volnene nogavice, mami pa orehe, daje lahko za božič spekla potico. Pred nekaj leti je dedek z Jame naši mamici podaril šest peharjev. Tako smo tisto leto tudi mi prvič nastavili Miklavžu tako, kot v starih časih. Tudi mi smo zgodaj odšli spat, zjutraj pa smo že navsezgodaj našli peharje napolnjene s pletenimi nogavicami, kapami, šali in rokavicami, ob njih pa je bilo suho sadje pa klobasa in orehi. Na sredini mize je bil še čisto nov koš, v katerem smo našli skoraj vse, kar smo si najbolj želeli. To je bil moj najlepši Miklavž. Tudi sedaj se vsako leto veselo pripravljamo na prihod Miklavža, nikoli pa ne sprašujemo, kako ta dobri mož vsako leto obdari toliko ljudi, saj sta nam starša povedala, če kaj preveč zveš o njem, ti potem ne prinese ničesar več. Marika Savšek, 6.d. OŠ Šmartno pri Litiji GASILCI SMO SE DRUŽILI V RADLJAH V Radljah ob Dravi je bilo 8. in 9.oktobra 1999 devetnajsto državno srečanje članov društev Mladi gasilec. Udeležilo se gga je 27 ekip oziroma 108 učencev iz številnih osnovnih šol. Med njimi smo bili tudi učenci iz OŠ Ivana Skvarče iz Zagorja. Prvi dan smo sodelovali v različnih delavnicah, drugi dan pa preizkusili svoje znanje v testih o požarni varnosti, prvi pomoči, vaji z vetrovko in vezanju vozlov. Dosegli smo lepe rezultate, ki nam bodo v spodbudo za nadaljne delo. Člani društva Mladi gasilec OŠ Ivana Skvarče POTKA ZA INVALIDE Ko sem šla v trgovino po kruh, sem videla, kako delajo posebno potko. Vprašala sem jih, zakaj delajo potko. Odgovorili so mi, da zato, ker morajo tudi invalidi priti na hrib. Invalidi so tisti, ki nimajo nog in tisti, ki imajo poškodovano hrbtenico. Invalidi hočejo imeti isto srečo kot mi. Nika Koncilja, 2.a. OŠ Trbovlje il t ti rvln??! ti n (Trboveljska podružnica SPD) prvi plezalni vzpon preko Severne triglavske stene. Pri tem društvu se je lotila plezanja v suhi skali majhna druščina mladih planinskih zanesenjakov in najbolj zagnan je bil v tej skupini učitelj Tone Flegar, ki je bil nekakšen vodja teh pristašev. Posebnega odseka takrat niso ustanovili. Tega leta je Tone Flegar preplezal Slovensko smer v triglavski severni steni, kar je kasneje opisal v Planinskem vestniku. Za tiste čase je bil v naših krajih to dogodek, kije bil še kako omembe vreden. Za njim so se lotevali plezanja Ivan Komat, Lojze Močivnikar in še kdo. Njihovi uspehi so bili zabeleženi v takratnih številkah Planinskega vestnika. Plezali so v Kamniško Savinjskih in Julijskih Alpah. Njim so sledili uspehi plezalcev tega društva po letu 1948, ko je bil ustanovljen alpinistični odsek. Ta pa je slavi! lani svoj 50 letni obstoj. IL POSTALI SMO SREBRNI Kdor pevec je, kdor poje rad, on srečen je in je bogat. In vaše društvo žlahten cvet, z bogastvom osrečuje svet. To so verzi iz zbornika "POSTALI SMO SREBRNI", ki ga je izdalo Kulturno društvo Polšnik, napisala pa jih je ljudska pesnica Pavla Voje. MoPZ Polšnik v letošnjem letu praznuje 25-letnico obstoja. V ta namen so pripravili koncert, ki je, kot vedno, privabil veliko število obiskovalcev. Vsi, ki smo koncertu prisostvovali, smo bili navdušeni ob tako dobro pripravljeni proslavi. Posamezne pesmi je med seboj povezovala recitatorska skupina, Tanja, Katarina in Mateja, ki so igrale vaške opravljivke. Tako smo lahko izvedeli vse, kaj se je letos v Polšniku in okolici dogajalo, predvsem pa vse o MoPZ. Zelo duhovite so bile pri opisovanju pevcev, ki zdaj pojejo in zborovodij od nastanka zbora pa do danes. V lepo oblikovanem zborniku, ki ga je dobil vsak obiskovalec koncerta, so objavljene fotografije in dogodivščine z vaj in nastopov, ki so jih opisovali posamezni pevci. Res, mnogo lepih, pa tudi težkih doživetij. Ker imajo petje radi, žrtvujejo mnogo prostega časa za vaje. Veliko večerov, ko se po napornem delu mnogi odpravijo počivat, pevci pa se odpeljejo na vajo tudi po 20 km daleč. Toda ni jim žal, kot pravijo sami, saj v tem uživajo, razveseljujejo pa tudi ljubitelje zborovskega petja, ki pa jih, posebno na podeželju, ni malo. To potrjuje veliko število obiskovalcev, ki vedno obiščejo njihove koncerte. Škoda, da je dvorana, učilnica v Osnovni šoli Polšnik, tako majhna, daje še veliko obiskovalcev ostalo zunaj. Če kje, potem prav gotovo v Polšniku nujno potrebujejo večjo dvorano, telovadnico ali večnamenski prostor tudi za kulturne prireditve, ki so vedno dobro obiskane. Daje to res, so se lahko prepričali tudi prisotni iz Občine Litija. Mogoče pa se bo v občinskem proračunu kdaj zbralo kaj "penezov" tudi za ta namen. Upajmo, da bi bilo to kmalu, da ne bo prej zmanjkalo zagnanosti za delo tistim, ki se na vse možne načine trudijo ohraniti kulturno življenje na vasi. Naj zaključim z mislijo Pavle Voje: Z ljubeznijo do drage domovine, Slovenec sem in bom prepevajmo. Naj po novih brazdah strune vaše, nam vse lepši čas oznanjajo. Vida Sladič foto: Jure Tori NARAVOSLOVNI DAN 0 AIDSU Naravoslovni dan je potekal v šoli 25.1.1999, vodila pa sta ga Romana Verdel in učiteljica Peterlinova. Potekal pa je tako, da nam je učiteljica povedala nekaj stvari, potem pa nas je vprašala za mnenje in ali smo s tem že seznanjeni in kaj bi v takem primeru naredili. Izkazalo se je, da nekaj že vemo, ne pa še dovolj. Pri učiteljici Peterlinovi smo 8.a. razred dobili vprašanja, na katera smo v dvojicah odgovorili. Nazadnje smo si ogledali videokaseto, na kateri je bila posneta oddaja Jasno in glasno. Zvedeli smo kar nekaj zanimivosti. Npr. kako se prenaša in kdo povzroča aids, kako se lahko zaščitimo ipd. Mislim, daje v redu, da smo se seznanili s to boleznijo, ker nas verjetno večina ni vedela veliko o tem. Tudi tistim, ki se je ta dan zdel neumen in so mislili, da vse znajo, so verjetno videli, da se motijo in da ta bolezen ni mačji kašelj, ker jo lahko dobi vsak izmed nas, če ne ve, kako se mora zaščititi. Ines Duranovlč, 8.a. Do! PEKLI SMO PALAČINKE Učiteljica Anka nas je peljala v novo šolsko kuhinjo. V učilnici nas jepričakalaučiteljica, ki uči kuhanje, Pokazala nam je, kako se pripravi kompot in marmelada. Naslednjič smo spekli palačinke. Na njih smo namazali marmelado in jih nesli v razred. Ko smo jih pojedli in popili kompot, smo začeli s poukom. Ko bo mami drugič pekla palačinke, ji bom lahko pomagal. Andraž Savšek, 2.a. OŠ Ivan Skvarča Zagorje 2 Občina Trbovlje Spoštovane Trboveljčanke, spoštovani Trboveljčani! V počastitev Božiča, Dneva samostojnosti in prihajajoče enkratne letnice Vam želim obilo osebne in družinske sreče. Izrekam Vam iskrene čestitke z željo po čimhitrejšem razvoju naše občine in države. Kličem Vam na Vaše zdravje, zadovoljstvo, na Vaš pogum in odločnost pri uresničevanju Vaših in naših skupnih ciljev. Žulifp Ladislav Žtoa\^gaj^iar^_^^^ RUDNIK TRBOVLJE - HRASTNIK d.o.o. Vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspehov polno novo leto 2000 vam želi 'V •> 1 g ZASAVJE TRBOVLJE SGP Zasavje Trbovlje d.d. želi vsem občankam in občanom zasavske regije vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspehov polno novo leto 2000. PROM d.o.o. Obrezija 12, 1411 Izlake, tel.: 0601/74-022 Trgovina Makro Kisovec, tel.: 0601/71-234 www.elektroprom.si Zimski čas je kot majhen otrok/ zdaj joče, zdaj se smeje, zdaj lije, zdaj sonce sije. (Bolgarski pregovor) VSEM STRANKAM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN VSEM, KI NAS POZNAJO, ŽELIM POLNO DOŽIVET ROŽIČ TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 2000. JANEZ VUSMAR CERTIFIKAT št. 160 ISO 9001 elektroinstalacije, centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije, kabelsko komunikacijski sistemi, |^~n^ tiskana vezja, trgovina, delovni stroji in nizke gradnje MIRLAVŽEVANJE Z ROMANO KRAJNČAN Kaaaj, da bi se Miklavž zabaval? Pa se je, saj je Miklavža s spremstvom pričakala Romana Krajnčan in mu zapela kar nekaj pesmic. Ampak v nedeljo, 5. decembra se je marsikaj dogajalo pred muzejem v Zagorju. Že ob 10. uri se je pričel Miklavžev sejem, kjer je imel še največ dela Pojoči kuhar, ki je zastonj pekel palačinke. Ob 18. uri pa so scenski nastop popestrili takole: najprej je predsednik ZKD Zagorje Drago Butja pozdravil navzoče, ki jih ni bilo malo, ter povedal, da je miklavževanje namenjeno najmlajšim, ki jih Miklavž za pridnost nagradi, za porednost pa jih "nagradi" Špic-parkelj. Pesmici o Miklavžu sta zrecitirali tudi Eva Hrastelj in Vita Benko, nadalje pa je zagorski župan Matjaž Švagan slavnostno otvoril sklop predprazničnih in prazničnih prireditev, ki jih je obilo. "Z željo, da prijetno preživite decembrske dni," je dejal Matjaž Švagan, "želim srečen božič in prijetno leto 2000." Miklavža so spremljale tudi mažoretke iz Radeč in pihalni orkester SVEA Zagorje. Miklavž pa je še povedal, da je Zagorje lepo okrašeno in otrokom, ki so bili deležni tudi bonbonov, še dejal, naj bodo pošteni in dobri ter naj razveseljujejo starše z lepimi ocenami v šoli, z lepimi besedami ali čim drugim lepim, česar so starši veseli. Otroke in njih starše, ki so vztrajali na koncertu Romane Krajnčan, s katero otroci radi rajajo, pa je znana in uspešna pevka, ki letos praznuje deseto obletnico ustvarjanja in petja otroških skladbic, presenetila z lutko Murenčkom in žolno Živo. Predvsem pa je navdušila s svojo novo, že osmo po vrsti, kaseto in zgoščenko Tuba Luba. Menda je k sodelovanju povabila veliko pesnikov in glasbenikov, ki so s producentom Lojzetom Krajnčanom vred prispevali, da bodo pesmice zelo priljubljene pri otrocih in jih bodo radi prepevali. "Značilnost pesmic na kaseti Tuba Luba je," je povedala Romana Krajnčan, "da otroci spoznajo razne inštrumente, ki v zgodbici razveseljujejo tubo Lubo, da se ne bi dolgočasila." Kot je še dodala, v Zagorju zelo rada nastopa in da so otroci krasna publika, ki se tudi kmalu naveličajo, če jim pesmice niso všeč. Toda z repertoarjem se jim zna približati, jih zmotivirati, da jih prijetno vzdušje spremlja še po koncertu. In še tole: pravcato praznično veselje v družinskem krogu pripravijo na božični večer, ko se s sinovoma in možem kar čimbolj izdatno obdarijo -mogoče tudi z dobro glasb SR. Foto: M.M. ZA MIKLAVŽA PRAVLJICE, POTLEJ SE RISALNICA Česa se otroci, ko slišijo za Miklavža, najbolj razveselijo? Daril, seveda. Ampak v zagorski knjižnici so jih razveselili še z Miklavževo uro pravljic, katere se je udeležilo kar 37 mladih nadobudnežev. Kot je povedala Romana Bizjak, je na pravljično uro v soboto, 4. decembra ob 17. uri prišlo kar nekaj otrok nanovo, ki ponavadi rabijo čas, da se privadijo poslušanju pravljic in novi družbi. Povečini se kar hitro vključijo v "pravljično skupinico" in komaj čakajo, kdaj bodo ponovno na vrsti ure pravljic v zagorski knjižnici. Tokrat so otroci zvedeli veliko o Miklavžu pa Špic-parkljih, ki nagajajo porednim otrokom, skratka, na prijeten način so podoživeli že enega izmed prazničnih decembrskih dni. V četrtek, 9.decembra pa je bilo prav tako pestro za otroke od 4 do 10 let starosti, saj so jim v zagorski knjižnici pripravili štiri likovne kotičke, v katerih so lahko ustvarjali in iz zmečkank izdelovali snežake in božičke, risali smreko in jo na papirju barvno okrasili ter izdelali še svečnike, za katera sta Samo in Bojan dejala, da bosta poslužila kar za novoletni darilci mamici in očku. Pa tudi zagorska knjižnica je lepo okrašena in kot so povedale knjižničarke, so k temu prispevali učenci iz OŠ Senožeti in OŠ Kisovec. ER. Foto: M.M. lTitlS m crcr. 16. GRUDNA 1999 TURISTIČNA PROMOCIJA TRBOVELJ Turistično društvo Trbovelj je skupno z Občino Trbovlj e pripravilo v petek, 10.decembra v dvorani doma Svoboda srečanje turističnih delavcev, občanov in gostov pod geslom "Turistična promocija občine Trbovlje". Srečanje se je udeležila polna dvorana ljudi ob pogrnjenih mizah in zgledno urejenim in ocvetličenem odru z napisom Zlata vrtnica 1999. To je najvišjo priznanje, ki se podeljuje akterjem, ki so v letošnjem letu po mnenju posebne ocenjevalne komisije najbolj promovirali občino Trbovlje. Prireditev je vodil Staš Butkovec, sicer tajnik TDT, v programu pa so sodelovali učenci Glasbene šole Trbovlje in turistični delavci. Najprej je spregovoril predsednik TDT Martin Vodušek, ki je orisal pomen teh vsakoletnih akcij, ki se organizirajo z namenom spremenitve podobe Trbovelj na bolje. Po glasbenem vložku je spregovoril župan občine Trbovlje Ladislav Žiga Žgajnar, kije orisal prizadevanja Občine in njenih organov za izbolj sanj e stanja v Trbovljah tako v gospodarskem in socialnem ter tudi v pogledu okoljevarstvenih, ekoloških in drugih izboljšav. Omenil je še, daje bilo v preteklem letu na turističnem področju storjenega marsikaj novega in vzpodbudnega. Povabil je še vse dejavnike v občini, da vsak po svoje prispevajo k boljši prepoznavnosti Trbovelj. Anda Guzej, predsednica ocenjevalne komisije TDT, je objavila nagrajence. Podeljenih je bilo pet priznanj in ena Zlata vrtnica. Prejeli sojih: - Hortikulturno društvo Trbovlje, za večletno prizadevanje za ocvetličenost hiš, naselij, KS, poslovnih zgradb, letos pa so se lotili tudi ocvetličenja otokov na prometnih križiščih, - Krajevna skupnost Dobovec, naj večja KS v površinskem pogledu. V tej KS je življenje precej razgibano, k čemur pripomorejo krajani preko KS, društev in organizacij; kulturno in športno življenje je zelo bogato, domačije in poslovni ter društveni objekti lepo urejeni, kar vse omogoča nadlajni turistični razvoj, vklučno s planinskim domom na Kumu, - Planinsko društvo Trbovlje, ki že blizu 90 let goji številne planinske dejavnosti, posebno še na območju Mrzlice. Letos so npr. praznovali 100 letnico Hausenbichlerjeve koče. Društvo ima zelo razvejano dejavnost tudi v turističnem pogledu, saj Mrzlico letno obišče okoli 20.000 obiskovalcev. - Kinološko društvo Trbovlje, ki deluje že od leta 1957 in je zadnjih šest let vzorno organiziralo tradicionalno državno razstavo psov, na kateri se predstavljajo najlepši psi iz vse Slov- enije in tujine. Vsako leto se predstavi okrog 350 pasem in udeleženci se vsako leto radi vračajo v Trbovlje, - Družina Grahek iz Savinjske ceste, ki je restavrirala svojo 400 let staro brunarico in jo ohranili v prvotni obliki z vsemi starimi detajli in je primer, kako naj bi našo stavbno oziroma kulturno dediščino ohranili sedanjim in bodočim generacijam. Zlato vrtnico za leto 1999 je prejela Avtohiša Malgaj Trbovlje. Družinsko podjetje seje od ustanovitve razvilo iz male kovaške delavnice v Gabrskem. Zgradili so več objektov, uredili svojo okolico tako, daje firma poznana daleč naokoli. Avtohiša Malgaj se po podatkih Revoza uvršča med najbolj ocenjene prodajno servisne centre v Sloveniji, zato po tej plati prispeva velik delež k promocij i Trbovelj. Na koncu prireditve je spregovoril še generalni tajnik Turistične zveze Slovenije Alojz Šoster, ki se je zelo pohvalno izrazi! o delovanju TDT in izrazil upanje, da se bodo Trbovlje tudi v turističnem pogledu še bolj uveljavile tako v Sloveniji kakor v tujini. Nakoncu seje razvilo še družabno srečanje z ansamblom Evergreen. Omenimo še to, daje priznanja unikatno izdela! likovni mojster Jože Ovnik, zlato vrtnico pa Ivanka Uršič, tudi priznana likovnica. Ves večerje potekal sproščeno in v zadovoljstvo tako organizatorjev, kakor tudi dobitnikov priznanj pa tudi vseh ostalih navzočih. TDT seje vnovič izkazalo kot zelo dober organizator. Tine Lenarčič S SONJO IN JANIJEM V MEHIKI Člana kluba zasavskih študentov Sonja in Jani Pevc sta v hrastniški knjižnici Antona Sovreta prikazovala v četrtek, 9.decembra, diapozitive s potovanja po Mehiki. Poleg hrastniških obiskovalcev, ki so zasedli vse razpoložljive sedeže, so prišli na predavanje še štirje zakonci iz Ljubljane, ki nameravajo v kratkem v Mehiko. Tako so zasuli Sonjo in Janija z zanimivimi vprašanji, ki so jim prisluhnili tudi ostali obiskoval ci. Sicer pa vodja knj ižnice Miri Vučetič meni, da so ob potopisnih predavanjih postali prostori pretesni, zato bi se že naslednjič srečali v galerij 1 KRC-a ob delavskem domu. Fanči Moljk KLIC DOBROTE V TRBOVLJAH V četrtek, 25.novembra, je potekala tudi na področju Revirjev akcija dobrodelne organizacije Karitas Trbovlje z nazivom "Klic dobrote". Potekala je s sodelovanjem Radia Trbovlje. V času, ko je akcija potekala, so darovalci, ki jih je bilo 44, zbrali skupno 167.000 SIT. Zbrani denar, ki ga bodo darovalci nakazali na račun Karitasa v Trbovljah, bodo namenili najpotrebnejšim občanom, ki so v hudi stiski. NAMESTO SARKOFAGA PREKOP NA POKOPALIŠČE Sredi parka pred občinskim domom oziroma upravno zgradbo Občine Trbovlje na Leninovem trgu, že vse od leta 1948 počivajo posmretni ostanki devetih ustreljenih borcev. Kakšne spominske plošče na tem grobu ni bilo nikoli, o odkopu na tem mestu pa vedo le še redki domačini. Sicer je brobišče bilo in je še vedno lepo urejeno, ocvetličeno vse leto. Pred nekako petnajstimi leti seje porodila ideja, da bi na tem mestu postavili večji sarkofag v bronu, ki bi ga umetniško oblikoval Stojan Batič, ak.kipar. Potekala je že akcija za zbiranje potrebnega denarja, vendar pravega zagona za predlagano rešitev ni bilo. Z leti seje na to pozabilo. Pred kratkim pa je občinski svet Občine Trbovlje zadevo znova obravnaval. Sklenil je po podani obrazložitvi, da bodo posmrtne ostanke vseh devetih tu pokopanih borcev simbolično prekopali na pokopališče v Gabrskem. Prekop naj bi ob žalni slovesnosti opravili v naslednjem letu oziroma takoj, ko bodo vremenske razmere ustrezne. Na tem mestu in na bivšem pokopališču (sedaj mestnem parku) pa naj bi postavili spominski plošči. POSLANSKI VEČER “ FRANCIJA ROKAVCA Franci Rokavec, poslanec v državnem zbora je, kot že večkrat v zadnjih letih, tudi v prejšnjem tednu zopet presenetil prebivalce litijske občine, še posebej pa direktorje podjetij in samostojne podjetnike s poslanskim večerom in izredno zanimivo temo MOŽNOSTI TEHNOLO[KEGA RAZVOJA GOSPODARSKIH DRUŽB IN SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV ter gostoma dr. Alojzem Marinčkom, ministrom za znanost in tehnologijo in dr.Cenetom Babcem, državnim sekretarjem za tehnologijo. V pogovoru so se vsi prisotni strinjali, daje treba postopke za pridobitev fmanžnih sredstev iz naslova tehnološkega tolarja poenostaviti. Kritično pa so ocenili tudi dela občine pri opreml-janju stavbenih zemljišč (ne odpira novih podjetniških kapacitet). Marjan Šušteršič ZASAVSKE PRIREDITVE V POZDRAV LETU 2000 HRASTNIK Petek, 17. december 20.00 Koncert ansambla PARNI VALJAK v Športni dvorani Hrastnik Torek, 21. december 19.00 Novoletni koncert Glasbene šole Hrastnik v Delavskem domu Hrastnik Sreda, 22. december 16.00 Zabavajmo se z ROMANO KRANJČAN in DEDKOM MRAZOM v Športni uvuičuii m asu n jv « - 18.00 Zabavni program popularne pevke SENDI v Športni 4Ygrani Hrastnik (ob 17.30 (obdaritev za predšolske otroke) prevoz z Dola) 19.00 Otvoritev raž [rastnik v tem stoletju skozi fotografijo in predstavitev Letopisa Hrastnika 1999 v galeriji Delavskega doma Hrastnik 19.30 Žur z ansamblom NUDE v dvorani Dolanka (ob 20.00 prevoz iz Hrastnika, po koncu žura nazaj v Hrastnik) Četrtek, 23. december 16.00 Zabavajmo se z MOJCO, KALIČOPKOM IN DEDKOM MRAZOM (obdaritev za predjolske otroke) v dvorani Dolanka 17.30 Ustvarjalna delavnica v Knjižnici Antona Sovreta 18.00 Nastop plesno vokalne skupine POWER DANCERS v dvorani Dolanka (ob 17.30 prevoz iz Hrastnika, po končanem nastopu nazaj v Hrastnik) Petek, 24. december 17.00 Božični košarkarski turnir v trojkah v dvorani Dolanka Sobota, 25. december 10.00 Božični turnir v malem nogometu v TR Petek, 17.december 18.00 Razstava Karel Kozole in Drago Vukovič v DD Trbovlje - galerija (razstava bo odprta do 3.1.2000) 19.00 Častniški ples v počastitev dneva samostojnosti v organizaciji Združenja slovenskih častnikov Trbovlje v Delavskem domu Trbovlje Sobota, IS.december 19.00 S pesmijo v novo tisočletje MePZ Tabor Kalc, Stanko Premrl in Akademik - Akademik v DD Trbovlje (vstopnina) Četrtek, 23.december Božično novoletni koncert GŠ Trbovlje v DD Trbovlje (vstopnina) 21.00 Ples z REVIRČANI do 0.00 ure v DD Trbovlje Sobota, 25.december 20.00 Koncert ansambla HIŠA v Svobodi (vstopnina) Nedelja, 26.december 21.00 Ples z ZASAVCI do 0.00 ure v DD Trbovlje Ponedeljek, 27.december 15.30 Skrinjica želja - Sten Vilar v DD Trbovlje-gledališka dvorana (vstopnina, ki velja za vse tri prireditve) 16.15 Pojoči kuhar Matej Zakonjšek v DD Trbovlje-avla 17.15 Tuba luba-Romana Krajnčan v DD Trbovlje-gledališka dvorana 20.00 INTERVALI v DD Trbovlje !#! Torek, 28.december 17.00 Prihod dedka Mraza, Spidi in Gogi v DD Trbovlje-gledališka dvorana (vstopnina) 20.00 R1TMO LOGO in RADOLFI v DD Trbovlje 20.00 Rock koncert, OVERFLOW, NOT THE SAME-THC v Svobodi Sreda, 29.december 17.00 Zabavni program - FOXY TEENS v DD Trbovlje (vstopnina) 20.00 VESELE ŠTAJERKE v DD Trbovlje 20.00 Techno house večer - ALI EN, snowboard-THC v Svobodi Četrtek, 30.december 17.00 Sprevod dedka Mraza, ognjemet ob 18.00 20.00 WERNER v DD Trbovlje 20.00 Gledališka predstava, razstava, predstav itev-THC Petek, 31.december 20.00 KRlSTALI-silvestrovanje v DD Trbovlje (vstopnina) 20.00 Silvestrovanje-THC v Svobodi 22.00 JANTARJI - silvestrovanje na prostem do 3.00 ure na Tržnici Sobota, l.januar 2000 00.15 Ognjemet v središču mesta 18.00 Večer z glasbo in video projekcijami-THC v Svobodi Nedelja, 2.januar 2000 Pohod na Kum Sobota, S.januarj 2000 20.00 GAŠPERJI - potrjenka v DD Trbovlje dvorani Dolanka Ponedeljek, 27. december 10.00 Lutkovna predstava (Vrtec Hrastnik) v Delavskem domu Hrastnik 15.00 Novoletno srečanje starejših občanov v organizaciji RK Hrastnik v Športni dvorani Hrastnik Ponedeljek, 27. december 9.00 Novoletni turnir v kegljanju na kegljišču na Logu Torek, 28. december 10.00 Ura pravljic v Knjižnici Antona Sovreta 19.00 Novoletni koncert Rudarske godbe v Delavskem domu Hrastnik Sreda, 29. december 10.00 Zabavna predstava s STENOM VILARJEM Skrinjica želja v Knjižnici Antona Sovreta Petek, 31. december 20.00 Silvestrovanje z ansamblom FARAONI v [portni dvorani Hrastnik ZAGORJE Četrtek, 16.december 16.30 S pesmijo in plesom v leto 2000 v izvedbi Vrtca Zagorje in čarovnika Grege v DD Zagorje 17.00 Ustvarjalna delavnica za otroke v Knjižnici Zagoije Petek, 17.december 10.00 Mar Pepelke še živijo v izvedbi OŠ Ivana Kavčiča v DD Zagorje Sobota, IS.december 17.00 Mojca in Kaličopko v DD Zagorje Ponedeljek, 9.december 8.40.10.40.19.00 Baletna predstava Glasbene šole Zagorje; Čudežna prodajalna lutk v DD Zagorje Torek, 21.december 10.30 Baletna predstava Glasbene šole Zagorje; Čudežna prodajalna lutk v DD Zagorje 18.00 Predstavitev interaktivnega multimedijskega CD roma Zagorje 2000 v DD Zagorje Sreda, 22.december 18.00 Ples osmošolcev z ansamblom Hiša v DD Zagorje Četrtek, 23.december 8.15.9.30.10.30 Predstava "Čas" v izvedbi OŠ dr.Slavka Gruma v DD Zagorje 17.00 Božična ura pravljic v Knjižnici Zagorje 19.00 Božično novoletni koncert Glasbene šole Zagorje v DD Zagorje (vstopnina) Sobota, 25.december 20.00 FARAONI, DANIJELA, MIRAN RUD AN - pod šotorom ob Mediji Nedelja, 26.december 10.00 - 15.00 Oblikovanje kipov iz snega (če sneg seveda bo) v parku ob Cesti zmage 15.00 Koncert ob dnevu samostojnosti v izvedb KUD Cantate v župnijski cerkvi Čemšenik 20.00 PLAVI ORKESTAR, ORLEK, FLIRT -pod šotorom ob Mediji Ponedeljek, 27.december 20.00 KINGSTON in veliko presenečenje večera - pod šotorom ob Medij i Torek, 28.december 19.00 Božično novoletni koncert PIHALNEGA ORKESTRA SVEA z gostjo TEREZO KESOVIJO v Športni dvorani Zagorje 20.00 ROK 'N' BAND, NUDE, LEVLA - pod šotorom ob Mediji Sreda, 29.december 11.00 Risanka Lenkine božične sanje v Knjižnici Zagorje POPOLDAN Izlet v Ljubljano, ogled predstave Sapramiška v lutkovnem gledališču in sprehod po stari Ljubljani (informacije na tel.: 64-001) 20.00 MAGAZIN, HELENA BLAGNE ZAMAN, VETER - pod šotorom ob Medij i Četrtek, 30.december 11.00 Film Božiček v Knjižnici Zagorje 18.00 - 20.00 Sprevod dedka Mraza z ansamblom SNOOPY, MLADINSKIM PIHALNIM ORKESTROM GŠ ZAGORJE-VIVA IN MAŽORETKAMI IZ RADEČ pred muzejem v Zagorju 20.00 Otvoritev prenovljenega parka in skulpture "Prelom tisočletja" v parku ob Cesti zmage 21.00 BIG FOOT MAMA, BABE WATCH, AFERA - pod šotorom ob Mediji Petek, 31.december 20.00 V novo tisočletje z ansamblom ČUKI -pod šotorom ob Mediji 20.00 Silvestrovanje z ansamblom OBVEZNA SMER in IGOR IN ZLATI ZVOKI v DD Zagorje 01.00 Ognjemet v pozdrav novemu tisočletju Sobota, l.januarja _ 20.00 PARNI VALJAK, THE Iffl^KERS, 5 DOLLAR'S BAND - pod šotorom ob Mediji Nedelja, 2.januarja 12.00 ZASAVCI, AJDA - pod šotorom ob Mediji 16.00 AVSENIKI Z GOSTI - pod šotorom ob Mediji * Za vse prireditve je vstop prost! Četrtek, 16.december 15.00 Pravljice na potepu na OŠ Javorje, ob 17.00 v GD Vintarjevec 19.30 Kabaret "Oh ta na{ ~as" - Dru'insko gledališče Kolenc v Dvorani na Stavbah Nedelja, 19.december 16.30 Gledališka predstava "Balkanski špijun" v Dvorani na Stavbah (vstopnina) -po ogledu žrebanje avtomobila tvvingo Torek, 21.december 15.30 Pravljice na potepu na OŠ Hotič, ob 18.00 v KD Ribče 18.00 Potopisno predavanje Aljaska v Matični knjižnici Litija 17.00 Osrednja prireditev zNeco Falk in čarodejem v Športni dvorani Litija, otroke od 1. do 7.leta starosti bo obdaril tudi dedek Mraz 20.00 Nastop skupine NUDE in litijskih glasbenih skupin v Športni dvorani Litija Sreda, 22.december 16.30 Pravljice na potepu naOŠ Kresnice 17.00 Praznični program v izvedbi OŠ Gradec in OŠ Litija v Dvorani na Stavbah Četrtek, 23.december 15.00 Pravljice na potepu v vrtcu Jevnica, ob 1 B.uri v GD Jablanica 17.00 Praznični program Plesne skupine Rondo iz Jevnice in Glasbene šole Litija v Dvorani na Stavbah 17.00 Predstavitev "Voščilnica za novo tisočletje" v OŠ Litija Petek, 24.december 10.00 S pesmijo in plesom v novo leto v Športni dvorani Litija Sobota, 25.december 17.00 Božični koncert na gradu Bogenšperk Nedelja, 26.december 11.00 [tefanov 'egenj v Šmartnem 16.00 Božični koncert KUD Venčeslav Taufer: Bo'i~ni koncert v avli OŠ Dole Petek, 31.december Silvestrovanje na prostem * V času od 20. do 30.decembra Občina Litijaprireja "Božično novoletni sejem" na Ulici Mire Pregljeve, kjer boste lahko na stojnicah nakupili božična in novoletna darila in se okrepčali. V času sejma, ob delavnikih od 15. do 19.ure, v soboto in nedeljo pa od 9. do 13.ure se bodo predstavile tudi glasbene skupine, ki delujejo v litijski občini, najmlajši pa bodo v "pravljični vasi" lahko prisluhnili pravljicam ali se udeležili likovnih delavnic. Nastopajoči so: ELITA (20.12.), PIHALNI ORKESTER LITIJA (21.12.), ADO BOLA (22.12.), MARKO KREBS (23.12), PENTAMINO (24.12), LITIJSKI ODMEV (25.12.), JANI SLIMŠEK (26.12.), MePZ ZVON ŠMARTNO (27.12.), ELITA + PENTAMINO (28.12.), LIBRŠKI FANTJE (29.12.) in PIHALNI ORKESTER LITIJA (30.12.). RADEČE Petek, 17.december 18.00 Sprejm lovskega kodeksa slovenskih lovcev z nastopom Lovskega pevskega zbora in Zasavskih rogistov v Kulturnem domu Radeče Sobota, 18.december 20.00 Otvoritev razstave plakatov "Majland 2" uveljavljenega slovenskega grafičnega oblikovalca Simona Semeca v bivših prostorih hotela Jadran v Radečah Torek, 21.december 17.00 Gledališka predstava Deklica z vžigalicami, nastop Mladinskega pihalnega orkestra GŠ Radeče in zabava z ansamblom Slovenski odmev pod šotorom pred Blagovnico Center Sobota, 24.december 17.00 Žive jaslice pred cerkvijo Sv.Petra 19.00 Tradicionalni koncert PORP in obeležite 15.letnice delovanja mažoretne skupine Nedelja, 26.december 18.00 Filmska predstava za mladostnike Ponedeljek, 27.december ^ 16.00 Družabno popoldne v pričakovanju dedka Mraza pod šotorom pred Blagovnico Center ... 20.00 Koncert, na katerem bodo nastopili Okvir in Klinični testiranci iz Velenja, Hi Te nun iz Vrhnike in domači SKAT pod šotorom pred Blagovnico Center Torek, 28.december 14.00 Družabno popoldne za otroke s čarodejem Brankom in karaokami Zvečer Zabava s Heleno Blagne Zaman in skupino Veter Sreda, 29.december 16.00 Lutkovna predstava za predšolske in šolske otroke v Kulturnem domu 18.00 Radeška fešta z nastopom Pihalnega orkestra radeških papirničarjev ter moškima pevskima zboroma Svoboda Radeče in Papirničar Jagnjenica pod šotorom pred Blagovnico Center Četrtek, 30.december 20.00 Žur za mlade s priznanim DJ Petek, 31.december 20.00 Silvestrovanje z ansamblom Francija Zemeta pod šotorom red Blagovnico Center 00.30 Veličasten ognjemet in novoletni pozdrav župana Ludvika Sotlarja Sobota, l.januarja 20.00 Ples z ansamblom Cvet pod šotorom pred Blagovnico Center ZIDANI MOST Sobota, 25.december 18.00 Božično novoletni koncert Železničarske godbe Zidani Most pod taktirko dirigenta Francija Lipovška in povezovalcema programa Katjo Sever in Sandijem Salkičem v Domu Svobode, kot solista bosta nastopila trobentar Boštjan Župevc in pevec Janez Krivec. VMOffltt hopotk Tržnica Zakolje; tel. 0 060164195 ^ Uroš (fepradnil; «.p. VINOTEKA KLOPOTEC SVIT-NAPRUDNIK Uroš s.p. Cesta zmage 35b 1410 Zagorje Tel.: 0601-64 195 n V soboto, 18.12.1999 družina istenič. Bizeljsko viteško odpiranje penin s sabljo 24.12.1999 Sosoiič Dominik iz Goriških brd novi delovni čas NON STOP 8h-19h, sobota 8h-12h otrošnja kc^sam&tA*jXMuna/... m ■ ■ ■ $0^ Trgovsko podjetje d.d. MESEC DECEMBER - MESEC UGODNIH NAKUPOV V POTROŠNJI d.d., ZAGORJE Prihajajo praznični dnevi, torej čas, ko obdarujemo svoje najbližje in prijatelje. Tudi letos v Potrošnji mislijo na svoje kupce, zato smo za ves december v BLAGOVNICI ŽIVA in MODNEM SALONU pripravili 10% popust na tekstilne izdelke nad vrednostjo 5.000 sit, enak popust - ne glede na vrednost nakupov - pa z gotovinskim plačilom ali čekom datiranim na dan nakupa, lahko izkoristite tudi pri nakupu V vseh vrst igrač. Tudi v Salonu Pohištva, vam v mesecu decembru, ob 20% popustu na takojšnje plačilo, priznamo še dodatni 5% akcijski popust pri nakupu kuhinj Gorenje Notranja oprema. Obenem želimo vsem cenjenim kupcem in poslovnim prijateljem vesele praznike. Zlatar Aleš Mravlje Cesta 9. avgusta 108 1410 Zagorje Ugodne cene, prodaja na več čekov. gotovinsfei popust v decembru Nov delovni čas 9 -12 -16 -18.30 sobota 9h-l2h cCelmo vam vesele božične praznike m srečno novo leto INTEGRAL Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4,1410 Zagorje, Telefon: 0601 55 100,64 443,64 420, ta: 68 010 ! v E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integrai-zagorje.si 1 dni že od 43.200 sit dalje pojdite z nami v cena seme Sit INTEGRAL ZAGORJE ZELI VSEM STRANKAM TER POSLOVNIM PARTNERJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE -IVHOaANi^ -ivaoa.i.Ni-T ~ivuo3j.ni 'ir ivuo3xni^t Ulica 1. junija 4, 1420 Trbovlje, Tel.: 0601/26-360 ^ RENT A CAR ^ KOMBI PREVOZI ^ VLEČNA SLUŽBA P* FOTOKOPIRANJE ^►SPIRALNA VEZAVA p*- NAJEM SCOOTERJA O/oidimo vam veieIh. (jozLcnt. jizazniAt ji-aznOŽr. in Vitino novo (zlo 2000! ZA VAS ŽE H§f POSLOVNI IMENIKI RUMENE M 2000 iliMl Dobrodošli tudi na internetu 24 ur in 365 dni [ N T E R http://rumenestrani.intmar.si marketing v v VESE1 BOŽIC IH SREČNO 2000 AVTOSERVIS ŠPAJZER d.o.o. Partizanska 51,1.420 Frbovije, tel.: 0601/30-170, 30-172 fax: 0601/30-171 Ob prihajajočem prelomnem letu se vsem našim strankam zahvaljujemo za zaupanje. Vsem želimo vesele božične praznike, srečno, zdravo in uspešno leto 2000, predvsem pa srečno in varno vožnjo! V decembru vam nudimo POSEBNE POPUSTE za vozila iz zaloge in dostavna vozila. XSARA do 220.000 sit SAKO do 50.000 sit BERLINGO 100.000 sit 3UMPY 150.000 sit 3UMPER 200.000 sit Vljudno vabljeni! SK ZAGORJE-ALPSKO REKREACIJSKA SEKCIJA Marnova 11,1410 Zagorje ali Rudarska cesta 2,1412 Kisovec OBVEŠČA, daje zaradi pomanjkanja snega, tekma prestavljena na 18.12.1999 s štartom ob 13.° uri na smučišču Marela Hvala za razumevanje! VSEM ČLANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ^ USPEŠNO NOVO LETO IN VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE ŠTUDENTSKI SERVIS ZAGORJE IN LITIJA 16. GRUDNA 1999 IP4 .r 77 jj . n? ■(; g jr g Vesele božične praznike in vse najlepše ter mnogo zdravja v novem letu 2000, želim: atu, mami, možu, hčerki, sinu in njuni družini, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, prav posebno vnuku Urbanu in vnukinjama Nuški in Urški. Geli IZ ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE V VZAJEMNO Zdravstvena zavarovalnice Zdravje je naša največja vrednota, zato je zdravstveno zavarovanje naložba, ki se vam bo zanesljivo obrestovala. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je že aprila 1998 določil, da se morajo zavarovanja za doplačila do polne cene zdravstvenih storitev organizirati kot dolgoročna zavarovanja in daje potrebno oblikovati zavarovalno tehnične rezervacije za starost. S tem namenom je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije 1 .novembra 1999 ustanovil Vzajemno zdravstveno zavarovalnico - ali na kratko VZAJEMNO - ki je prva slovenska vzajemna družba za prostovoljna zdravstvena zavarovanja. Že samo ime VZAJEMNA pove, da zavarovalnica temelji na načelu vzajemnosti. To pomeni, da si njeni zavarovanci oziroma člani med seboj pomagajo v primeru bolezni ali poškodbe pri kritju stroškov za zdravstvene storitve. Kako? Gre za medgeneracijsko izravnavo stroškov, s katero sta tudi starejšim in zdravljenja bolj potrebnim osebam dosegljiva prostovoljno zdravstveno zavarovanje za doplačila in s tem ustrezna zdravstvena varnost. Preko načel vzajemnosti se namreč izravnajo različne stopnje tveganja, ki nastanejo pri različnih rizičnih skupinah. Mlajši člani vzajemne zavarovalnice pa imajo v premijo vključen tudi določen znesek, ki predstavlja varčevanje in naložbo za starejša leta, ko bodo stroški njihovega zdravljenja bistveno višji, oni pa bodo tudi takrat plačevali nižje premije. Potrebno je še poudariti, da se v Vzajemni zdravstveni zavarovalnici tudi morebitni presežki namenjajo članom kot bonusi in rezervacije za starost, saj je eno od načel Vzajemne tudi poisovanje po načelu neprofitnosti. In kaj morajo ob ustanovitvi Vzajemne storiti vsi zavarovanci, ki so imeli 1.11.1999 pri ZZZS sklenjeno prostovoljno zdravstveno zavarovanje za doplačila? Zavarovancem ni potrebno storiti ničesar. Na podlagi zgoraj omenjenega zakona so se s 1.11.1999 vsa prostovoljna zdravstvena zavarovanja z ZZZS avtomatično prenesla na Vzajemno. Vse sklenjene zavarovalne pogodbe in zavarovalni pogoji veljajo še naprej. Storitve v zvezi s sklenjenimi prostovoljnimi zavarovanji pa bodo zavarovanci lahko še vedno uveljavljali na istih krajih in pri istih ljudeh. VZAJEMNA zdravstveno zavarovalnico Nagrajenci nagradne igre - Trgovine Makro in podjetja Elektroprom V mesecu novembru je v trgovini Makro v Kisovcu potekala nagradna igra. Kupci ste sodelovali z vsakim nakupom nad 10.000 tolarjev. Naslovi na izpolnjenih kupončkih pričajo, da v trgovini Makro prihajajo kupci praktično iz celega Zasavja. To dokazuje, da trgovina svojim kupcem nudi tisto kar želijo. Žrebanje je potekalo 7.decembra 1999 na televiziji TV Center. Gledalci ste si lahko žrebanje ogledali v posebni oddaji, ki je bila v večernem terminu. Ob tej priložnosti se želi trgovina Makro in podjetje Elektroprom zahvaliti vsem svojim strankam za zaupanje. Nagrajencem pa seveda iskrene čestitke. 1. nagrada: VIDEOKAMERA SONY IN PAKET ELEKTROPROM Nina Debevec, Šemnik 42, Izlake 2. nagrada: GSM MOTOROLA SLIM LITE IN PAKET ELEKTROPROM Lucija Cvirn, Dolenja vas 47, Zagorje 3. nagrada: ELEKTRONSKI PIKADO IN PAKET ELEKTROPROM Manca Perci, Gladež 5, Izlake 4. nagrada: NAMIZNA SVETILKA DE-LUXE IN PAKET ELEKTROPROM Ana Grošelj, Farčnikova 58, Zagorje 5. nagrada: FOTOAPARAT AGFA LEBOX+2 FILMA IN PAKET ELEKTROPROM Viktor Drnovšek, Borovniško naselje 1, Kisovec b.nagrada: MALI PRENOSNI TELEFON IN PAKET ELEKTROPROM Slavko Pranjič, Loke 40 7. nagrada: VODODPORNI RADIOAPARAT IN PAKET ELEKTROPROM Andrej Lebar, Jesenovo 14b, Čemšenik 8. nagrada: PAKET PODJETJA ELEKTROPROM IN CD PLOŠČA Ivan Sopotnik, Pintarjeva 47, Zagorje 9. nagrada: PAKET PODJETJA ELEKTROPROM IN CD PLOŠČA Milan, Marno 28. Dol pri Hrastniku 10. nagrada: PAKET PODJETJA ELEKTROPROM IN CD PLOŠČA Branko Železnik, Vreskovo 58, Trbovlje 11. nagrada: PAKET PODJETJA ELEKTROPROM IN CD PLOŠČA Mirko Bizjak, Potoška vas 3, Zagorje 12. nagrada: PAKET PODJETJA ELEKTROPROM IN CD PLOŠČA Ida Laznik, Pot Josipa Brinarja 15, Hrastnik 13. nagrada: PAKET PODJETJA ELEKTROPROM IN CD PLOŠČA Branko Železnik, Vreskovo 58, Trbovlje 14. nagrada: PAKET PODJETJA ELEKTROPROM IN CD PLOŠČA Koni Vran, Cesta zmage 12a, Zagorje 15. nagrada: PAKET PODJETJA ELEKTROPROM IN CD PLOŠČA Peter Brečko, Izlake 66, Izlake 16. nagrada: PAKET PODJETJA ELEKTROPROM IN KALKULATOR Zvonka Lamper, Savinjska cesta 5, Trbovlje 17. nagrada: PAKET PODJETJA ELEKTROPROM IN KALKULATOR Drago Lavrič, Zgornji Prhovec 15, Izlake 18. nagrada: PAKET PODJETJA ELEKTROPROM IN KALKULATOR Mitja Godicelj, Prapretno 61, Hrastnik 19. nagrada: PAKET PODJETJA ELEKTROPROM IN KASETA Silva Pavlovič, Petelinkarjeva 3, Kisovec 20. nagrada: PAKET PODJETJA ELEKTROPROM IN KASETA Anton Zelič mi., Savinjska cesta 4, Trbovlje Nagrajenci lahko nagrade dvignejo v trgovini Makro v Kisovcu vsak delavnik med 7. in 19.uro ter ob sobotah med 7. in 12.uro. S seboj prinesite osebni dokument! . tTI TLS M 3 ?r, 16. GRUDNA 1999 Pogovor s svetnikom v državnem svetu Brankom Lukšičem Elektrika bo , kako pa z obnovo TET? Kakšno je trenutno ozračje v državnem svetu, ko je govora o obnovi obstoječe termoelektrarne Trbovlje ? Kar se tiče samega državnega sveta je slednji obravnaval zakon, ki je bil pripravljen.Na državnem svetu se tudi zavedamo, da je po referendumu o TET 3 je potrebno sprejeti zakon ,ki bo govoril kaj z rudnikom, elektrarnami in s Savo.Ta zakon je v svetu dobil podporo,pri čemer naj kar takoj povem ,da je to kar precej razumljivo.Namreč z razliko od državnega zbora je v državnem svetu bistveno manj politike.Tu so predstavniki regije in ostali po interesnih dejavnostih in tu politika nima tako močnega vpliva, zato je razumljivo, da na stvari gledajo drugače.V državnem zboruje pa po razpravah, po načinu kako so seje prelagali in začetki razprav ter prekinjene razprave in dejstvo, da je vlada predlagala ta zakon po hitrem postopku, ker če smo se odločili,da TET 3, potem je potrebno čimprej pristopiti k zapiranju.Te dileme, ki so včasih tudi upravičeno vzpostavljene je mogoče reševati ob samem procesu zapiranja.Dejstvo paje,ne izgradnja TET 3 pomeni zapiranje rudnikov, kar je potrebno po Zakonu o rudarstvu nameniti za to določena finančna sredstva, delati na projektih po stroki, ki je in je prav zato potrebno zagotavljati denar.Tu ni več dileme, ali rudnike obdržati ali zapreti, saj se jih da zapreti le v določenem času, kar je tudi strokovno preučeno,vendar mi skoraj po enem letu nismo začeli zapirati.Obenem pa bi radi imeli zaprto v dveh- treh letih, vendar še niti pričeli nismo. Država je tista, ki je postavila javno podjetje, ki zapira Rudnik Zagorje.Je v interesu državnega sveta kaj se dogaja v Zagorju, kot možna paralela pri načinu zapiranja v RTH? Sam državni svet operativno ne spremlja samega zapiranja Zagorja.To nalogo ima vlada in zato mora v prvi fazi pripravljati poročila za državni zbor.Ob razpravi-tudi-tega zakona je bilo tudi rečeno, da je potrebno pripraviti določena poročila o vseh rudnikih (ne samo Zagorju,temveč o Kanižarici, Žirovskem Vrhu,Idriji, Mežici), kako so te stvari tam tekle in kje so. Dejstvo je, da so nekateri rudniki v postopku zapiranja že tudi deset let. Kot predstavnika Zasavja vas vprašam, ali je mogoče na državnem svetu, vsaj z zasavske strani govora tudi o kakšni drugi stvari- prestruktuiranju gospodarstva in možnosti nadaljnjega razvoja malega gospodarstva v tej regiji ? Prvo, kar je potrebno vedeti je, da veliko delov Slovenije pač nima nobenih izkušenj z rudarstvom in rudarjenjem in s tem strokovno tega ne obvladajo.Drugo je, da veliko mest - delov Slovenije se srečuje z zapiranjem podjetij in kar pričakovati od določenih ljudi, da bodo ločili te dve stvari je tudi včasih nemogoče. Dejstvo je, da zapiranje rudnika ni stečaj podjetja. Vendar je tu potrebno rudnik zapirati z upoštevanjem rudarske stroke in zakonitosti, saj so tu bile stoletne spremembe, ki imajo svoje posledice. Zato je potrebno izdelati projektno dokumentacijo. Država mora poskrbeti v skladu z rudarskim zakonom za sanacijo tako podzemnih objektov, kot rudniških površin,saj so slednje izredno velike. Dejstvo pa j e, da ob razpravljanju vedno govorimo »treba je prestruktuirati«,seveda dokler so stvari načelne se vsi tudi strinjamo vendar za ta prestruktuiranje je potrebno drugačno razmišljanje in znanje.Moje mnenje je, da je potrebno sprejeti konkretna delovna mesta, katerih seveda ni.V načelu se seveda vsi strinjamo-potrebno je prestruktuirati,tako v Zasavju kot v Sloveniji, potrebno je poudariti znanje.Vendar pa ni potrebno dati ljudem v roke konkretno »srp in kladivo« ampak orodja in delovna mesta. Kako pa je v tem trenutku oz. bodo končani načrti za obnovo še v tem letu ali ne? V termoelektrarni Trbovlje končujemo,skupaj s izdelovalci projektne dokumentacije, projekt tako revitalizacijskih posegov, ki bi omogočili nadaljnje obratovanje elektrarne do leta 2015, kot tudi projektov, ki so vezani na samo izgradnjo čistilne naprave.Naši projekti bodo končani v letos in predloženi vladi v odločitev .Moram reči,da tu ni kakih skrivnostnih ali novih posegov, saj izgradnje čistilne naprave tečejo po celi Evropi že vrsto let.Ne nazadnje je Šoštanj že izvedel čistilno napravo na bloku 4 ,kjer že trenutno obratuje, izvaja pa se tudi na bloku 5. Za nas je to strokovno zahteven poseg, vendar obvladljiv, poznan in mi ga lahko izvedemo do leta 2004. Res je da pričakujemo odločitev najkasneje v roku 3 do 4 mesecev o tem projektu, da gre lahko naprej.Ta čistilna naprava namreč terja dobre dve leti in pol, da se gradi .Sam mednarodni razpis in izbor pa v takšni državi kot smo mi, bistveno več. Moram reči, za Šoštanj 5, da so od razpisa pa do podpisa pogodbe z izvajalcem to delali približno tri leta.Vemo kaj se nam dogaja nam, Savi, mi razpis in koncesijo vlečemo že več kot tri leta.Faza odločanja v naših procesih nikakor ne steče. Omenil ste Savo,vpliva tudi to zadrževanje oz.da se ne nadaljuje gradnja HE po Savi navzdol na obnovo termoelektrarne Trbovlje? Po mojih ocenah in informacijah to ne vpliva.Dejstvoje, daje projekt Save interesanten in je potrebno, da enkrat dorečejo okrog te koncesije in verjamem, daje podaljšan rok za dva meseca. Ko se je koncesija razpisovala so bile določeni pogledi res tudi drugačni. Ampak mi moramo to koncesijo oddati ali pa razveljaviti postopke in začeti na novo.Seveda to pa ne vpliva na ta projekt, vsaj ne s strokovnega in energetskega vidika, lahko pa vplivata v političnih igricah. Vemo da se za takimi projekti pojavljajo tudi stranke, to paje tudi kupčkanje. (Nadaljevanje na strani 37) MHz 89,7 . 'V)) radio EOSS Valvazorjev trg 3, 1270 Litija Telefon: 061 885 252 Fax: 061 883 740 GSM 041 682 146 E-MAIL: RADIO.GEOSS@SIOL.NET ODDAJAMO TUDI NA INTERNETU http ://www.mtaj .si/radio/ TVgovina "Gaj1 Valvazorjev trg 6 Tel.: 061/884-126 041/426-359 T-Vodaja ležajev A)SK, SKF, FAG Tomos ^eze^vrvi deli motorne žage gozdarska oprema k^ar\a i«n oprema za male živali semerva^ orodje m opravna za vrtičkarstvo pirotekrvičrvi izdelki Karmen Vidic O.V.K. 17; -1270 .Litija Tel.: 061/884-506 Nil ZALOGI BOGATA IZBIRA NOVOLETNE ZABAVNE PIROTEBNIKE! Odpeto, 8 - 19 sobota, 8-12 Srečno v novo leto 2000 Servis mopedov, motornih žag in motornih kosilnic Marjan Lindner C.D.K. 1270 Litija Tel.: 061/884-506 GSM:041/571-506 Uradni servis "TOMOS”, popravila v garanciji. Popravila mopedov, koles z motorjem, vrtnih kosilnic, elektro agregatov z bencinskim motorjem, vodnih črpalk in motokultivatorjev. Popravilo motornih žag: Stihi, Husqvarna, Sachs Dolinar, Alpina, Jonsered. POSEBNA PONUDBA Na zalogi vse vrste verig za motorne žage. Strojno brušenje verig za motorne žage. Delovni čas: torek, četrtek od 9 do 12 ure vsak dan od 16 do 19 ure sobota zaprto! Valvasorjev trg 3 1270 Litija produkcija lokalnega TV programa, tel./fax: 061 883-029, 884 209, dokumentarnih in promocijskih //L—U\ \ 880 390 ;!Z£rihspo,ovin mlOTOl snemanje prireditev za interno Tuu V/^n^ju UNJu 041 765-113 uporabo in javno prikazovanje, z 4 + f možnostjo sponzoriranja pcslaaitB ULCLO i I trženje in produkcija za gospodarsko w interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP + . E-mail: atv.signal@siol.net OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! Elektrika bo, kako pa z obnovo TET? (Nadaljevanje s strani 35) Energetski zakon bo kmalu dovolil uvoz električne energije in nejasnosti okrog odvzema električne energije iz NEK. Kako lahko to dvoje vpliva na obratovanje termoelektrarne do leta 2015 ali vsaj -do možne izgradnje čistilne naprave ? Energetski zakon bistveno posega na trg električne energije in uvajat.i. konkurenco, ravno zaradi tudi slednjih zadev je v prvi vrsti sprejet program postopnega zapiranja rudnikov.Sam zakon - v kolikor ne bi imel preučenih določenih posledic na premogovnike in elektrame-bi z grobo varianto še bolj vplival. Zaradi njega bi mogoče že čez štiri do pet let tudi že zapirali. Zato je z zakonom, kije bil predlagan, dan poseben status elektrarni in rudniku v zapiranju zaradi narave dela.Le velika država si lahko privošči, da zapre 2 do 3 odstotka energije, vendar je pri nas obseg prevelik. Zato je sprejet postopno in se tudi postopno uvaja. Ta trg, lahko rečem čez 18 mesecev po uveljavitvi zakona, to je nekje v februarju 2001, naj bi Slovenija odprla 60 odstotno. Če bo hotela biti toliko odprta bi bilo potrebnih 60 odstotkov transportnih poti.Tu moram reči,da je potrebno razlikovati možne proizvajalce oz. ponudnike in transportne poti. Slovenijapo mojem znanju transportnih poti nima več kot 25 do 30 odstotkov in če ni daljnovodov, kljub trgu, te energije ne moremo pripeljati od drugod. Te energije gene nosi v vedrih, ampak teče po transportnih poteh, ki jih imamo v omejenem obsegu, ki so prenosni.Drugo pa je distribucijsko omrežje, ki deli to znotraj in tukaj navkljub določenim problemom na posameznih področjih, ki so - ni večjih ovir. Rudi Špan SBEČANJEZV1DO BOŠNJAK LOGAR V hrastniški knjižnici Antona Sovretaje bilo v četrtek, 2.decembra srečanje z Vido Bošnjak Logar, ki je predstavila svojo drugo pesniško zbirko SLUTNJA. Obiskje napovedal tudi njen prijatelj, pesnik in založnik Franc Šali, vendar je bil v zadnjem hipu zadržan. Pogovor je vodila Manja Godec, kije znala izvabiti podrobne razlage njenega pesniškega ustvarjanja. Pred številnimi obiskovalci je zažarela Bela Krajina, ki se je nenehno vračala v njeno pripoved o otroštvu in opisovanju rojstnega kraja. Rasla je v družini z osmimi otroki in nanjo je prav posebej vplival oče, kmečka korenina, filozof in pesniška žilica. Njenih sedem razdelkov pesniške zbirke je popestrila Vida Bošnj ak Logar kar sama. Z likovnimi izdelki, ki jih je v knjižnici ob tem srečanju tudi razstavila. Poleg avtorice sta pesmi brali še Manja Godec in Eli Kaluža, za glasbene točke pa so poskrbeli gojenci hrastniške glasbene šole. Fanči Moljk ZA CESTO TOBOVUE-ČEČE-HRASTN1KNEB0 DENARJA Cesto Trbovlje-Hrastnik, ki vodi čez Sedlo Ostenk oziroma preko Marka, že nekaj let modernizirajo, predvsem na trboveljski strani. Med potekom gradbenih del je prišlo do večkratnih zemeljskih plazov, ki so v dobršni meri zavrli nadaljno modernizacijo ceste in objektov ob njej. Angažiranega pa je bilo tudi precej denarja za betonske pilote, zidove, regulacijo potoka Srebotnica in drugo. Zadnji zemeljski plaz pa je povzročil velike dodatne stroške, preprečil paje, da bi z nadaljevalnimi deli pospešili potek modernizacije ceste. Doslej so iz razpoložljivih sredstev namenili za opravljena dela257 milijonov tolarjev. Za leto 2000 ne bo na voljo potrebnega denarja, pač pa šele v letih 2001/2002. Stalno pa bodo spremljali gibanje zemeljskih mas na tem območju na postavljenih opazovalnih točkah. T.L. ALLAN-TAVLOR PRI NAS ALLAN TAVLOR je v soboto, 4.decembra zvečer v okviru svoje letošnje zadnje mini-tumeje pri nas v Klubu KD Primož Trubar LOKA PRI ZIDANEM MOSTU edini slovenski solo koncert v letu 1999.V dveh urah njegovega izrednega in komunikativnega igranja som spoznali da je resnično pesnik pesmi in eden od najpomembnejših angleškihfolk - kantautorj e v / songvvriterjev/v zadnjih tridesetih letih.V teh letih je igral na vseh najvažnejših festivalih,v dvoranah in klubih po Evropi in predstavljal svojo glasbo.Za album "THE TRAVELLER" (1978) je bil nagrajen z "GRAND PRIX DU D1SQUE DE MONTREUX", mednarodno nagrado za najboljši evropski album. Taylorjeve pesmi so izvajali mnogi priznani izvajalci v raznih jezikih, med katerimi lahko omenimo :FAlRPORT CONVEN-TION, FRANKIE MILLER, ALEX CAMPBELL, DON WILL1AMS, FRANCOISE HARDV, DE DANNAN, THE CLANCV BROTHERS, THE FURIES,NANA MOUSKOUR1, PETER LOVŠIN. Allan je nastopil na raznih programih med katerimi so: BBC in programih Nemške,Danske, Švicarske, Belgijske in Slovenske RTV.V Hrvaški je leta 1996 nastopil vTVshovvu "BRAVO" in še večkrat tudi na RADIO-DUBROVNIK.Na Hrvaškem in Sloveniji je od leta 1993 nastopal v Reki , Zagrebu, Ljubljani, Celju,Novi Gorici,Sevnici,Hvaru,Malem Lošinju in večkrat v Dubrovniku.Ko je prvič obiskal Dubrovnik leta 1994, je ob tej priliki,ganjen nad lepoto mesta in nesrečo vojne, katero je preživelo mesto napisal pesem "L1BERTAS RAGUSA" ki je bila objavljena na njegovem studijskem albumu "FADED LIGHT"(1995)in istoimenskem MINI CD-u,Pred dvema letoma je priredba te pesmi bila izdana tudi na CD priznane škotske skupine "McCALMANS".Letos je v duetu z največjo slovensko zvezdo Vladom Kreslinom opravil krajšo slovensko-hrvaško turnejo. Sodelovanje s Kreslinom je bil tudi razlog za ponoven Talyorjev prihod v naše kraje. RUDI ŠPAN 17 ČLANOV REUKA SE PREDSTAVLJA V ponedeljek, 6.decembra ob IS.uri so v Likovni galeriji Trbovlje odprli skupinsko razstavo likovnih del članov Društva revirskih likovnikov Trbovlje. Razstavo sta pripravila RELIK in Zveza kulturnih društev Trbovlje. K otvoritvi seje zbralo razmeroma zelo veliko ljubiteljev likovne umetnosti. Otvoritev razstave je vodil moderator Staš Butkovec, razstavo paje odprl s krajšim nagovorom podžupan mag.Zoran Gračner. V kulturnem delu programa je sodeloval MePZ Slavček. Pod vodstvom zborovodkinje Ide Virt je zapet nekaj pesmi trenutku primernih. Na razstavi se tokrat predstavlja 17 članov RELIK-a s skupno 53 deli v raznih slikarskih tehnikah in materialih, z najrazličnejšimi realističnimi in abstraktnimi motivi. S svojimi deli se predstavljajo Nene Borčilo, Vinko Hrovatič, Karli Kozole, Helca Krasnik, Desanka Kreča, Stanko Leskovšek, Matelja Ljubič, Jože Ovnik, Ibrahim Pipo, Jože Potokar, Katjuša Rajšek, Božo Stritar, Alojz Škorjanc, Emil Škrbec, Lovro Šumberger, Ivanka Uršič in Drago Vukovič. Sicer paje bil RELIK ustanovljen leta 1963 in odtlej so njegovi člani svoja dela predstavili javnosti na okoli 1000 razstavah, skupinskih in samostojnih, s skupno okoli 15.000 likovnimi deli. v Zloženki, kije izšla zato priložnost, so zapisali: "Ta razstava ni le ponovna predstavitev likovnih del članov RELIK-a, v teh stvaritvah so skriti vsi strahovi in hotenja ustvarjalcev ob prelomu tisočletja. So slovo od starega in popotnica v novo tisočletje, ero, ki prihaja". Sicer pa med razstavljale! pogrešamo vrsto likovnih ustvarjalcev tega društva. Najbr že nabirajo moči in navdih za predstavitev v začetku 21 .stoletja. Tine Lenarčič ! <3 w VITASAN d.o.o. IZLAKE Zdravstveno podjetje, Podlipovica 43, 1411 Izlake, Tel./fax: 0601 79 060 Dolina zagorska ga spet je ujela. Enoličnost jeseni zdaj hitro beži. Cel mesec "pod šotorom" bo žurka živela. Ekipa na fržnici se veseli. Malenkostni kupec sedaj ni pravilo. Brezglavo prihodki znorijo navzgor. Enica še dvojki predala pooblastilo...! Res lep je ta mesec, sedaj pozor: Veliko uspehov. v: Enako tudi zdravja. Sreče poljubov in VpV'' ir" Evforičnega slavja! Le z nasmehom, brez solza zdaj v novo tisočletje II In še vesel Božič vošči vam, kdo drug kot: Vaše zdravstveno podjetje VITASAN GOSTIŠČE KUM Prešernova 1, Zagorje, tel.:0601-66-177 odpiralni čas vsak dan od 8. do 23. ure, petek, sobota od 8. do 24. ure. Vesele božične praznike ter uspešno novo leto 2000 želimo vsem občanom in strankam. ■z***« ^ U-'" ■k it it it Gosti i£a s pranočiiči ^pri ^ibtgnrju Žlbort Jož* In Andraja 2^z[imo Q/am uzizlz (jožidnE jjT.aznikz in ssizdno novo tzto 20007 1411 Izlake, Vidrga4, telefon: 0601/75 150, fax: 0601/75 272 ter sreče, uspehov in zadovoljstva v novem letu 2000. ^rezervni likof* rezervni likof* S/IS0HRIB/1R ZDRUŽUJE ZASAVJE Sašo Hribar v svoji popularni petkovi oddaji Ga-ga večkrat omenja Hrastnik in Igorja Kropca, svojega tehničnega sodelavca. V zadnji petkovi oddaji ga je predlagal celo za kralja združenih zasavskih občin. Dodal bi mu še kakšen Bohinj in štajersko prestolnico. Ker posluša simpatičnega Saša vesoljna Slovenija, ga lahko štejemo kot svojega ambasadorja. In ko bodo odgovorni delili posameznikom nagrade za promocijo Zasavja, bi se lahko spomnili tudi na Saša Hribarja. Fanči Moljk LITIJSKE KRATKE DOMAČE Mestna skupnost si že leta prizadeva oživiti staro mestno jedro. * Letos so načrtovali postavitev stojnic z gostinsko in drugo ponudbo. * Tudi gostince in druge jim je uspelo prepričati. Z lobiranjem. * KRASNO. LETOS PA BO ŽUR V STAREM DELU! * Potem pa loba-lobe-lobi-lobo-lobu. * ©.................................... Medtem komunalci pospešeno krasijo Litijo. Nove lučke pred občino, na drevesa (da ne bi slučajno mislili, da smo kaj slabši od Zagorjanov!), za staro mestno jedro je pa tako tudi staro dobro. * Pa še kar loba-lobe-lobi-lobo-lobu. lobiranje in koncem novembra nova komanda! * ŽUR BO LETOS MED ŠPORTNO DVORANO IN OBČINO! * Aja, zato so tako intenzivno krasili.... * Je torej REMI med občino in krajevno skupnostjo? * Eni bodo zmrzovali, drugi pa si vroče dlani meli, tretjih pa sploh ne bo... * No ja, Pirova zmaga...? Da ne bo pomote, ne Unionova in ne laška. (horuk) ORROGLE SVETNIŠKE LITIJSKE Na nedavni seji so pohvalno sprejeli povečanje dodatka na novorojence. a) Razprava je bila vroča. b) Razprava je bila plodna! c) Razprava je bila, khrm, na nivoju! (seveda, saj so sedeli v tretjem štuku!) Od Save do Sušnika ad A: Pa prou be blu, d'b se u svetm zakoni rudil! ad B: Da bi slučajno ne bil spočet ali zaplojen zunaj občinskih meja!!! Pa da bo plemenjak gotovo litijski! ad C: Pravilnik se objavi v Glasilu občanov.(horuk PRESS) DOBRODELNI KONCERT ZA DOM MALČI BELIČ IZ LJUBLJANE V torek, 7.12. je bil v telovadnici OŠ Ivana Kavčiča na Izlakah dobrodelni koncert za obnovo doma Malči Belič iz Ljubljane. Nastopajoči, Adi Smolar, Faraoni, Andrej Šiferr in Malibu so se prijazno odzvali vabilu organizatorjema Sergeju Smrkolju in Primožu Štendlarju ter zapeli za sirote. Koncert sta organizatorja izpeljala s pomočjo doma Malči Belič, saj so pomagali tudi vzgojitelji, na roko pa so jima šli tudi v KS Izlake. S koncertom in z donatorji so za dom Malči Belič zbrali okrog 480.000 SIT, vendar pa to še zdaleč ni dovolj in zato bosta mlada organizatorja že v januarju začela organizirati nov, večji koncert, saj je dom Malči Belič res potreben obnove. Želimo jim veliko uspeha pri njunem projektu. I.Z. je na dražbi posestvo kupila Ko zavijemo od Save proti severu po Kolodvorski cesti, moramo skozi približno kilometer dolgo sotesko, ki jo je vrezala Trboveljščica med Bukovo goro na vzhodu in Zeleno travo na zahodu. Če bi Trbovlje sodili po tem delu, bi se verjetno raje obrnili in odšli drugam, saj je prav neprivlačen. Razen prej omenjenih kmetij, Bregarjeve in Savškove, pred industrializacijo v tem predelu ni bilo naselitve. Le na ovinku nad sedanjo cementarno je že v predrudniški dobi nastala skromna domačija (stala je že leta 1825, leta 1875 je novi lastnik pozidal novo hišo in imel v njej gostilno. Leta 1905 TPD), v zgodnji rudniški dobi je malo više, pod sotočjem Bevščice in Trboveljščice, nastala druga. Lastnik je imel v hiši gostilno »Pri Lojzu«. V novejši rudniški dobi se jima je pridružilo delavsko naselje na vzhodni strani potoka. Danes je ta predel v glavnem izpraznjen, sameva stanovanjski blok nad cementarno, Sušnikova kolonija se je morala umakniti načrtovani čistilni napravi. Se nadaljuje... Pogled na Sušnikovo kolonijo in dom Svobode v 50. letih 16. GRUDNA 1999 7rii.T Rr,G PR.LLE.Pi Č^LA^Vl IZLA5klL^A LLPKlVLNL^A Zb^PA V preteklosti nisem bil kdo ve kako reden obiskovalec nedeljskih maš. Pravega razloga niti sam ne poznam. V zadnjih letih, ko sem se na kraj, ljudi na Izlakah- kjer živim sedaj- nekako navadil, sem se vse večkrat ob nedeljah in večjih cerkvenih praznikih povzpel na grič do izlaške cerkve svetega Jurija in vanjo tudi stopil. Ne vem povsem natančno, a mislim, da se tudi zaradi izredno lepega petja mešanega cerkvenega zbora, ki poje med mašo, vse večkrat zalotim, da komaj čakam, da bo znova nedelja. In spet maša, in spet lepo petje. Nedeljo ali dve nazaj, pa seje znova zgodilo nekaj, kar bo naslednjič v cerkev pritegnilo še kakšnega bolj ali manj vernega župljana. Pri drugi nedeljski maši je že prva zapeta pesem vzbudila radovedne poglede proti koru, od koder se ponavadi slišijo glasovi »odraslega« cerkvenega zbora, o katerem več v nadaljevanju. Tisto nedeljo so celo mašo prepevali otroci, njihovi mlajši kolegi, ob spremljavi orgel. Nekako drugače bolj hitro, rockovsko je izzvenelo. A vrnimo se k mešanemu pevskemu zboru, ki se je v torek, 9.decembra, ko smo ga obiskali na vaji, pripravljal na srečanje dekanijskih cerkvenih zborov, v spomin na preminulega skladatelja in organista Ivana Arha. Organist in zborovodja Bogomil Jenko je povedal, da vodi zbor in igra orgle že polnih 46 let. Vsa ta leta v zboru prepeva okoli 30 pevk in pevcev. Kot zanimivost zapišimo, da je bila v torek na vaji tudi njihova najstarejša članica, štiriinosemdesetletna Ema Grabnar iz Podlipovice. V zboru je že vse od svojega dvanajstega leta, brez prekinitve. Zbor sicer deluje že več kot 100 let. Vadijo enkrat tedensko po nedeljski prvi maši in sicer v veroučni večnamenski sobi poleg župnišča, ob večjih cerkvenih praznikih, kot sta Božič in Velika noč pa tudi med tednom. Zanimivo je to, da poznajo in pojejo več kot 1300 pesmi, od adventnih, božičnih, velikonočnih do svetniških . Seveda pa neredko, tako na vaji ali kje drugje, zapojejo tudi kakšno slovensko narodno. Tekst in foto Igor Goste Pred vajo, ko še niso bili zbrani vsi pevci ANbAM&ELL ZAAAVa PRIPRAVLJAJ;? NLVE. ALLAP&E. Zasavci so do sedaj posneli pet kaset in štiri zgoščenke. Zadnjo kaseto in zgoščenko z naslovom Teh trideset let, so izdali prav ob jubilejni tridesetletnici delovanja. Seveda pa sedemčlanska zasedba Zasavcev ne miruje. V tem letu so več kot v preteklih letih igrali v Zagorju, in tudi drugje. So redni gostje različnih glasbenih lestvic na slovenskih radijskih postajah, tudi naše Špičke, kjer so s svojo Zagorjanko že nekaj časa na samem vrhu lestvice. Ker pa poslušalci od ansamblov pričakujejo vedno nove izdelke, skladbe, smo vprašali bobnarja ansambla Jožeta Vukiča, kaj načrtujejo v bližnji prihodnosti. Povedal nam je, da so v studiu Zlati zvoki že posneli štiri nove avtorske narodnozabavne viže, ki naj bi poleg drugih, kijih bodo še posneli, ugledale luč sveta drugo leto pomladi. Tako kot njihovi prejšnji izdelki, bo tudi na novi kaseti in zgoščenki polovica narodnozabavnih skladb in polovica zabavnih (Pop). Igor Goste Naslovnica zadnje kasete in zgoščenke Š°PIČHfl RA0IA GECSS IN ZASAVGA 5-P\č\Ca Tokratni nagrajenec je BORUT-JAN BIZJAK, Ribče 19B, 1281 Kresnice. Prejel bo nagrado trgovine EUROTRADE iz Zagorja. 1.OSTANI ŠE MINUTO-ROK N BAND 2. NA J PADA ZDAJ DEŽ - FOXY TEENS 3. TETA ESTERA - MI2 4.OSAMLJENA - HELENA BLAGNE 5. LED S SEVERA - BIG FOOT MAMA 6. BIT - ZMELKOOW 7. ŠE 1000 KM - CALI-FORNIA 8. VETER Z JUGA -TINKARA KOVAČ 9. ZATE ŽIVIM - AU- RORA 10. (predlog) NI ŠE KONEC - POWER DANCERS Predlagajte in glasujte še naprej! Tudi preko avtomatskega odzivnika radia GEOSS! Š-PIČKO POSLUŠAJTE VSAKO DRUGO SREDO OB 20.05 URI NA RADIU GEOSS!! Š®PIČHB HAMA GE0K8 IN ZA8AV0A KUPON Glasujem za: Glasoval sem: IL * Eira$>=ADE AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE ______Tel.: 0601/61 575_ ^TiTfiTnTnr* AftEA Up. LE.TE.dl 0P12LJ?. X-EAY Popestritev zaspanega prednovoletnega vzdušja s strani ŠKLABA. Vsi bendi so se izkazali za mojstre svoje stroke. Vsak v svoji zvrsti, ampak vsi v istem - rock'n'roIlu. X-RAY so ogreli vzdušje z rockersko obarvanimi skladbami in legendarno, ne preveč posrečeno priredbo. Siva pot. Edini domači bend AFERA je zazibal množico še bolj uspešno. Kakovosten nastop Zagorjanov je navdušil kar precej Zasavčanov in nekatere popeljal par let nazaj, ali pa tudi ne. Rockpunkovsko obarvana glasba s slovenskimi besedili se je izkazala za uspešno in posrečeno. Punkovsko navdušeni fantiči so lahko ob Aferi razmigali noge in se podrgnili drug ob drugega, množica pa je sodelovala zraven, vsak na svoj, njemu najljubši način. Da punk res ni mrtev in verjetno tudi nikoli ne bo, seje videlo tudi zunaj, za dvorano, na igrišču, kjer je mladina nabirala pogum za vhod, ali pa se družila kar tako, zaradi prazne denarnice. LETEČI ODRED je prinesel v dvorano prijetne zaljubljene melodije. Tako so na račun prišli tudi pristaši vse bolj popularne jugo scene. Tisti, ki so prej govorili, da jim niso všeč, so po par pivih spremenili mnenje in se zazibali tudi v njihovih melodijah. Vrhunec večera so naredili zdaj že nekakšne legende HLADNO PIVO, ki pa ostajajo isti. Uspeha njihovega prvega in tudi najboljšega albuma verjetno ne bodo nikoli več ^ponovili, vendar ohranjajo AFERA "Basist 'ma lepo kapo... obljublja cofe...(:" K.S. LETEČI ODRED HLADNO PIVO 5TIRC B>lNd Štirc bend sestavljajo trije mladeniči. Basist, back vokalist in vodja benda Ludovik Groboljšek, back vokalist in kitarist Jože Grošelj, vokalist ter upravljalec sintesajzerja Boštjan Filkovič. Vsi trije prihajajo iz Kisovca in hodijo v srednjo šolo. Že od nekdaj jih druži skupno veselje do glasbe, petja, zato so se nekako pred enim letom odločili, da ustanovijo svojo skupino. Igrati so začeli kar v domači garaži. Njihovi začetki pa sojih pripeljali do tega, da sedaj vsak vikend igrajo v Smučarski koči na Mareli. Igrajo rock 'n' roli in razne pesmi za dobro počutje in zabavo. Njihovi načrti za prihodnost so napisati še več svojih pesmi in izdati zgoščenko. Fantje so resni in splača se jih kdaj poslušati in pogledati. Štirc bend torej lahko slišite vsak vikend v Smučarski koči na Mareli, kije poleg firme NES s Ptuja njihov sponzor in katerima se fantje zahvaljujejo za pomoč in podporo. I.Z. • JAZZI5TI L^LiTA I V SZADZČAU • • V soboto, 11.12.1999, je • v domu Porp v Radečah • gostovala skupina Lolita. • Predstavili so se v novi • zasedbi - s kitaristom, in • tako še bolj razširili, že • tako zelo pestro zvočno • sliko. 16. GRUDNA 1999 77pGlr.Gj nrr.čjr.e GODOVANJE V DOMU UPOKOJENCEV V Domu upokojencev Franc Salamon v Trbovljah je bilo 1.decembra posebno svečano vzdušje, rahlo obarvano z nostalgijo. Organizatorja je vodila želja, da se po dolgih letih zatišja obudi spomin na star običaj praznovanja goda svete Barbare. Njen kip, ki gaje iz lesa oblikoval in poslikal kipar Janez Rudnika Trbovlje Hrastnik Iztok Cilenšek in v imenu župana in občine Trbovlje Branko Krevh Poleg njih so Janezu Krajncu pozornost izkazali še slikar Karli Kozole in Drago Vukovič. Oče in sin Nadrah sta Domu poklonila sliko svete Barbare, ki stajo našla v neki baraki in jo obnovila ter jo tako rešila propada. Na kratko je orisal praznovanje goda sv.Barbare v preteklosti v Trbnovljah Janez Krajnc in povdaril, Krajnc, sta čuvala dva, svečano opravljena, rudarja in rudarska svetilka, ki jimaje svetila, je morda naznanjala razsvetlitev teme... Jedilnica doma je bila kar premajhna za vse obiskovalce, ki so ta večer želeli prisostvovati posvetitvi kipa zavetnice rudarjev. Neko posebno, težko opisljivo vzdušje je zavladalo v prostoru, koje trboveljski župnik Mlakar blagoslovil kip svetnice. Ob tem je izrazil veselje in hvaležnost umetniku, ki se je odločil, da bo poslej domovanje njegove stvaritve v trboveljskem Domu na Tereziji. Tudi direktorica Doma Danica Hren se je v pozdravnem nagovoru toplo zahvalila za vso pomoč in sodelovanje Janezu Krajncu, ki gaje le-ta prijazno nudil ob organiziranju raznih prireditev skozi vse leto. Ob tej priložnosti so spregovorili še predsednik Društva upokojencev Cveto Plevnik, predsednik sindikata daje namen letošnjega praznovanja le, da se obudi spomin in se poskuša rešiti pozabe, niti slučajno pa se s tem ne želi izpodriniti praznik Dneva rudarjev. Kip sv.Barbare, ki ga je izdelal, je podaril Domu Franca Salamona, tamkajšnjim oskrbovancem in nekdanjim rudarjem. V drugem delu programa je mojster fotografije Marko Pogačnik z Jesenic pokazal barvne diapozitive, ki jih je posnel v Triglavskem narodnem parku in prisotne popeljal v čudoviti svet slovenskih lepot narave in gora. Zadnji del prireditve so polepšale z ubranim petjem slovenskih narodnih in domoljubnih pesmi pevke Zenskega pevskega zbora Društva upokojencev Javornik - Koroška Bela z Jesenic, ki j e pobraten z Društvom upokojencev Trbovlje. Ta prireditev je pomenila začetek uvoda v tretje tisočletje. Maria Hrušovar BISERNA POROKA V GRADIČU V začetku preteklega meseca je v poročni sobi protokolarnega objekta Občine Trbovlje, v Lovskem gradiču, potekala biserna poroka. Po 60 let trajajočem zakonu je župan občine Trbovlje Ladislav Žiga Žgajnar znova poročil zakonca Tilko in Karla Gorjupa iz Šuštarjeve 19 v Trbovljah. K temu slovesnemu dogodku so se zbrali številni sorodniki in znanci obeh zakoncev pa tudi predstavniki Društva upokojencev Trbovlje. Sicer pa sta oba zakonca znana kot zagnana kulturna delavca v DPD Svoboda Dobrna. Karel je že dolgo znan ne le kot dolgoletni predsednik tega društva, pač pa tudi kot glasbenik, pesnik, pisec dramskih besedil, režiser, gospodarstvenik, zborovodja, igralec, graditelj kulturnih domov na Dobrni oziroma Hohkrautovi koloniji in še kaj. Obema slavljencema veljajo najtoplejše čestitke! T.L. ZLATA POROKA PRI GORIČKOVIH V soboto, 4.decembra, na dan sv.Barbare, je potekala v poročnih prostorih Lovskega gradiča zlata poroka. Župan občine Trbovlje Ladislav Žiga Žgajnar je namreč znova poročil po 50 let trajajoči zakonski zvezi zakonca Marijo in Alojza Goriška iz Trga revolucije 24 v Trbovljah. Slovesnost je potekala v kar se da lepem vzdušju ob navzočnosti številnih sorodnikov, znancev in predstavnikov občine ter Društva upokojencev Trbovlje. Zlatoporočenko Marijo smo poznali kot trgovko-prodajalko, zlatoporočenca pa kot nadzornika v jami Rudnika Trbovlje, v prostem času pa kot dolgoletnega pevca v MePZ Svoboda, MoPZ DUT. Zato so bile čestitke obema slavljencema toliko bolj tople, iskrene in prisrčne in se jim pridružujemo tudi mi. T.L. ZBOR UPOKOJENCEV JE PEL V CELJSKI BOLNICI V torek, 7.decembra je v atriju Splošne bolnice v Celju pel Moški pevski zbor Društva upokojencev Trbovlje. Na tem predbožičnem in prednovoletnem srečanju, ki ga je organiziralo Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, so počastili 5.letnico odkar so ustanovili skupino za samopomoč. Prireditev je potekala pod naslovom Ljubezen naj nas druži. Zbor je pel narodne in umetne pesmi pod vodstvom zborovodje Mihe Hercoga. T.L. UPOKOJENCI NA IZLETIH IN POHODIH Planinska skupina PDT pri Društvu upokojencev Trbovlje kljub slabemu vremenu ne miruje in pripravlja od časa do časa in vremenu primerne izlete. Tako je skupina pod vodstvom Vinka Pfeifeija izpeljala skupinski izlet 2.decembra do Katarine, z odhodom od kopališča. Tokrat se je izleta udeležilo 12 upokojencev. V soboto, 4.decembra pa so se udeležili pohoda na Mrzlico. Ob 15.uri so odšli od doma Svoboda preko Golovca do planinskega doma na Mrzlici. Pohod je sodil v okvir tradicionalnih Miklavževih pohodov z bakljami na Mrzlico, ki jih PD Trbovlje že vrsto let organizira vsako prvo soboto v decembru. Še isti dan so se vrnili v večernih urah na svoje domove, dobre volje seveda. T.L. Rudarska cesta 9, j'jJ UL'/] 1412 Kisovec, tel.: 0601 71 544,71 571, e-mail: multima@sioI.net več kot 600 fotografij 30 video posnetkov interaktivni zemjevidi aktivno kazalo več kot 60 posnetkov glasbenih skupin v slovenščini IN ANGLEŠČINI v igs Ze v prodaji! ATRAKTIVNO DARILO ZA VAS IN VAŠE PRIJATELJE 'l-' '-1........1 j' TortumO- d.o.o. TRBOVLJE Vesele božične praznike in s/ srečno 2000 Nasipi 45,1420 Trbovlje Tel.: 0601/29-018, 21-682 Fax: 0601/29-018 Začenjamo z izborom NAJ ŠPORTNIKI ZASAVJA V LETU 1999 NAJBOLJ PRIDNI BODO KOLESARITI Ob koncu leta se venomer vrstijo akcije, na katerih izbiramo najboljše v letu 1999. In tudi tokrat ni nič drugače. V našem časopisu kot prvi v Zasavju najavljamo akcijo NAJ ŠPORTNIKI ZASAVJA V LETU 1999, katero bomo zaključili v mesecu februarju. Glasovali boste za štiri kategorije in sicer 1 .NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA, 2.NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA, 3.NAJ TRENER ZASAVJA in 4.NAJ EKIPA ZASAVJA. Skupaj s sodelavci v športnem uredništvu smo se odločili, da vam pri izbiri nekoliko olajšamo delo in smo že izbrali nekaj nominirancev. Sicer pa so nominiranci tokrat objavljeni po abecednem vrstnem redu, kasneje bomo po potrebi sproti objavljali trenutni vrsti red v posameznih kategorijah. In sedaj k pravilom glasovanja: 1. Na glasovnico boste izpisali v vsaki kategoriji po tri športnike, športnice, trenerje ali ekipe. 2. Prvo mesto prinaša 3 točke, drugo mesto 2 točki in tretje mesto 1 točko. 3. Glasujete lahko za nominirance, ki so objavljeni, ni pa to nikakršna obveza. Glasujete lahko tudi za nekoga, ki ni nominiran s strani uredništva. 4. Kandidati za naj športnike Zasavja morajo biti iz Zasavja (od Radeč do Litije) ali morajo delovati v klubu iz Zasavja. 5. Glasove morate napisati izključno na glasovnice, ki so objavljene v časopisu Zasavc. Fotokopij ne bomo upoštevali. Poleg glasovnice morate v kuverti poslati še obrazložitev za vsakega kandidata za prva tri mesta v posamezni kategoriji. Glasovnic brez obrazložitev ne bomo upoštevali. To so torej najosnovnejša pravila glasovanja, za prvič pa omenimo, da priznanja oziroma nagrade ne bodo prejeli le zmagovalci posameznih kategorij, pač pa bomo lepe nagrade izžrebali tudi med glasovalci. Tokrat naj vam zaupamo le, da bo prva nagrada gorsko kolo. Torej, splača se potruditi. NOMINIRANCI ZA NAJ ŠPORTNIKE ZASAVJA V LETU 1999 A. ) NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA 1999: - Aleksej Bočko (Brodarsko društvo Steklarna Hrastnik) - Klemen Buzina (Klub borilnih veščin Pon do Kwan Zagorje) - Jani Čop (Rokometni klub Rudar Trbovlje) - Darko Fele (KMN Lesna Litija) - Klemen Lavrič (Nogometni klub Rudar Velenje) - Gregor Peterlin (Košarkarski klub Zagorje) - Zoran Poglajen (Nogometni klub Zagorje) - Radovan Skubic (Tek) - Uroš Stoklas (Kegljaški klub Rudar Trbovlje) - Boštjan Turk (KBM Racing team Zagorje) B. ) NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA 1999: - Saša Burja (Kegljaški klub Prosol Stiking) - Mateja Kaliope (Ženski nogometni klub Jarše) - Heda Kotar (Tek) - Katja Kurent (Rokometni klub Robit Olimpija) - Brigita Plemenitaš (Klub borilnih veščin Pon do Kwan Izlake) - Ines Ramšak (Ženski rokometni klub Zagorje) C. ) NAJ TRENER ZASAVJA 1999: - Stane Bevc (Nogometni klub Zagorje) - Igor Čarman (KMN Lesna Litija) - Martin Gorenec (Košarkarski klub Zagorje) - Peter Kauzer st. (Brodarsko društvo Steklarna Hrastnik) - Martin Kos (Kegljaški klub Rudar Trbovlje) - Edin Osmanovič (Nogometni klub HIT Gorica) - Srečko Rozman (Klub borilnih veščin Izlake) - Bogdan Simerl (Karate klub Tika Trbovlje) D.) NAJ EKIPA ZASAVJA 1999: - Brodarsko društvo Steklarna Hrastnik - Karate klub Tika Trbovlje - Kegljaški klub Rudar Trbovlje - Klub malega nogometa Lesna Litija - Košarkarski klub Zagorje - Rokometni klub Radeče - Smučarski klub Zagorje, Sekcija za skoke Kisovec GLASOVNICA za NflJ ŠPORTNIK€ ZRSflVJR V l€TU 1999 A. ) NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA 1 .mesto:__________,_____________________ 2. mesto:________________________________ 3. mesto:____________________________ B. ) NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA 1 .mesto:________________________________ 2. mesto:_________________________________ 3. mesto:________________________________ C. ) NAJ TRENER ZASAVJA 1 .mesto:________________________________ 2. mesto:_________________________________ 3. mesto:_________________________________ D. ) NAJ KLUB ZASAVJA 1 .mesto:________________________________ 2. mesto:_________________________________ 3. mesto:_________________________________ Glasoval(a) sem IME IN PRIIMEK: NASLOV: TELEFON: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR ZAGORJE OB SAVI Vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspehov polno novo leto 2000 vam želi Vinko Hrovatič s.p. in u±hzino 0fUljA IL IH- _ INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA " ZAGORJE ‘Vesele božične praznike O/zizto jizaznouanjz ter srečno (jožLda Ln v leto 2000 SLAVKO KOŽELJ ±xzdno nouo Loke 34, 1412 Kisovec tel.: 0601/71-605, mobi: 041/515-706 ts-to 2000 Delovni čas:8-16l sobota: 8-12" kmetijsko zadruga izlake, z.o.o. želi vsem članom zadruge, poslovnim sodelavcev ter drugim občanom lepe božične dneve in lepo novo leto, Id prihaja. Vsem poslovnim partnerjem želimo veliko poslovnih uspehov v novem letu 2000. Sasavcem pa vesele božične praznike in srečno novo leto! 16. GRUDNA 1999 £j7 G j j. w 50 let košarke v Trbovljah OD ZAČETKA DO DANES S tiskovne konference Ob petdesetletnici košarkarskega kluba Rudar je izšla knjiga 50 let košarke v Trbovljah, za katero sta zbrala in uredila gradivo Oto Virt in Ivo Poličnik, igralca, trenerja in člana uprave, ki sta v košarkarskem klubu Rudar sodelovala že od začetka. Po besedah dr. Braneta Dežmana, izrednega profesorja na Fakulteti za šport, gre za eno izmed najbolj obsežnih in kakovostnih kronik delovanja košarkarskih klubov v Sloveniji. »Naš trening se je običajno začel z motiko, samokolnico in lopato, potem pa smo še malo metali na koš ali igrali dva na dva ali tri na tri pod istim košem,« je zapisal Antek Mahkovec, prvi predsednik gimnazijske košarkarske sekcije, ki jo je leta 1949 ustanovila skupina dijakov na pobudo Borisa Skalina. Sekcija se je naslednje leto vključila v Sindikalno športno društvo Rudar in se lotila gradnje košarkarskega igrišča za trboveljsko občino in ga svečano odprla 7. septembra. Fantje so prvo tekmo odigrali s Srednješolcem v Celju kar na železniški postaji pod prenosnimi koši, in izgubili z rezultatom 49: 19. No, mesec dni kasneje pa so že zabeležili prvo zmago nad Brežičani na prvi tekmi v Trbovljah. Jeseni je na gimnazijo prišel poučevat telesno vzgojo profesor Božidar Boško Marinič, ki je bil trener košarkarjev Branika iz Maribora, in z njegovim prihodom se je začelo organizirano delo in treningi. Košarkarski klub Trbovlje je s tretjim mestom v zahodni republiški ligi 1952 leta dokazal, da košarka ni le » muha enodnevnica«. Imeli so namreč moško, žensko, in pionirsko vrsto, preko 70 aktivnih igralcev in nekaj sto privržencev. Tekmovanja in nakup opreme pa so financirali s športno loterijo in poletnimi plesi ob sobotah na novo zgrajenem košarkarskem stadionu. Žal je zagon prvih dveh let splahnel, nastopila je kriza, trener je zapustil klub in osnoval Gimnazijski košarkarski klub, kot protiutež je bilo ustanovljeno Športno društvo Svoboda, in igralci, ki so se razdelili na dva dela, so odhajali v vojsko in na študij. 1970 leto je bilo leto največjih uspehov, Rudar je osvojil naslov republiškega prvaka z 18 zmagami in le štirimi porazi in si na kvalifikacijskem turnirju priboril uvrstitev v II. zvezno ligo. Ker v Trbovljah ni bilo primerne dvorane bi Rudar moral izstopiti iz lige, vendar jim je na pomoč priskočil Zavod Tivoli, in jim omogočil, da so vse tekme kot gostitelji igrali v ljubljanski Hali Tivoli. V sezoni 1972/73 je za Rudar zaigral Ivo Daneu, in nekateri časopisni naslovi so se glasili takole: Podvig Rudarja, Rudar pri vrhu. Naslednjo sezono, v letu, ko je klub slavil svojo 25-letnico, se je odigrala prva prvenstvena tekma v novi trboveljski dvorani. V dresu Rudarja pa je v sezoni 1976/77 zaigral med drugim tudi, takrat šele 16-letni, Dušan Hauptman. V zadnjem obdobju mlajše kategorije košarkarjev niso posegale po vidnejših tekmovalnih dosežkih. Šele generaciji igralcev, rojenih 1980 in mlajšim je uspelo, da so dosegli tudi v prvi slovenski košarkarski ligi odmevnejše rezultate. Danes je Rudar med redkimi klubi v državi, ki z vsemi mlajšimi selekcijami tekmuje v prvi slovenski ligi. Hkrati pa, kot je dejal predsednik Košarkarskega kluba Rudar Trbovlje, Božidar Marot, nestrpno čakajo na izgradnjo nove dvorane. Urša Kmetec, foto: Urh Maček BOLJ KOT REZUUATI SO POMEMBNI DRUGI DOSEŽKI V prejšnji številki je naš športni urednik med drugim zapisal, da bi lahko na kratko povzeli prehojeno pot pred leti ponovno ustanovljenega članskega moštva z besedami: »Najprej blišč, nato beda.« Deloma se s tem strinjam, še bolj pa s trditvijo, da je v Kisovcu enostavno potrebno iti naprej, čeprav bi se lahko po urednikovem zapisu razumelo tudi drugače. A dejstvo je, da sem pač človek, ki so mu bolj kot dobri športni rezultati pomembne druge kvalitete. Predvsem dobri medčloveški odnosi, športno življenje in druženje mladih na mestih, kjer ni cigaretnega dima ali druge zdravju škodljive omame. Trenerju Marjanu Ocepku je pred leti resnično uspelo k ponovnemu delu (treniranju) pritegniti nekaj nogometašev, ki so kopačke že dali v arhiv (Vozelj, G. in B.Vrtačnik, Gobove, Uranič, Gošte), nekateri so se v svoj matični klub vrnili iz drugih sredin, kjer so bolj ali manj uspešno igrali (Guna, Kovač) ali pa so prišli iz mladinskih vrst. Ponoven zagon članskega moštva in dokaj uspešni nastopi, ki so prinesli uvrstitev v višjo ligo, bi resnično lahko poimenovali uspeh. Očitno je srečno napredovanje članov v višjo ligo ter potem slab prvi del v tej ligi, nekatere v klubu spodbudilo, da je za uspešnejše tekmovanje, za nadgradnjo doseženega, potrebno za delo v klubu pritegniti nekaj novih moči. V klubu se je zamenjala uprava, ki je nekatere stvari v klubu zastavila povsem v nasprotju s staro, že nekoliko uspavano. Med drugim so začeli iskati stike s sosednjim klubom iz Zagorja in po dolgem času so v vrstah kisovškega članskega moštva zaigrali nekateri, ki so dotlej igrali v Zagorju (Kos, Judež, Hribar, Mujčinovič), pa tudi odlični vratar Hace (v klub je prišel iz Rudarja, prej pa je več let branil v Zagorju) ter seveda mlad in ambiciozen trener Edi Navratil. Članom je uspel mali podvig. Sicer z zvrhano mero sreče, a s kvalitetnim delom, jim je uspel obstanek v ligi. Moštvo je pred naslednjo sezono zapustil vratar Hace (odšel je v Zagorje), nova svobodaša pa sta postala Šink in Omerhodžič. Torej do večjih sprememb v klubu ni prišlo. Ko smo bili že vsi prepričani, da bo naslednje leto še bolj uspešno, obiski na treningih v pripravljalnem delu so veliko obetali, so v klubu ugotovili, da jim žal, ne bo uspelo sestaviti mladinskega in kadetskega moštva. Na srečo je Ocepku, ki je v teh letih postal nekak rešitelj kluba, uspelo skrpati moštvo starejših dečkov do 14 let (pred začetkom prvenstva je kazalo resnično slabo) , s katerimi je v prvem delu prvenstva dosegel spodbudne rezultate. V klubu so v tem delu sestavili še zelo nadarjeno, predvsem pa zelo mlado generacijo mlajših dečkov do 12 let. Že drugo leto jih vodi trener in njihov drugi oče Metod Ule, ki je s svojim delom uspel pritegniti v klub nekaj novih obrazov. Kot sem že omenil, smo opravičeno pričakovali dobre rezultate tudi članskega moštva. Žal do teh ni prišlo. Vrstili so se porazi, resnici na ljubo dostikrat nesrečni, a bolj kot porazi bolijo druge reči. Nerazumljiv, tudi trenerju Navratilu, je postal odnos do dela. Predvsem potem, ko so prišli prvi porazi. Le kako se lahko dogaja, da na domačih tekmah sedi na klopi za rezerve pet ali več igralcev, medtem ko je potrebno za tekme na gostovanjih dobesedno prositi določene igralce, da se le te sploh udeležijo. Drugo poglavje so obiski na treningih. Sam, ki sem bil dolga leta član Svobode, sem se kar nekaj let odločal o prekinitvi aktivnega igranja. Vedno sem s tem odlašal, kajti ni lahko prenehati z igranjem, če veš, da redno trenira le pet ali šest nogometašev in da preostali hodijo le na tekme. Imel sem občutek, da če bi v tistih razmerah prenehal, da bi bilo kot da bi zapustil potapljajočo ladjo. Prav z veseljem pa sem svojo nogometno pot sklenil letos pred začetkom prvega dela tekmovanja. Na edinem treningu, ki sem se ga po poškodbi hrbta udeležil, je bilo več kot petnajst nogometašev. Odločitev je bila lahka. Zdaj je čas, sem si rekel. Članov je dovolj, vsi so dobri nogometaši, uprava diha z njimi in kar je tudi zelo pomembno, ekipa ima dobrega trenerja. Tudi cilj so imeli pred seboj. Tudi zato je bilo moje razočaranje veliko, ko sem si šel po dveh porazih ogledati članski trening. Kar slutil sem, da bo tako. Kaj sem videl? Oba trenerja ter še pet nogometašev, ki so se nezainteresirano podili za žogo. Že spet zgodba izpred let. Prvi porazi so moštvu znova zbili moralo do tal. In se človek vpraša, kje je vzrok, da je tako? So to previsoki cilji? Neučakanost? Medgeneracijska trenja? Ne vem. Zanimivo je bilo gledati tekme mlajših dečkov. Prve tekmo so zgubljali z mnogo višjimi rezultati kot člani, pa jih to ni zmotilo, da ne bi prihajali na treninge, starejši dečki so npr. prvo tekmo odigrali z devetimi igralci. Nasprotno, obiski so se povečali, s tem pa so prišli tudi rezultati. V nadaljevanju, porazov skorajda niso več doživeli, celo nasprotno, vrstile so se zmage. In kar je najpomembnejše, ko jih opazuješ tako na tekmi, na treningih, v garderobah kot drugje, opaziš da so to pravi prijatelji. Tako ob porazih, kot v trenutkih zmagoslavja. Pri članskem moštvu, kjer bi že zaradi zrelosti pričakovali podobna »sliko«, pa je prav nasprotno. Kakorkoli že, če se upravi obeh zagorskih klubov dogovorita o še plodnejšem sodelovanju, predvsem pa brez nepoštenih namenov, če se igralski kader po napovedanemu odhodu Guneta in Omerhodžiča okrepi, če se trener Navratil premisli in nadaljuje z vodenjem moštva in če bo kisovška uprava še naprej nogometašem vseh selekcij nudila tako dobre pogoje za delo, kot doslej, potem lahko upamo, na ponoven preporod tega moštva. Medtem, ko nas za mlajši kisovški selekciji ne skrbi. So na dobri poti. Igor Gošte ffieMt/diti c£ju’:ed '^5 Petarde so nekaj najhujšega, kar sije lahko človek v vsej zgodovini izmislil. Otroci in še marsikdo verjetno ne misli tako, kar velja predvsem za prodajalce tovrstnih izdelkov. Slednji si v tem predprazničnem času manejo roke ob dobre zaslužku, bolj zaskrbljeni pa so policisti, zdravniki, poškodovanci in njihovi starši takrat, ko se zgodi kakšna nesreča. V Zasavju je že dolgo časa znano dejstvo, da so najbolj dostopne takoimenovane "zelene piratke", ki so povrhu tega še vprašljive kakovosti oziroma vprašljive izdelave. Nesreča se še prehitro zgodi in velja prisluhniti zapisu, ki je nastal izpod peresa vodij policijskih okolišev Janeza Jecla in Branka Repeta, ki v predprazničnem času obiskujeta osnovne šole in na to temo nam je policist Jecl na uredništvo dostavil ogromno risbic, plakatov in zapisov v zvezi s petardami, ki so jih ustvarili otroci. In kaj pravita oba policista glede petard? "Vsakdo bi se lahko vprašal, ali brez pokov petard enostavno ne gre. Pravila obnašanja so jasna in kar se petard tiče, je tudi zakonodaja jasna. Uporaba petard in drugih pirotehničnih izdelkov je po zakonodaji dovoljena od 26.decembra do 2.januarja in še to tako, da uporaba teh izdelkov nikogar ne ogroža, ne moti, oziroma da uporaba teh izdelkov ne povzroči nevarnosti za požar ali premoženje. Uporaba piroteničnih izdelkov je vedno prepovedana v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in zaprtih prostorih, v bližini domov za ostarele, vrtcev, šol, v bližini cerkva, kinodvoran in gledališč, na stadionih, v prevoznih sredstvih namenjenih potniškemu prometu, na drugih površinah, kjer se odvijajo športne, kulturne ali druge javne prireditve ter na mestih kjer se je naključno zbralo večje število ljudi. PREPOVEDANA UPORABADO 16.LE1A SftROSH Kljub vsakoletnim preventivnim akcijam, stalnim opozorilom otrokom in staršem ter kljub temu, da se vsako leto zaseže vedno večje število pirotehničnih izdelkov, smo vsako leto priča temu, da v večini otroci mečejo petarde precej pogosto, obenem pa smo priča tudi objestnemu vedenju. Na žalost se dogajajo tudi nesreče pri uporabi pirotehničnih izdelkov, pri čemer Zasavje ni nobena izjema. V zadnjem času opažava, da v nasprotju s pričakovanji večjo količino petard posedujejo v glavnem otroci v starosti od 6 do 12 let, v njihovi druščini pa se kdaj znajde tudi kakšen starejši fant, ki se jim postavi za nekakšnega vodjo. KJESO STARŠI!?! Sprašujeva se, ali je to res potrebno, da jih nekdo skupi in ali starše izuči le to, da morajo za nekontrolirano vedenje in objestno vedenje otrok plačati kazen ali drago ceno njihovi starši? Normalno je, da se od otrok ne pričakuje kakšna velika resnost. Zagotovo pa bi to lahko pričakovali od odraslih. Prenekateri starši otrok in druge odrasle osebe se običajno obnašajo, kot da otroci niso njihovi. V primeru, da bo prišlo do telesnih poškodb ali drugih posledic bodo najbrž po svoji dobri stari navadi vso krivdo zvalili na šolo, policijo, pravosodni sistem in še na koga drugega, sami pa si bodo "oprali roke", kot da vzgoja otrok in dajanje dobrega zgleda ni predvsem in v glavnem njihova naloga. Ne predstavljamo si, da bi otroke kot v srednjem veku lovili po dvoriščih in kleteh in jih prepričevali kako vsa ta dejanja niso v redu, ker se oni tega tako ali tako zavedajo. Ampak kaj, ko so odrasli včasih tako zaverovani vase in sami kršijo pravila obnašanja, otroci pa kot magnet absorbirajo vse negativnosti, ki pogosto izvirajo prav iz odnosov v družini. IN KAJ PRAVIJO OTROCI? Kot nam je pred dnevi simpatičen fant, mislim, da učenec 4,razreda osnovne šole dejal, da bo petarde še naprej metal in da se jih ne boji, petarde pa mu je tako ali tako dal oče, ki jih povsod meče tudi sam. Res dober zgled, ni kaj. Ampak tudi njemu se lahko pripeti nesreča, kar pa mu verjetno nihče ne privošči. Ali pa učenec 1.razreda OŠ, ki mu je oče demonstriral, kako je aktivirano petardo super metati mačku za "tazadnjo", ko je uboga žival pristopicala okoli vogala hiše. Ali pa lanski primer, ko je pet let star fant z balkona v stanovanjskem bloku na dvorišče metal petarde v navzočnosti očeta, ki mu jih je ponižno dajal v roke, prižigal pa jih je otrok sam z vžigalnikom. To je počel vse dokler ga ni opeklo po roki, kar pa njegovega očeta še vedno ni izučilo. In kaj se mora še zgoditi, da se bo omejeni vprašal, kako dolgo se bo njegov sin še igral z ognjem. Podobnih primerov je veliko, vendar jih ne bi radi vseh naštevali. In če starši dajejo svojim otrokom slab zgled, je v glavnem ves trud šole, policije in drugih zaman. Vendar Bog ne daj, če se bo njihovemu otroku kaj zgodilo. Takrat bodo starši tisti, ki bodo naredili "red in lomili kosti". Prepričani smo, da tudi za potešitev radovednosti otrok ni potrebno veliko energije, predvsem pa ni potrebno veliko, da so ob malo dobre volje otroci lahko srečni. Tudi bre pokov petard in denarja to sploh ni težko.Da se lahko energijo uporabi tudi na pozitiven in prijeten način, dokazujejo tudi plakati, spisi in risbe, ki so jih na to temo prostovoljno naredili učenci različnih razredov osnovnih šol in jih moramo za njihovo inovativnost in izvirnost resnično pohvaliti. Za konec vam želiva vesele in prijetne praznike ter srečno novo leto. Predvsem pa - brez pokanja in petard," sta še zapisala varuha reda in miru, Branko Repe in Janez Jecl. Zaradi prostorske stiske smo v tokratni številki lahko objavili le en plakat, ki so ga izdelali osnovnošolci. Ker pa je teh plakatov, risbic in zgodb ogromno, kar je seveda za pohvaliti, bomo nekatere izmed njih objavili v naslednji številki. Dodajmo le še podatek, ki so nam ga posredovali na Policijski postaji Trbovlje, da so v zadnjem tednu sedem oseb že predlagali sodniku za prekrške zaradi neupravičene uporabe pirotehničnih izdelkov. Peter Motnikar NATAKAR. TAKS/. PROSIM! alkohol eCign Zasavski frker NI POBEGNIL, JE POBEGNIL, NI... Hrastnik, 30.11. ob IS.uri je na PO Hrastnik poklicala K.M. iz Hrastnika in prijavila, da ji je voznik osebnega avtomobila seat ibiza na parkirnem prostoru poškodoval parkiran citroen AX, nato pa s kraja odpeljal, ne da bi ji nudil ustrezne podatke. Policisti so takoj pohiteli na kraj, kjer so ugotovili, daje pri premiku svojega vozila trčil v parkiran osebni avtomobil citroen AX S.G. iz Hrastnika. Ker je imel S.G. zelo nujne opravke, je svoje podatke posredoval občanu, kije nesrečo videl, še istega dne pa seje zglasil tudi pri oškodovanki. Ker so tako policisti ugotovili, da S.G. ni pobegnil s kraja nesreče oziroma odpeljal, ne da bi oškodovanki posredoval svoje podatke, so S.G. le izdali plačilni nalog, ker se pri premiku vozila ni prepričal, če to lahko varno stori za druge udeležence v prometu. PREVRNILA SE JE NA BOK Trbovlje, 6.12. ob 6.22 so policisti obravnavali prometno nesrečo na magistralki v neposredni bližini TET, kjer je voznica V.U. zaradi neprilagojene hitrosti v ovinku zapeljala na bankino in se z vozilom prevrnila na bok. PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA Trbovlje, 9.12. je na Vodenski cesti G.R. zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v vozilo pred njim, ki gaje vozil Ž.S., le-to pa je nato odbilo v vozilo B.R. SOPOTNICA Z ZLOMLJENO KUUČNICO Trbovlje, 11.12. je v Bevškem voznik Š.S. zaradi neprilagojene hitrosti trčil v nasproti vozeči avto J.J. Sopotnica J.J. si je zlomila ključnico. POŠKODOVAN OTROK Trbovlje, 11.12. ob 16.00 uri je na Savskem mostu v Trbovljah voznik O.M. izsilil prednost voznici K.E. V vozilu O.M. se je poškodoval otrok, ki je dobil presekanino na glavi. TRČILA V ZADNJI DEL VOZILA Zagorje, 1.12. ob 7.58 uri se je zgodila prometna nesreča pred Avtohišo Kisovec. Patrulja je na kraju nesreče ugotovila, daje voznica D.S. zaradi prekratke varnostne razdalje trčila v zadnji del vozila K.D.-ja. Nastala je materialna škoda, zoper voznico D.S. pa je bil izdan plačilni nalog. MLADENIČI, JAVITE SE! Zagorje, 4.12. ob 19.00 uri je bil PO Zagorje obveščen o prometni nesreči z lahkimi telesnimi poškodbami, voznik pa naj bi s kraja nesreče pobegnil. Patrulja, ki je odšla na kraj dogodka, je opravila razgovor z oškodovanko B.A., katero naj bi zbil neznani voznik. B.A. jeprečkalacesto pri zgradbi Polje lOa, ko je za njenim hrbtom pripeljal neznani voznik neznanega vozila z neznanimi registrskimi številkami, jo zbil po tleh in odpeljal naprej. Na kraju patrulja ni našla nobenih sledov, policisti pa so se dokopali do podatka, da naj bi omenjeno žensko domov pripeljali trije mlajši moški. ZATO POLICISTI PO ZAGORJE NAPROŠAJO TE TRI MLAJŠE MOŠKE, DA SE JAVIJO NA POLICIJSKI ODDELEK ZAGORJE ALI POKLIČEJO NA ŠTEVILKO 113 ZARADI RAZJASNITVE OKOLIŠČIN NESREČE. POVZROČIL PROMETNO PRI LITIJI, USTAVLJEN PRI TET Zagorje, 6.12. ob 18.15 uri je Operativno komunikacijski center Ljubljana zagorske policiste obvestil, da se je iz smeri Litije proti Savi zgodila prometna nesreča, ki jo je povzročil Aufblks 29.11. ob 19.uri je v stanovanju v Hrastniku razgrajal pijan G.R, ki je razbijal kozarce in grozil ženi G.D. in hčerki. G.D. je kljub grožnjam uspelo pobegniti iz stanovanja, nato pa je po telefonu poklicala PO Hrastnik in zaprosila za intervencijo. Ko so na kraj prišli policisti, jo je G.R že "ucvrl" in odšel na svoj vikend. Policisti so se z njim pogovorili in napisali predlog SP-ju. ^ 30.11. ob 22.10 je občan P.M. prijavil, da so ga v Litiji pretepli štirje mlajši moški. Patrulja jih je ugotovila naknadno in prijavila SP-ju. 1.12. ob 8.40 uri je H.F. zaprosila policiste PO Hrastnik za pomoč, ker ji je v stanovanju grozil bivši mož H.S., ki očitno ne pozna pomena besede "bivši". Po izrečenih grožnjah, ko je grozil, dajo bo ubil in ji zažgal stanovanje, seje z njenim vozilom odpeljal v Trbovlje, kjer so ga policisti prijeli, se z njim pogovorili in napisali kazensko ovadbo. 2.12. ob 21.55 uri je star znanec policistov, občan P.A., pijan kričal in na tla vrgel steklenico in jo razbil v Naselju Aleša Kaple v Hrastniku. Ker so bili občani zelo vznemirjeni, so policisti s RA. opravili razgovor in ga napotili k "zasluženemu" počitku, o njegovem junaštvu pa so s predlogom obvestili tudi sodnika za prekrške. 3.12. ob 10.30 so policisti intervenirali na Nasipih v Trbovljah, kjer je P. V. kršil javni red in mir - razbijal po vratih, pretepel ženo in nato razbil svoj osebni avto. Ker je bil pod vplivom alkohola, so ga pridržali do iztreznitve. 3.12. ob 20.21 uri so iz lokala na Maistrovi zaprosili za intervencijo, ker je gost grozil in se pretepal. Policisti so ugotovili, da se ni pretepal sam s sabo in daje bil E.D. pijan in daje od natakarice zahteval pijačo. Ker je ni dobil, je razbil steklenico in z njo grozil natakarici in gostom. £ 4.12. ob 22.35 sta V.S. in K.D. uprizorila pretep v stanovanju. Patruljaju je pomirila in ju priporočila na pogovor s sodnikom za prekrške. Če sta pokadila "pipo miru", ni znano. 5.12. je policiste Š.J. obvestil, da so ga pred diskoteko Mesečina pretepli štirje neznanci. Pogumneži so bili naknadno ugotovljeni, zoper njih pa so podali predlog sodniku za prekrške. £ 5.12. ob 17.40 je občanka M.S. prijavila, dajo je v litijskem lokalu kjer dela, pretepel solastnik lokala K.D. Zlasal jo je in oklofutal tako, daje iskala zdravniško pomoč. S primerom se bo pozabaval še SP. 6.12. ob 6.35 je pijan J.J. grozil sinu in ženi s sekiro. Patrulja gaje skušala umiriti, pa se ni dal in je "gozdarja" odpeljala v "plavi hotel". £ Le deset minut kasneje je razvneti občan v Šmartnem grobo nadlegoval in grozil vsem v lokalu. Patrulja gaje odstranila, svoje pa bo moral povedati še sodniku. £ 6.12. ob 22.10 je patrulja v Šmartnem opravila preizkus alkoholiziranosti M.S.-ju, ta pa je pričel groziti. Policista sta ga zato vklenila in pripeljala na Policijsko postajo Litija, tam so ga spravili na hladno do iztreznitve, pa še SP-ju bo razlagal. £ 10.12. ob 13.30 sta se v Šmartnem Pri Majolki sprla K.H. in M.I. Prvi je udaril M.I.-ja, ker sta poračunavala za mero še iz prejšnjega dne. Sicer soju umirili, vendar bo SP hotel še kaj izvedeti od njiju. £ 12.12. ob 16.30.uri so bili policisti zaprošeni za intervencijo v Kisovcu, kjer je javni red im mir kršil J.M., ki seje po opozorilu patrulje umiril. Istega dne ob 22.40 uri so policisti ponovno morali intervenirati v istem stanovanju zaradi J.M.-ja. Ker je bilo za pričakovati, da bo s kršitvijo nadaljeval, so ga pridržali do iztreznitve. Iv T D Tl .1 P, Tl D voznik tovornega vozila. Patrulja, ki je odšla na kraj dogodka, je v Renkah srečala tovorno vozilo, kije bilo poškodovano ter zapeljala za njim. Kljub ustreznim znakom (sirena, prižgane rotacijske luči) voznik ni hotel ustaviti, tako da gaje patrulja uspela ustaviti šele pri Termoelektrarni Trbovlje. Voznik je odklonil preizkus alkoholiziranosti. Kasneje je bilo na kraju nesreče, kije bila pri Avtoodpadu pri Litiji ugotovljeno, daje voznik tovornjaka podrl nekaj prometnih znakov ter s tem oškodoval Cestno podjetje Litija, na tovornjaku pa je tudi nastala večja materialna škoda cca. 1,5 mio SIT. Zoper voznika bo podan predlog sodniku za prekrške zaradi pobega s kraja prometne nesreče, zaradi odklonitve preizkusa alkoholiziranosti in več ostalih kršitev pa mu je bil izdan plačilni nalog. PODRL PROMETNI ZNAK IN ODPEUAL Zagorje, 8.12. ob 11.25 uri je bil PO Zagorje obveščen, da je na Cesti 9.avgusta 8 nasproti občinske stavbe neznani voznik tovornega vozila celjske registracije pri vzvratni vožnji podrl prometni znak, dostavil blago v bližnjo trgovino Potrošnje, nato pa odpeljal. Patrulja je ugotovila, daje znak res poškodovan, z voznikom pa se bo pogovorila Policijska postaja Celje. POŠKODOVAL PARKIRANO VOZILO Zagorje, 10.12. ob 10.00 uri je policiste L.M. obvestila, da ji je neznanec pri trgovini Živa poškodoval parkirano osebno vozilo. Patrulja je ugotovila, daje v njeno vozilo trčil B.V., kateremu je bil izdan plačilni nalog. PEŠEC POVZROČIL NESREČO Vemek, 30.11. je pešec K.P. hodil po glavni cesti Ljubljana-Litija in po njej je pripeljal voznik, kije vozil proti Litiji. Ko je bil z avtom tik pred pešcem, mu je le-ta skočil pred avto. Da bi voznik preprečil najhujše, je zavil na stran in zapeljal v breg, se prekucnil na bok in tako obstal sredi ceste. Za njim sta pripeljali še dve vozili in se komaj izognili trčenju. K.P. pa jo je veselo pobrisal, vendar so ga policisti izsledili. Ker ni hotel dati podatkov in seje upiral, so ga vklenili in odpeljali na iztreznitev. SOPOTNIK UMRL Javorški Pil, 7.12. ob 19.uri seje zgodila prometna nesreča, kjer je voznik traktorja K.J. zapeljal s ceste, se prekucnil in hudo poškodoval. Sopotnik K.F. pa je na kraju nesreče poškodbam podlegel. PO PREHITEVANJU ■ KAOS Vemek, 9.12. ob 5.55 je voznik M.B. vozil iz Litije proti Ljubljani in v Verneku prehiteval kolono. Po prehitevanju gaje zasukalo in odbilo v ogrado ter nazaj na cesto. Za njim sta pripeljala P.M. in L.D. ter vanj trčila. Policisti so "potalali" plačilne naloge. RAVBAJ0 KOT SRAKE Dne 4.12. ob 22.26 uri so bili policisti obveščeni o vlomu v stanovanjsko hišo na Leskovem. Neznanec je prišel skozi okno in odtujil dve denarnici z manjšo vsoto denarja. Dne 5.12. malo pred četrto popoldan so bili policisti obveščeni o tatvini iz osebnega vozila renault 4 na Trgu revolucije, kjer je neznanec odnesel fotoaparat Pentax, prvo pomoč in komplet luči. Dne 9.12. je neznanec z originalnim ključem, ki gaje našel, odklenil avto na Šuštarjevi ulici in odtujil polnilec za GSM aparat ter etui z dokumenti. Dne 10.12. se je na PP Trbovlje zglasil K.P. in prijavil tatvino iz avta yugo, kjer mu je preko noči neznanec odprl zadnjo havbo in odnesel avtoradio Panasonic. DENAR JE, DENARJA NI!?! Dne 29.11. ob 11.40 je starejša občanka iz Prapretna policist seznanila, da sta k njej prišla dva fanta, katera sta prodajala PVC vrečke. Ker vrečk ni hotela kupiti, stajo zaprosila za vodo, nato pa sta izkoristila njeno nepazljiovst in ji iz spalnice ukradla večjo vsoto nemških mark in slovenskih tolarjev ter z ukradenim denarjem odšla. Policisti so takoj organizirali akcijo v cilju izsleditve dvh fantov, za katere so imeli dober opis in tudi opis vozila, s katerim sta se odpeljala, vendar pa prijetje teh fantov ni bilo potrebno. Ob 13.00 uri so bili policisti namreč obveščeni, daje prijateljica našla denar doma in da le-ta pred tem sploh ni bil ukraden. Kljub temu, daje podobnih primerov izvrševanja tatvin veliko, so se policisti in seveda najbolj tudi prijaviteljica novice razveselili. ŠAJNI RES, PA JE... Jevnica, 12.12. ob 01.40 so policiste PP Litije obvestili, da naj bi osebno vozilo obtičalo na tirih. Izkazalo seje, daje voznik vozil iz Zaloga proti Jevnici in zapeljal s ceste na železniško progo, vozil po njej približno 100 metrov, dokler se vozilo ni popolnoma poškodovalo in tam obtičalo. Patmlja je zahtevala zaporo prometa po tiru, naročili so vlečno službo in vozilo odpeljali. Sledi zagovor pri sodniku za prekrške, ki ne bo poceni, pa tudi Slovenske železnice bodo kaj rekle o ilegalni obliki prevoza po tirih... POLICISTI PREDLAGANI ZA ZNAK HRABREGA DEJANJA V požaru, ki je 26.novembra zajel stanovanje na Polju 1 v Zagorju, je bila potrebna hitra intervencija policistov. Ti so ugotovili, da gre za požar v starejšem stanovanjskem bloku, kjer je nastanjeno 37 občanov, zato je komandir PO Zagorje Anton Apih ocenil, da bo na prizorišču potrebno večje število policistov. Na kraj je takoj odšla patrulja s terena, komandir ter dve vodji policijskih okolišev. Na kraju je že bilo večje število gasilcev, ki pa so se v glavnem ukvarjali z gašenjem požara, dva pa sta z dihalnimi aparati reševala občane iz goreče stanovanjske hiše. Ker je bilo po hodniku polno dima si stanovalci enostavno niso upali iz bloka, saj niso vedeli, kaj jih na hodniku čaka. Tako je vseh pet policistov odšlo v blok na pomoč (kot seje kasneje izkazalo) trinajstim občanom. Reševanje seje za enega občana in enega policista končalo z lažjo zastrupitvijo, vendar brez hujših posledic. Vseh pet policistov je bilo predlaganih za pridobitev znaka hrabrega dejanja in sicer policista Oto Strakušek in Sašo Šmid, dve vodji policijskih okolišev Janez Jed in Branko Repe ter komandir PO Anton Apih, ki je ob tej priložnosti povedal: "Menim, da je ogromno hrabrih dejanj, ki jih opravijo policisti, občani in gasilci in si marsikdo priznanje zasluži ITrRli GfllF: rGj. I Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico ■ ■ in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta ZO.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. * I Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. | ■ Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno ■ * skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. _______________________________________— -------------------------------— — — 4 STANOVANJA, PARCELE PRODAM stanovanjsko hišo v mirnem okolju, z gospodarskim poslopjem, 1,4 ha zemlje, vsi komunalni priključki, cena 95.000 DEM, tel: 0608/40-708 PRODAM 600 m2 parcele v Zagorju za gradnjo hiše, cena ugodna, tel.: 61-805 KUPIM eno in pol sobno stanovanje, novejše, v Trbovljah, tel: 041/403-408 PRODAM vinograd in zidanico v okolici Šoštanja, (vetmik), vodovod, elektrika, asfalt, cena 16.000 DEM, tel.: 0608/40-708 PRODAM parcelo v Gorah cca 70a, gozd, pašnik, cena 2.000.000 SIT, tel: 48-025 PRODAM hišo z gostinskim lokalom, stanovanje 80 m2, gostinski lokal 120 m2, terasa 50 m2, tel.: 28-092 ODDAM v najem stanovanje v Kisovcu, tel.: 78-236 PRODAM parcele v okolici Litije - Spodnji Log, 914 m2, par, 365 m2, parcela primerna za hišo in druga za vikend, tel.: 061/884-542 KUPIM tisobno ali dvoinpolsobno novejše stanovanje v Zagorju, tel.: 041/616-455 I 4* MŠIiM" 4 gl 0601/35140 WV%P Ulica 1. junija 7 NEPREMIČNINE 1420 TRBOVLJE TRBOVLJE: 45 m2, dvosobno, CK, 1.nadstropje stanovanjskega bloka, takoj vseljivo, cena: 4.300.000 SIT TRBOVLJE CENTER: 63 m2, štirisobno, manjši stanovanjski blok, CK, telefon, urejeno, cena: 6.400.000 SIT AVTOMOBILI PRODAM yugo 45 koral, letnik 89, registriran, bel, prva lastnica, 4 zimske gume, tel.: 62-547 [p [& ® (p & sa a ¥\ ® Kino Zagorje 16.12. - 21.12 INŠPEKTOR GADGET (komedija), sre., čet., pet. in tor. ob 19.00, ned. ob 17.00 in 19.00; 22.12. NI KINO PREDSTAV; 24.12. - 29.12. LEGIONAR (akcija), pet. ob 18.00, ned. ob 17.00, pon., tor. in sre. ob 19.00; 25.12. NI KINO PREDSTAV; 26.12. - 30.12. MUMIJA (pustolovski), ned. ob 19.00, pon., tor. in čet. ob 17.00; 27.12. MRAVLJINEC Z (risanka) ob 10.00 (vstop prost); 28.12. PUJSEK V MESTU (komedija) ob 10.00 (vstop prost); 30.12. PRVI POLJUB (komedija), ob 19.00; 31.12. NI KINO PREDSTAV; Kino Izlake 19.12.10 RAZLOGOV ZAKAJ TE SOVRAŽIM (komedija), ob 19.15; 26.12. LEGIONAR (akcija) ob 19.15; Kino Trbovlje 16.12. ZBORNICA (ZF) ob 18.00 in 20.00; 17.12. - 20.12. ONA JE PRAVA (komedija), pet. in sob. ob 17.00, ned. ob 18.00 in 20.00, pon. ob 18.00; 21.12. - 25.12. GENERALOVA HČI (thriller), tor. ob 18.00 in 20.00, sre. ob 20.00, čet. ob 17.00 in 19.00, sob. ob 18.00; 24.12. - 27.12. 13.BOJEVNIK (grozljivka), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. ob 20.00, ned. ob 17.00, pon. ob 17.30; 28.12. - 29.12.10 RAZLOGOV ZAKAJ TE SOVRAŽIM (komedija), tor. in sre. ob 19.00; 30.12. KOCKA (thriller) ob 17.00; 31.12. NI KINO PREDSTAV; Kino Hrastnik 16.12. - 19.12. GENERALOVA HČI (akcijski thriller), čet. in ned. ob 19.00, pet. ob 17.00; 17.12. - 19.12. FUL GAS (akcijska komedija), RAZNO PRODAM dvodelno korito z odcejalnikom in pipo, tel.: 22784 ODKUPUJEM smrekovo hlodovino, plačilo takoj, tel.: 041/ 622-700 PO UGODNI CENI prodam rabljen kavč injogi 90x190 cm, tel.: 61-178 PRODAM rdečo plisirano obleko št.42 za polovično ceno, nemške izdelave, tel.: 20-589 PRODAM otroški voziček Inglesina, kombiniran, lepo ohranjen, tel.: 26-247 (zvečer) KUPIM rabljene in dobro ohranjene smučarske čevlje številka 45, tel.: 29-821 ŽIVALI PRODAM mešančke med bokserko-nemškim ovčarjem, stari dva meseca in pol, tel.: 26-180,041/ 868-848 INŠTRUKCIJE INŠTRUKCIJE NUDI ablsolventka angleščine, tudi prevajam, cena po dogovoru, tel.: 71-483 INŠTRUIRAM računovodstvo VRTNARSKO TEHNIČNA TRGOVINA CESTA 15. APRILA 1, KISOVEC TEL: OBOI 71 367 in poslovno matematiko za srednje šole, tel.: 041/268-976 ali 28-274 DELO OPRAVLJAM prevoze in selitve s tovornim vozilom s cerado, nosilnostjo 3200 kg, prostornine 30 m2, z ADR, po Zasavju in celi Sloveniji, tel: 041/525-581 ZAPOSLIM dekle za strežbo, tel.: 041/861-773 EKONOMSKO KOMERCIALNI-KEMIJSKI TEHNIK nujno sprejme pogodbeno ali stalno delo na domu v Zasavju, tel.: 35-775 ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/715/735 ZREČE, ROGLA! Po ugodni ceni vam nudimo luksuzen apartma za 8 oseb. Rezervirajte si želj eni termin na tel.: 063/762-306 AKCIJA Praznični popust-10% za nerjaveče posode za vino in sok v decembru pet. ob 19.00, ned. ob 17.00, sob. ob 17.00 in 19.00; 20.12.-21.12. NI KINO PREDSTAVE; 22.12. - 26.12. INSTINKT (thriller), sre., čet., pet. in ned. ob 19.00; 24.12. - 26.12. MUMIJA (akcija), pet. in ned. ob 17.00, sob. ob 17.00 in 19.00; 27.12. NI KINO PREDSTAVE; 28.12. - 31.12. BABE-PUJSEK V MESTU(komedija), tor. ob 10.00, pet. ob 10.30; 29.12. - 31.12. ASTERIN & OBELIX (komedija), sre. in čet. ob 19.00; 30.12. - 31.12. ŽIVLJENJE ŽUŽELK (risani film), čet. ob 10.00, pet. ob 9.00; 31.12. MATRIKA (akcijski thriller) ob 19.00; Kino Dol pri Hrastniku 18.12. GENERALOVA HČI (akcija) ob 18.00; 25.12. INSTINKT (thriller) ob 18.00; 28.12. ŽIVLJENJE ŽUŽELK (risanka) ob 10.00; 30.12. BABE - PUJSEK V MESTU (komedija) ob 10.00; \/ NASE OKOUE Krtmcva 4 TdJBaatmi) 31 040 U20 TRBOVLJE 7y.:(060>) 31 (M Naše okolje d.o.o. Trbovlje, Kešetovo 4, po pooblastilu Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, Poljanska cesta 31, Ljubljana, objavlja javno zbiranje pisnih ponudb za prodajo stanovanja. 1. Predmet prodaje je dvosobno stanovanje št. 16, ki se nahaja v večstanovanjski hiši Keršičeva cesta 23/A, Trbovlje, v izmeri 43,37 m2. Izklicna cena stanovanja znaša 3.004.000,00 SIT. Stanovanje ni obremenjeno z najemno pogodbo in etažna lastnina še ni urejena. 2. Pogoji javnega zbiranja pisnih ponudb: a. ) Pisno ponudbo lahko predložijo fizične osebe, katere predložijo potrdilo o državljanstvu RS in pravne osebe, ki so registrirane in imajo sedež v RS, kar dokažejo z overjeno kopijo sklepa o registraciji. Pisna ponudba mora vsebovati: naziv ponudnika, njegov točen naslov, ponujeni znesek, plačilne pogoje in podpis ponudbe ter vsa zahtevana potrdila in dokaze. Ponudbi mora ponudnik predložiti potrdilo o vplačani varščini 10% od izklicne cene. Varščino ponudnik nakaže na ŽR. prodajalca št. 52700-601-18049, pri Agenciji RS za plačilni promet v Trbovljah. Varščina se bo izbranemu ponudniku - kupcu štela v kupnino, ostalim ponudnikom pa bo brez obresti vrnjena v osmih dneh po izbiri. Ponudbe brez vplačane varščine ne bodo obravnavane. Ponudbe pod izklicno ceno ne bodo obravnavane. Prednost pri prodaji bo imel ponudnik, kateri bo ponudil višjo ceno in plačilo kupnine. b. ) Javno zbiranje ponudb velja do 24.decembra 1999 in sicer do 10.00 ure navedenega dne (dospelost po pošti ali osebna izročitev). Ponudbo je treba poslati - predložiti v zaprti ovojnici 'na naslov: Naše okolje d.o.o., Kešetovo 4,1420 Trbovlje. Na ovojnici naj bo vidna oznaka "Ponudba za odkup stanovanja - ne odpiraj". Na hrbtni strani ovojnice mora biti naslov ponudnika. ( c. ) O izbiri najboljšega ponudnika bo odločeno v osmih dneh od dneva roka za oddaj o ponudb. d. ) Stanovanje prodajamo po načelu: videno - kupljeno. 3. Davek od prodaje nepremičnine, druge dajatve in stroške prenosa lastništva plača izbrani ponudnik. 4. Sklenitev pogodbe: izbrani ponudnik - kupec mora skleniti kupoprodajno pogodbo v roku osmih dni od prejema obvestila o izbiri ponudnika. Če izbrani ponudnik v tem času pogodbe ne podpiše, velja, da odstopa od nakupa in vplačano varščino zadržimo. 5. Plačilo kupnine: izbrani ponudnik plača kupnino najkasneje v osmih dneh po sklenitvi kupoprodajne pogodbe. Če kupec preostanka kupnine ne plača v navedenem roku, velja, da odstopa od nakupa in plačano varščino zadržimo. 6. Izročitev in prevzem nepremičnine bo naslednji dan po plačilu kupnine. 7. Ogled nepremičnine: po predhodnem dogovoru (Andreja Femc) tel.: 31-040 ali 31-044. Naše okolje d.o.o. 'A A DZS, d.d., založništvo in trgovina, Mali trg 6, Ljubljana DZS d.d. PreJ državna založba Slovenije, je podjetje »staro« že ^ 54 let. Od samega začetka smo v zavesti potrošnikov in slovenske javnosti kot ena najpomembnejših založniških in knjigotrških hiš v Sloveniji. Nadaljujemo vse temeljne usmeritve in jih stalno dopolnjujemo z novimi in zanimivimi projekti. Usmerjeni smo v glavnem na slovenski trg in v močni konkurenci založnikov in trgovcev s šolskimi, pisarniškimi in drugimi potrebščinami ohranjamo svoj vodilni položaj. PONUJAMO ve^ kot 35.000 različnih izdelkov v 7 prodajnih centrih, 31 lastnih knjigarnah in papirnicah in 11 franšiznih poslovalnicah. Izdajamo izvirna in prevedena leposlovna dela, smo vodilni v založništvu šolske literature in zalagamo tretjino vseh predpisanih in komercialnih obrazcev v Sloveniji. načrtujemo še širitev svoje trgovske mreže. Radi bi se približali kupcem kjerkoli so, in ne glede, kako veliki so. Eno od poti vidimo v vzpostavljanju mreže franšiznih poslovalnic. V njih lastniki v našem imenu in za svoj račun prodajajo in posredujejo prodajo iz bogate izbire več kot 35.000 različnih izdelkov DZS. POSLOVNO se radi povezali tudi z vami, če ste podjetnik z lastnim ali najetim poslovnim prostorom v središču mesta v izmeri vsaj 50 m2, če imate ustrezna strokovna in uporabna znanja s področja prodaje in bi radi poslovno sodelovali z nami. V poštev pridejo seveda tudi podjetja. SODELOVANJE iščemo v središču Trbovelj. Če imate ustrezen lokal in menite, da bomo uspešno dolgoročno poslovno sodelovali med seboj, nas prosimo pokličite na tel. štev.: 061 140 31 66 ali 061 446 003, pošljite telefaks na štev.: 061 445 896 ali pišite na DZS d.d.. Trgovina, 1538 Ljubljana, Šmartinska 152, hala 12. 1 11 !j :ij Malgaj TRBOVLJE d.o.o. ■ M Au&i vabi k sodelovanju - avtomehanika - avtokleparja - avtoličarja Pogoj: izobrazba ustrezne smeri, 5 let delovnih izkušenj -pripravljalca vozil Informacije po tel.: 0601/ 27 828 Prijave pošljite do 24. 12. 1999 na naslov Malgaj d.o.o. Gabrsko 30, 1420 Trbovlje (j w VITASAN d.o.o. IZLAKE Zdravstveno podjetje, Podlipovica 43,1411 Izlake, Tel7fax: 0601 79 060 Čestitamo ob dnevu državnosti! Vaše zdravstveno podjetje VITASAN SGP ZASAVJE TRBOVLJE Trbovlje d.d. Vam čestita ob dnevu samostojnosti! y ^/p/ra/f/k d o. o. V ZAPIRANJU d.o.o. 4. december 1999 Ob prazniku sv. Barbare, zaščitnice rudarjev, vsem zaposlenim in nekdanjim zaposlenim iskreno čestitamo in želimo varno ter uspešno delo Srečno ! SM/tat KZkZ U/mvj KZvZ TRBOVLJE INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA ZAGORJE Ob dnevu samostojnosti, Vam čestitamo! "hOiLnnTlOcVl? 16. GRUDNA 1999 22.3.-20.4. 21.4.-21.5. Preteklost, ki vam kvari spanec, č i m p r e j analizirajte v soočenju z vpletenimi. Drugače pa je tokrat je pred vami razmeroma mimo in lepo obdobje, če si ne boste sami delali skrbi. Št.: 3. Pretehtajte, katerih svojih sposobnosti doslej še niste izkoristili tako, kot bi jih lahko. Poskušajte se sprostiti in se ne obremenjujte z drugimi.. Če želite nekomu pokazati, da ga imate radi, ga morate sprejeti takega, kot je. Št.: 21. Ne vsiljujte svojega mnenja drugim, če vas ne vprašajo po njem in brzdajte svoj, včasih kar preveč goreč temperament. Več razmišljajte o sebi in manj o drugih. V določenih stvareh ste preveč odvisni od partnerja. Št.: 7. Nezadovoljni pogled na celotno vesolje zožite in poiščite naj lepše trenutke svoje-,_ga življenja ter jih prenesite v s e d anj o s t. Pretirano zauplivost utegnete obžalovati, zato o tem pravočasno razmišljajte. Št: 15. Ne dovolite si, da bi vas nepo-m e m b n e stvari tako močno zaposlovale, da ne bi imeli časa za tisto, kar j e 22.5.-21.6. 22.6.-23.7. 24.7.-23.8. nujno. Poslušajte svoj najbolj nori impulz, a ostanite zvesti sami sebi, tudi če se vam bo zdelo, da ste ustrelili mimo. Št: 19. Poskušajte biti spontani, in si ne dovolite, da bi bili obremenjeni s tem, kar bi si drugi utegnili misliti o vas. Težave ponavadi niso tako strašne, kot se jih radi naslikamo ob trenutkih obupa. Št.: 2. 24.8.-23.9. /VaČa bodočnost /darau-a boč&j da so otno&ipn&Jj pr&d&n postanejo odnos d/. Štirinajst novih prebivalcev našega planeta je v času od 30.11. do 11.12.1999 osrečilo svoje starše - devet fantkov in pet deklic. 30.11.1999 Nataša Sajovic, Klek 20 a, Trbovlje - sin Maj Mateja Košir, Prapreče 7a, Trbovlje - sin Aljaž 1.12.1999 JHelena Kantužar, Ledina 78, Sevnica - sin Žiga 5.12.1999 Jadranka Drnovšek, Loke 17, Izlake - hči Nika Azra Mujkanovič, Žabjek 25, Trbovlje - sin Ajdin 6.12.1999 Lota Korbar, Čemšeniok 33, Zagorje - hči Nives Herle 7.12.1999 Nataša Vetršek, Medija 2, Izlake - sin Žan 8.12.1999 Mojca Drnovšek, Pintarjeva 10, Zagorje - sin Andrej, hči Katja Enisa Ružnič, Gimnazijska cesta 15c, Trbovlje - hči Barbara Hrnčič 9.12.1999 Polona Oblak, Gradišče 11, Dole pri Litiji - sin Valentin Majcen 10.12.1999 Zvezdana Tomšič, Cesta l.maja 22, Hrastnik, sin Marko Prodanovič Latifi Sherife, Savinjska cesta 18, Trbovlje - hči Albina 11.12. Magda Pogladič, Vitanje 55, Vitanje - sin Gašper trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9 -12 nedelja 10 -12 Hom 24.9.-23.10. 24.10.-22.11. 23.11.-22.12. Posvetite se partnerju, ki tiho vene v vaši senci. Večina stvari ima za vas dvojni naboj: tistega, ki vas privlači, obenem pa tudi strah, da ne boste uspešni. Razmislite malo, da je večina strahov neutemeljenih. Št.: 14. Užitkom se prepustite samo, če boste prepričani, daje varno. Očitno potrebujete vzrok, da se potem lahko smilite sami sebi. Pri nekaterih stvareh ste preveč iskreni, pri drugih pa premalo. Št: 15. ^ Dragoceno- sti, kijih enkrat * zapravite, je težko dobiti nazaj. Ne uravnavajte svojega ravnanja po drugih in ne razmišljajte nenehno, kako se bodo odzvali na vaša dejanja. Vsem tako ali tako ne boste nikoli ustregli!. Št.: 9. Poiščite si prijetne ljudi, '/J razveselite se ^ preprostega ^ *' dejstva, da ste živi, in si pripravite lep 23.12.-20.1. dan. Potrebujete le kanček dobre volje in po dolgem času boste jasno vedeli, kaj morate storiti. Št: L V poklicnem in zasebnem življenju boste občasno zelo enostranski. Sprejmite odgovornost za lastne odločitve, tudi če bodo napačne. V položaju, v katerem se nahajate, bi potrebovali več reda in discipline. Precej egoistični boste. Št: 23. Če se počutite ogroženi, povejte svojim bližnjim, kaj prenesete in česane. Marsikaj boste morali poenostaviti in gledati iz drugega zornega kota, sicer boste kmalu na koncu z močni. Št.: 11. 21.1.-19.2. NAGRADNA KRIŽANKA + NAGRADNA KRIŽANKA AVTOR: MILKO. EMERŠIČ PRIPADNIK DEDNEGA PLEMSTVA V STAREM RIMU STRU- GARSKO DLETO .OČESNA SARENICA EGIPT. BOG NEBESNE SVETLOBE, V OBLIKI SOKOLA ZEMLJI-SCNA STROKOVNA DOKUMENTACIJA GRM S ČRNIMI JAGODAMI KALINA RUSKO. J LETOVIŠČE OB ČRNEM MORJU m ..... A "v mm P gag ■' . HHHHH 'jstoi aJm DUŠEVNO STANJE ALI PROCES ALKALOID VOLČJE ČEŠNJE ANTIČNA BOJNA LADJA, TROVE- SLACA PRIPADNIK NAJŠTEVIL- NEJŠEGA SLOVANS. NARODA OBORO- ŽENA TATVINA VRSTA POVRTNINE KRAJ JUŽNO OD LJUBLJANE TROPSKA RASTI INA FRANČOSKA IGRAŠ KARTAMI AMERIŠKI PISATELJ (TRUMAN) K ODLOČITEV PREDNIK ALBANCEV DEL ZOBOVJA REBRIČAS. VOLNENA TKANINA PLESNA FIGURA ČETVORKI MORSKA ŽIVAL Z LOVKAMI PLASTIČNA SNOV, IZOLATOR V ELEKTROTEHNIKI NAZOR, OSNOVA, VODILO NEČESA IGRALNA KARTA S ŠALJIVO PODOBO ZDRAVILNA RASTI INA RAŠTLINAS CVETOVI V KOSIH NEMŠKI FILOLOG IN FILOZOFSKI PISATELJ (GEORG ANTON FRIEDRICH) STARINAR UGANKAR- STVO PEDAL ČLOVEK, KI SE RAD PRETEPA, RAVSAC :: NIKOLA TESLA OSNOVNA SESTAVINA ŽELEJEV SLOVENSKI SLIKAR (ALBERT) ŠVEDSKO RMUCISCF NAJVISJI ROB STREHE ARTILE- RIJSKO OROŽJE, KANON EGIPČAN-SKI BOG SONCA HRAM, TEMPFI.I IVAN 1 FVAR .ZLITINA ZELEZAIN NIKLJA ČRNO VINO Z OTOKA VIS VRSTA BOJNEGA STRUPA PRVA SOJENJCA V GRŠKI MITOLOGIJI NENASELJEN OTOK . JZ OD ŠIBENIKA V KORNATIH RUSKA BALERINA PAVLOVA PODALJŠEK TELESA NEKATERIH ŽIVALI AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC BEATTV .STARO- ZIDOVSKI KRALJ GLAVNA REKA NA ČEŠKEM lZlTna GORSKI REŠEVALNI ČOLN TROPSKI KOMARČKI PRENAŠA MRZLICO NORDIJSKA GOSPODA- RICA MORJA D.VIG, VEČANJE VZVIŠENA LIRSKA PESEM SLOVARČEK- KLOTO: sojenica v grški mitologiji OPERAT: strokovna dokumentacija _______________' PEKTIN: sestavina želejev DRESEN: zdravilna rastlina PIKET: igraš kartami TEKAČ PA TAK! Janez in Miha sta se pomerila v teku na deset kilometrov. Miha je bil mnogo hitrejši in se je na vsakem kilometru ustavil in malo počakal. Po končanem teku, v katerem je bil Janez seveda poražen, pa je le-ta zaničljivo pogledal sotekača in rekel: "Če bi jaz toliko počival, kot si ti, bi tudi zmagal!" LJUBOSUMNOST V šoli seje učiteljica razjezila nad učencem: "Janezek, spet se nisi učil, pa tudi naloge nisi naredil! Res bom morala pisati tvojemu očetu!" "Joj, prosim, ne! Moja mama je tako ljubosumna!" NAČELNOST Ugledna gospodarstvenika sta na službenem potovanju v Parizu. Gostitelji dodelijo v razkošnem hotelu vsakemu svoj apartma. Čez čas se srečata v recepciji: "Kako si kaj zadovoljen z apartmajem?" "Krasno! Veš, kakšna kopalnica! Komaj čakam na soboto, da se bom okopal!" SKRBNI MOŽ "Glej, ženka, za pet milijonov sem se zavaroval v tvoje dobro. Lahko še kaj storim zate?" "Na tem svetu nič več, Janez...!" m ...da človek v 24 urah povprečno izloči od 0,3 do 0,8 litra znoja, v puščavskem podnebju pa lahko ta količina naraste na 10 do 12 litrov. ...da so stari Rimljani vročico častili tako kot pravo božanstvo. Na griču Pala-tinu so ji posvetili tempelj, kamor so ozdravljeni v znak zahvale nosili pripomočke, s katerimi so si znižali vročino. ...da je po statutu Organizacije Združenih narodov prispevek posamezne države za stroške poslovanja sorazmeren njeni ekonomski moči. Noben prispevek pa ni večji od 30% celotnega proračuna organizacije. ...da so med vojno v Indo-kini (v letih 1946-1954) zažigalno mešanico napalm uporabljali tudi za razsvetljevanje bojišča med nočnimi bitkami. Napalm namreč oddaja svetlobo, ki je tako močna kot dnevna svetloba. ...da so bile po koncu prve svetovne vojne v Angliji v modi kopalne obleke, k^o imele enake vzorce in barvo kot maskirane vojne ladje. TOlMTSKESUKOVNt 16. GRUDNA 1999 Iz Ta"; NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 30.12.1999 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.25/99". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še Številko križanke (kije ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, kijih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakajo: 1. Bon v vrednosti 10.000 SIT kluba Imperius 2. Bon v vrednosti 5.000 SIT kluba Imperius 3. Bon v vrednosti 3.000 SIT kluba Imperius Izžrebanci nagradne križanke 22/'99 (nagrade prispeva klub Imperius Izlake): 1. : Bon v vrednosti 10.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: Mojca Omahne, Naselje na Šahtu 45, Kisovec 2. : Bon v vrednosti 5.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: Franja Šprogar, Majcenova 20A, Trbovlje 3. : Bon v vrednosti 3.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: Jakob Kamnikar, Opekarna 20, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 11.10.1999 do 24.12. 1999 od 7.00 do 10.00 ure. TRBOVLJE Četrtek, 16.12. in 23.12.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Petek, 17.12. in 24.12.1999 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Sobota, 18.12. in 25.12.1999 7.00 Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00) Nedelja,19.12. in 26.12.1999 8.00 Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ponedeljek, 20.12. 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Torek, 21.12. 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Sreda, 22.12. 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) * Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00 CEtftER Ponedeljek Videostrani, 9:00 Dobro jutro - Dober dan - v živo, 10:00 Zlati zvoki - pon., 11:30 Slovenske zvezde, pon., 13:00 Nedeljski pop express (p), 14:00 Videostrani, 15:00 Dobor jutro - Dober dan ; (ponovitev), 16:00 V nedeljo popoldan (P), 18:05 EPP, 18:10 dnevni bar -nočni klub Sp. Izlake 9, Izlake, Petek, 17.12.1999 Mega glasbeni koncert, zadnjič v tem tisočeletju Jasmin Stavros. Predprodaja vstopnic 1000 sit, na dan koncerta 1500 sit, DJ Marko Marn Sobota, 18.12.1999 Grafit party, Performance by Erika, Pivo Party, DJ Davor Petek, 24.12.1999 Božični večer v družbi Božičkic, izbor božične missice kluba Imperius za leto 1999. Nagradna potovanje v London, vstop prost, obvezna konzumacija 500 sit, DJ Davor Sobota, 25.12.1999 Prednovoletni party, veliko presenečenje, happy hour od 22-23. DJ Davor, vstopnina 500 sit Nedelja, 26.12.1999 1. rojstni dan kluba Imperius, žrebanje avtomobila Twingo, GO-GO plesalke in plesalci. Pogostitev s torto velikanko, izbor naj neveste tega tisočletja. DJ Marko Mam, DJ Davor, DJ Ajša, DJ Ice Simoni, DJ Zaki Dl, DJ Tej. Vstopnina 1000 sit. Ponedeljek, 27.12.1999 Žur za vse osmošolce Torek, 28.12., sreda 29.12. in četertek 30.12. je klub odprt 12-03 Petek, 31.12. je klub zaprt Sobota, 1.1.2000 Open party novega tisočletja, čaka vas veliko presenečenje DJ Davor, vstopnina 500 sit Oddaja ZLTV, 18:40 Dokumentarni film, 19:10 Pesem domača (iz arhiva), 19:10 Videostrani, 20:00 Zasavje danes - dnevno informativna oddaja, 20:20 EPP, 20:25 Glasbeni spot, 20:30 Zadetek v center, športni pregled, 21:00 EPP, 21:05 Adrenalin za vsak dan, 21:20 Brez šminke, 22:00 Zasavje danes (P), 22:20 EPP, 22:25 V krogu - zabavna oddaja. Videostrani Torek VIDEOSTRANI, 9:00 Dobro jutro-Dober dan, 10:00 Zlati zvoki - (P), 11:30 Slovenske zvezde (P), 3:00 Kako biti zdrav in zmagovati, 13:30 Adenelanin za vsak dan (P), 14:00 Kramljanja -pon., 15:00 Dobro jutro- Dober dan (P), 16:00 Zadetek v polno, 16:30 Dolina strahov - risani film, 17:50 Oddaja ZLTV, 18:20 Brez šminke- odd. TV Pika, 18:40 EPP, 18:45 Mladinska oddaja, 19:10 IZ STARE SKRINJE : Pesem domača, 19:40 Videostrani, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:20 EPP, 20:25 KUL-T-URA, 21:15 EPP, 21:20 Oder občutkov - odd. TV Pika, 22:20 ZASAVJE DANES (p), 22:45 EPP, 22:50 Nedeljsko popoldne (P), VIDEOSTRANI Sreda VIDEOSTRANI, 9:00 Dobro jutro-Dober dan, 10:00 Zlati Zvoki- (P), 11:30 Slovenske zvezde -. (P), 13:00 Kramljanja -(P), 13:45 Kako biti zdrav in zmagovati, 14:15 Videostrani, 15:00 Dobro jutro-Dober dan (P), 16:00 Oder občutkov - TV Pika (P), 17:45 EPP, 16:50 KUL-T-URA, 18:00 Fenix & S - oddaja za mlade v živo, 19:00 IZ STARE SKRINJE : Pesem domača, 19:30 Videostrani, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:20 EPP, 20:25 S STARIM MEHOM NAOKROG, 21:25 EPP, 21:30 Videoboom 40, slovenska lestvica zabavne glasb., 22:30 ZASAVJE DANES (p), 22:45 EPP, 22:25 Video top - lestvica, Videostrani.... Petek Videostrani, 9:00 Dobro jutro- Dober dan, 10:00 ZALTI ZVOKI - pon., 11:30 SLOVENSKE ZVEZDE - pon, 13:00 Kako biti zdrav in zmagovati, 13:30 Kramljanja , (P), 14:15 Videostrani, 15:00 Dobro jutro-Doberdan, 16:00 Oddaja ZLTV, 16:30 Video top - zabavno glasbena oddaja, 17:15 BINGO BONGO- (p), 17:45 Risani film, 18:05 EPP, 18:10 Priročnik za starše, 18:30 Aj'dijo - odd. o internetu, 19:00 Pesem domača, 19:20 Videostrani, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:20 EPP, 20:25 V krogu / KVIZ na TV centru, 21:25 EPP, 21:30 Oder občutkov - TV Pika, 22:25 ZASAVJE DANES (P), 22:45 Videoboom 40 (P), Videostrani Sobota VIDEOSTRANI, 12:00 ČESTITKE, 12:25 EPP, 12:30 PESEM DOMAČA, 13:00 Zadetek v center - športni pregled (P), 13:25 EPP, 13:30 Oder občutkov - 3.del, 14:20 Naj spot- glasbena oddaja, 15:05 EPP, 15:10KUL-T -URA, 15:40 Video top, 16:10 Fenix & S - oddaja za mlade v živo, 17:10 BINGO BONGO - oddaja za najmaljše (P), 17:40 Celovečerni risani film:, 18:25 EPP, 18:30 Pesem domača, 19:00 Oder občutkov 4. odd., 20:05 Videoboom 40 Nedelja Videostrani, 12:00 ČESTITKE, 12:40 KUHAJMO SKUPAJ -, 13:00 Nedeljski pop exspress, 14:00 S STARIM MEHOM NAOKROG, 15:00 Oddaja ZLTV -, 15:30 Ajd' dijo - oddaja za mlade, 16:00 V nedeljo popoldan - zabavna oddaja v živo, 18:00 Oddaja ZLTV -, 18:30 Pesem domača - iz arhiva, 19:00 Dokumentarni film, 20:00 EPP, 20:05 V krogu, 21:00 Resnice o vinu - (P), 21:30 Potujte z nami (P), 22:00 FILM :, Videostrani ZAiAVC - e\ ..Mednarodni monetarni fond „ ... ko (ČE) bomo kdaj izgradili slovenski avtocestni križ, se bo, pravijo, od tega ustvarjal dobiček, ki bo lahko kamot odplačeval tisto, kar s krediti danes dobimo, da bi te ceste izgradili. Zato tudi pravimo, da lahko te ceste, iz lastnih virov, izgradijo same sebe ... Prihaja čas, ko mogoče le ne bi bilo slabo v naslednjih 90 - tih dneh začeti razmišljati (trezno, se ve) in javno objavljati, kako zasavski poslanci,( ki visijo v belem gradu, opa, zdaj beli Ljubljani, kot kristalni lusterji), le (ni)so zastopali naših interesov tako, kot so nam obljubljali pred njihovo izvolitvijo!!! Ne pozabite - bližajo sc volitve Se mi zdi, ali pa je le res. da se hočejo naši vrli politiki, leščerbe učenosti, ba kij e modrosti, e novim predlogom o legalizacije najstarejše obrti, sami legalizirati... ne znam si pa predstavljati, kaj si o tem mislijo njihovi zvodniki ... gnar je gnan pa tud č' ma žimi h pu sperm ' ... Oj! ... Nič, popolnoma nič od tega, kar počnemo nima več nobenega smisla. Kei več ne obstaja slaba vest, ki bi še edina lahko bila nekakšna moralna mera za stvari, ki se nam dogajajo. Mamila, kriminal, falsificiranje tujih valut, prostitucija, umori, posilstva, politične mahinacije, korupcija, ah, sianje ... in, če zločinca že na nek način družba uspe kaznovati, ta potem v tej državi slajše spi od poštenega človeka ... on, zločinec, je namreč popolnoma miren, ker je svoje pač opravil, ob tem svojem početju sc je le „maIo„ utrudil ... logika demokracije brloga. Če dobro napravim, so vsi tiho. Če napravim slabo, jih vedno slišim. In tako se že vnaprej zavedam, da bo tudi tokrat takisto Neargumentirano nam namreč iz strani prigovarjajo, da gradimo tipska mesta, tako kot npr Frbovlje. Dobro, če so si hiše podobne, potem je to pač samo zaiadi tega, kei so vendar vse iz opeke in strešnikov ... in nazadnje se izkaže, da sta samo razum in zdravo razmišljanje naša največja sovražnika... Nikoli kot v dandanašnji splošni zmedi časa, se zasaveani, sploh trboveljčani, nismo (bolj) veselili raznih kiiltiirbitndovskih rojakov, soflerjev, samoimenovanih umetnikov, farskih kiparjev in malarjev - živečih ven zasavskih meja, ki so se na svoje stare dni strumno domislili, da jim je zibelka nekdaj tekla med hunti ...in se zdaj, od slabe vesti, na vse kriplje trudijo, v tej zatohli provincialni srenji in med njenimi uvelimi udi (po njihovem skromnem mnenju) rodnemu kraju izkazati zadnjo čast. S tem njihovim dobronamernim (!!:■’')) početjem - (kakšna skromnost!!,) umetniškim, oh, patetično, svojevrstnim, pravzaprav že kar unikatnim spiranjem zasavskih možganskih celic sc zdijo kot gliste ob dežju, ki pririnejo na dan samo zato, da se ljudem gravžajo...kot, da Zasavje nima svojega, domačega, umetniškega potenciala, ki bivamo v njem tudi takrat, ko nam ni (kdaj nam pa je??) z rožjami postlano ... Ah, pa kaj bi ... pustimo jih, in jim dajmo mir v njihovih bizarnih radostih, ram so očitno srečni —411 rights reserved! Na zadnji podelitvi „Zlate vrtnice 1999,, in priznanj za turistično promocijo občine Trbovlje, so nagrajenci prejemali priznanja iz rok (tudi) tistih, ki imajo v glavi namesto možganov granitno kocko, v lasti in upravljanju pa eno od najunikatnejših zgradb v mestu Trbovlje - „Lovski gradič,,!! Danes sramotno propadajoči spomenik, ki sc ga ne bi sramovali niti v Minimundtisu ... mi pa ... ZAS"(. - evo „Ncma namlcka,, ... slovenska umetnost v svetu ne obstaja. Pa si mi to priznamo ali pa ne ... Obstajajo sicer umetniki in to odlični umetniki, toda slovenska umetnost kot taka, kot definirana celota, ne obstaja. Če bi namreč obstajale nacionalne meje v umetnosti, bi mi verjetno ostali ujeti v harmoniko in čevapčiče, pardon, blejske lulčke list', kv.miri pr'bjcrejo u „ Irifail Tribuni,, us' du kuanca pa še mal čjez, s bojo ziher zrajtai, d’ smo k’r ncajt n’zaj pisal o udorih avijacij' R Z gursk u zračni prostor ZR Irboulske. No, in reklama spuduobiTm (istimi!!) imjeni s’zadne cajte n’ titovskem radii suče vesjel in zalo, kar si štejemo v čast! U ‘jej iTstuopajo razne suorte ministri, usi pa so duma iz R Irboulske!!! Slučaj?? U slučaji, d' s’ bo stakTn pučjetjem u tej hiš nadalval, V's Epu puzdravlam ‘zJamajkc ... Oj! ... In še misel za smisel: nesposobni so sposobni onesposobiti sposobne ... DANI LOS LIVNI K V SVOJI NOVI KNJIQI BREZDLAKE NA »PERESU« Zgornji naslov drži, kljub temu, da sem v njegovi tretji knjigi Potnikovi poročilo, ki bo tako kot prva Sto osamosvojitvenih dni in druga Kučanov klan uspešnica, prebral oziroma preletel le nekatera poglavja. Tako kot že v drugi njegovi knjigi, tudi v tej največkrat omenja tri najpomembnejše slovenske politike: Kučana. Janšo in Drnovška. Vprašanje ni, kako ga bodo odslej gledali omenjeni, ampak kako ga bodo njegovi novinarski kolegi, saj je le o redkih napisal kaj pozitivnega oziroma je večini očital neprofesionalnost, ritolizništvo, podkupljivost, podvrženost alkoholu in o mnogih vodjih časopisnih hiš obelodanil celo višino mesečne plače, ki je mnogo večja, kol je pri mnogih Slovencih letna. Še večje vprašanje je, kako sc bodo odzvali veljaki slovenskega podzemlja, ki so tako kot vse osebe, ki nastopajo v Slivnikovih knjigah navedeni s polnimi imeni in priimki, pa lahko zaenkrat le ugibamo. Avtorje pripravljen tudi na najhujše, hkrati pa upa, da ga bo država vsaj toliko zaščitila, kot je v letošnjem novembru nekatere pripadnike podzemlja. Vsekakor gre še za eno zanimivo knjigo, vedno zanimivega »potnika«. RS.; Tednik Mladina je Slivniku (teden po tem. ko je knjiga izšla) očitala, da je lažnivi Kljukec. Je res? HVALA AMBROŽIČ Ni skrival, da je levičar, a so ga kljub temu t.i. levičarji, ki nam vladajo že vse od razpada Demosa, zamenjali. Seveda, kaj pa narediti s takim urednikom informativnih programov na nacionalni TV, kot je bil Lado Ambrožič? Čc sc ni dal prodati, čc jc bil preveč objektiven, čc je bil vladajočim še celo nekoliko manj naklonjen kot opozicij? Lepo po vrsti so najprej naredili naskok na svet RTV Slovenija, ki izvoli urednike. Torej so na to mesto postavili, kot so dejali nepolitičnega Janeza Kocijančiča (Nc nas hccat Mislite, da smo pozabili, da je bil Janez še nedolgo pred tem predsednik neke politične stranke?), še prej so zamenjali generalnega direktorja te hiše. intelektualca Žarka Petana in na njegovo mesto postavili »ljudskega« Janeza Čadeža, pred kratkim pa so novinarjem te hiše odvzeli še pravico do obveznega soglasja k imenovanju urednikov in uspeli so. Njihovo mnenje sc nc posluša več, kajti novinarji te hiše so predlagali za mesto urednika informativnih programov Ambrožiča, svet pa jc izvolil Uroša Lipuščka, ki tc podpotc ni imel. Čeprav sedaj Ambrožič odhaja, pa jc vendarle za seboj pustil kar nekaj mladih in profesionalnih novinarjev (Slak, Gerič, Pesek. Starič, Lainjščck, Janežič,..), ki sc, vsaj upamo lahko, nc bodo prodali. SPOSOJENO IZ VALA 201 Kaj malčki menijo o mišicah in tekmovanju za mis sveta? Neka deklica je dcjala:«Nc vem zakaj govorijo, da mišice niso pametne? Meni sc zdijo lepe in tudi pametne.« Dve drugi deklici: »Mcdvc s prijateljico sva zagotovo lepši, kot jc mis sveta. Samo sc s tem nc hvaliva.« Malo starejši fant: »Prav nobene mišice sc nc bi branil.« Predvsem z zadnjo izjavo, se strinjam tudi spodaj podpisani. OROŽARSKA AFERA 1. Kot že pred zadnjimi volitvami v državni zbor. sc znova največ govori o orožju oziroma o zaslužkih z njegovo prodajo. Parlamentarno preiskavo vodi član vladajoče LDS, kar jc v demokratičnih ureditvah čudno. Ker sem prepričan, da bi Janšo, ki v tej zgodbi nastopa kot glavni akter, že zdavnaj strpali v zapor, čc bi mu lahko nepravilnosti dokazali, sem vse bolj prepričan, da gre le za zamcglcvanjc drugih nepravilnosti v državi. Npr, da so sodišča pred bankrotom, da želijo še nadalje zmanjševati pravice delavcem itd. OROŽARSKA AFERA 2. Ko sem bil v vojski nekdanje JLA, so mi kot »gušterju« »stare dombe« rcklc:«V vojski sc zato straži, da v kasarne ne pride logika.« To sem v tistem letu tudi sam spoznal. In kako jc danes v SV? Očitno sc straži zato. da v kasarne znova nc pride logika (tako so povedali mnogi, ki so sc s služenja domovini vrnili razočarani). Kar j c pa bolj zastrašujoče pa jc, da po novem, kar tako za hcc (ali tudi ne) v kasarne mimo vseh straž in varnostnih častnikov pridejo lopovi in mimogrede iz skladišča orožja v Postojni vzamejo okoli sto kalašnikov in še več kosov streliva. P.S.; Kolik« je bilo orožja ukradenega, še nismo uspeli izvedeti, ker tatovi še niso spregovorili, naše obrambno ministrstvo pa tega začuda ne ve. Igor Goste ŽIVLJENJSKI KROG Štipendijsko zavarovanje Rentna zavarovanja zavarovalnica triglav, d.d. banka zasavje Celje - skladišče D-Per 6/1999 Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke mir f' Sen^e il innk-?an Vsai' e« ^ Pn^o beSec,oaSmGh SP X, o^.o’ ?: uresn^ n„ve pr«°in°Sti osebni in poslovni uspeh