PROSVETA GLASILO SLOVENSKEf-naroone PODPORNE JliUNOTE ItMni M mm«4-cIm« ed tremi leti progialen mrtvim, da ae lahko denar, ki mu fa je zapuatil neki njfgov sorodnik, Ostulc žrtve so bili lsključuo siromašni delavci, njihove žene ln otroci, ki so sc igrali ns uliesh ali dvoriščih. Kna bomba je padli na dvorišče mekega reveža in ubila tri dni atsro odili. Amsterdam, 14. jun. — "Mor genpost" v Berlinu piše, da se bo morala angleška vlada kmalu pre seliti iz liondona valed nemških zračnih napadov, kt se vselej I/, vrše z velikim uspehom (Kakšen uspeh in slava jc, pobijati majhne šolarčketlt Op. ur.f MRLIŠKOOOLEDNIŠKA PORO TA JE IZREKLA PRAVO-REK O SMRTI KEUTO-VEOA DETETA Springfield, Mo. MrllSkoogM niška porota je izrekla, d;i «o h« e tovo dete umorile neznane oaelx Kot nriče so bili zaslišani štirje možje, ki so aašli Kcelovo dele v ____ |)r Pull bright r prN si, J* preiaksl dete tri ure kasneje, ko mi ga našli. Dejal je, da je bilo zadušeno. Kdino znamenje na ti leau je bito na nosu, kt je mogoče nastalo vsied zateklih oči, ko je bilo dete že mrtvo. O <>dvodtrikih in morlleib dete-ta krožijo vsakovrstne govork«, veznimi državami. London, 14. jun. — "MaU^ima telegram U Pstrogmda, da •• radikalni socialisti proglasili somu in Kimanovl. Položaj v 0a rlcinu je resen, ker to mesto js veliko železniško sredlles ob Vol. Petrograd, 14. Jnn. — socialistična konferenca v Stock-holmu, katero skliouje svet dslav skih in vojaikih delegatov, js m letela na rasne telkoče tehnlflnsfs in političnega snačaja. Ilow^1 T/ t A ve- kmnpaiiija sme prmlati premogo- —■ • M * dediče V ne v nik'- .JsMuab, na katere je po*,. Severni Illinois: V petek fcv je že šlo z. n,fJa ^ ,li"r ^^-rkds dewar proti intabulaeiji Alvo i„ hladno. Se Wrnoza padi,, vetrn ' ^^JT^ U '^-J-na vo« AlvenJebenu. o katerem pra- vi V sobota Jteno m ^^i^ih je k j ..................^.ančni stent k.J.r-, ^iV.vpree..................zsdnjtb ^ London, 14. Jun. — Ii Aten poročajo, da js bivši kralj Konitan tin s Ženo in ostalo rodbino odpt* toval s angleško bojno Udjo I« Orftks. Z nJim Js odšsl tndl njo-gov svetovalec Oeorge Strolt, llaag, 14. Jan. — Is KtimomJ na Javljajo, da Js vosi o abdJkoijl grškega kralja Konštantlna na pravila v Berlina selo bolesten v t tak Kaj sar js poslal Konštantl-nu in njsgovi lani, svoji soeiri, simpatiOno brzojavko. ANGLEŽI UJELI 7482 NEMOEV London, 14 jun. Vojni urad javlja, da so angleške čete ud 7 t, m, ujele 74:12 Nemcev n« »a|wid ui fronti. Med temi jc 145 ea.» nikov. V tem času ko Angleži vpk niti 17 topov, 242 strojnik psšk m M) /.a kopo di mortarjev. Nkifpno število ujetnikov od zadetka angleške ofenzive (9. aprila.) /siašs teč kot IS I .INKI. I/, tega uradnega poročil* je 1 az\ idno, da Jc prvo ia#.dobje ke v Kis od H jI končano, Wjrtaehs. etski lok je popolnoma Izginil In nova angleška fronta se zdaj zajeda \ nemške linije s siedi4^» * tlHM|Mirdu v sredi med Maaaiuaaftm In W11 ruetonoin. Včeraj al ¥11« Posebnih bojev. Neui4ko upadno par. t Ijo so od podili savernolzti^ne ed l^naa z velikimi izgsbaml r.a Venice. V grsllilli «popadih sa Nemci isgubill tri eroptaue; angleški avijatiki so se val vmlŠ. DRŽAVA ILLINOIS JE DALA Ktnnrt m NemW if^i*ill paulins DOLOČENO ŠTEVILO PRO j ,»<«1 na nove angleška p^leija r STOVOLJCEV. j bližini reke Noueheza, toda bili — — j /dbiti. Angleži a«» vprlzorili vel Waihiru t/>n, D C. — DrŽav i .jAjH^nih upadov. Illinois je dala število prostovolj Pariz, 14 jun. Včeraj ao btfi rev za armado, ki odpade nanjo ve/inoma topniški boji Kdtn nem-To je oams država, ki Je po prvem &ki napad v okeliš.i Ullante Chs-aprilu dala določeno Itevilo vsueheas je bil zdrobljen, stovoljeev. I Dsljs SS t. StT. L M. A) PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Izhaja dnevno razen nedelj in praznikov. rmiNA SLOVENSKE NARODNE POPI Cane oglasov po dogovora. Rokopisi s« as vračajo. Naročnina: Zadinjana driave (izven Chicago) in Canada ft na leto, •1.60 sa pol lata in 76« sa tri mesece; Chicago in lnosaasstvo 94.60 na Isto, $2.26 sa pol lota, f 1.18 sa tri moaoca._ NneUv nn vsa, kar Una »tik a Uel—si "PROSVETA" MIT Sa. LnwndaU Am»», CMcago, flllnnle •THE ENUckfTENMENT" Org— of tka Slov—U National B«»»fil S—I*y. Israed dally axaapTESS^fmd Holldaya. Ownod bf SlovonU Natiaaal Bonof it SoaUtj. Advertising rates on sgrssmsnt Subscription i United States (except Cfc Chicago and foreign countries, $4.60 per f Chicago) sad Canada $8 par year; Address: -PROSVETA" M7 So. Lawndalo Avon««, Chicago, Uliaals. SI Datum v oklepaja a. pr. (Aprils 81-17) polog vaiega Imena ln naalova pomeni, da vaa je s torn dnevom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, ds se van m ustavi list. Izprememba na Grškem. Zavezniki to spodili grškega kralja Konitantina in njegovega sina Jurija, prestolonaslednika, pustili pa to njegovega druzega sina Aleksandra, ki je baje bolj naklonjen ententi kakor svojemu ujcu, nemškemu kajzerju. Entente ni t tem tvojim "coup d'etatom" nikogar iznena-dila; ta j to grozili že skoraj dve leti, da bo Konit&ntin plačal • prestolom svojo trmoglavost, ker je rajši poslušal tvojo ženo, sestro Viljemovo, kakor pa zaveznike. Za ta svoj greh je bil kralj že davno obsojen na detronacijo in zdaj se je izvršila obsodba. Vzlic temu smo nekoliko iznenadeni. Pričakovati je namreč bilo, da bo s padcem grškega monarha padla tudi njegova dinastija, nakar bo Venizelosu dana prilika, da postane prvi provizorični predsednik grške republike. A prvi hip se to ni zgodilo. Spodili so očeta in na njegovo mesto posadili sina; dinastija je torej še ostala. Sicer poročajo, da ottane Aleksander vladar le pod pogojem, če takoj napove vojno Bolgarski, drugače bo moral tudi on Iti za svojim starim. Ampak to je zelo klavrna igra. Ako je novi kralj naklonjen ententi, bo storil vse, samo da si zagotovi prestol in da se prikupi zaveznikom. 1 Na drugi strani je pa Venizelos faktično že v vojni • centralnimi silami. O moči njegove vojske sicer še ni bilo nobenega zanesljivega poročila, vendar je znano, da ima za seboi veliko prostovoljcev in — kar je glavno — velik del grškega prebivalstva je za njim. Venizelos sicer ni noben pravi revolucionar, ki bi se brigal za temeljne izp remem be, čeprav je liberalnega in demokratskega mišljenja, toda znal si je pridobiti popularnost in vpliv ■sod velikim delom Grkov. Ako torej ostane pri sklepu entente, da bo vladal v Atenah Konštantinov sin, je mogoče, da se Venizelos pridruži novemu kralju, a morda tudi ne; in če se zgodi, da bo Venizelos še nadalje vodil vojno na svojo pest, bo razkol med grškim narodom vedno večji. Vsekakor je mogoče, da se je izprememba izvršila sporazumno z Venizelosom. Najbolj tragično je pa predvsem to, da nihče ne vpraša grškega ljudstva, kaj hoče in česa noče. Dokazov je bilo dovolj, da Grki niso bili prav posebno zaljubljeni v odbrcnienega kralja; to se je pokazalo v parlamentu, ki it je Konštantin po vsakem sklicanju takoj razpustil. Vprašanje pa je, da li bodo Grki zadovoljni z novim kraljem ne glede na to, če je prijatelj Anglije, Francije in Italije. Fakt je in ostane, da je izprememba v Atenah prišla od zunaj, ne pa iz ljudstva in vsled tega ni grško ljudstvo prav nič na boljšem. Lahlio pa slede nadaljne izpremembe. Svetovni dogodki se danes tako naglo vrstijo drug za drugim, da ni nikjer nič stalnega in nič pozitivnega. Vojna še ni končana in socialne Izpremembe so se komaj začele. Kdo dela in kdo spi? Včeraj je prišle vest iz VVashingtona, da je delegacija organiziranega delavstva posetila predsednika in voditelje v kongresu, zahtevajoča, da mora biti živilski zakon sprejet še ta mesec; to je zakon, ki daje vladi nadzorstvo nad produkcijo in razdeljevanjem živeža in oblast, da ustavi špekuliranje z živili. Ta zakon je naravno že krvava potreba in sam predsednik Wilson zahteva od Itongresa, da ga mora čimprej sprejeti. Ali veliki večini kongresnikov in senatorjev, ki zastopajo kapitalistične interese, se prav nič ne mudi. Zdi se, kakor da nalašč zavlačujejo vsako vitalno naredbo, ki bi koristila ljudstvu in škodila kapitalistom. 2ivežna predloga, kakršna je zdai v kongresu, je naravno velika batina sa špekulante; predloga daje predsedniku oblast, da re-kvirira, to je zapleni živila, kjerkoli so nakupičena v svrho špekulacije in da poljubno narekuje cene življenskim potrebščinam. Dalje bi imel predsednik oblast zaseči rudnike, tovarne in vsak drugi vir produkcije potrebščin in jih operirati pod svojim nadzorstvom. Sploh tako radikalne predloge še ni bilo v ameriškem kongresu in interesi ameriškega ljudstva zahtevajo, da je nemudoma sprejeta. Ampak kongresnikom in sena- aem se ne mudi. Ako ne bo na nje izrednega pritiska, o mencali in cincali, kakor delajo zdaj v senatu z davčno predlogo. Naravnost škandalozno in zločinsko je, kar počenja senatni finančni odsek z davčno predlogo. Miljone — da, skoraj miljardo dolarjev davka so odvzeli kapitalistom in ga naložili ljudstvu. Kapitalistično časopisje pa brenka od zadej: "Počeši, počasi s temi predlo gami, da ne bo trpel business". Kaj jih briga, če trpi ljudstvo, samo da ni prizadet business! raoevTA Strokovno organizirano delavstvo se zaveda nevar nosti, ki preti vsled zavlačevanja in mesarjenja koristnih predlog, in zahteva nujno akcijo v kongresu, še celo najbolj zanikrni in nazadnjaški vodje, kot je na primer Gom-pers, pritiskajo na kongres in izvršujejo svojo dolžnost. Kaj pa delajo mnogi vplivni voditelji socialistične stranke? Namesto, da bi vodili vso organizirano silo razredno-zavednega delavstva v boj pa dosego ugodnosti, ki jih nudi ameriškemu delavstvu sedanji položaj, pa razdvajajo delavstvo s svojim neodpustnim pacifizmom in s svojo noro-glavo agitacijo proti Iconskripciji. Razrednozavedni delavci ne marajo nobenega kompromisa s kapitalisti, kjerkoli gre za njihove razredne interese; neredni boj se mora voditi tudi med vojno, in sicer na podlagi konstruktivnega programa, da se čimprej izvrše socialne izpremembe, ki jih sedanji položaj veliko prej omogočava in približava vresničenju. To mora biti zdaj naloga delavstva, ako hoče biti zvesto svojim interesom, ne pa fanatiziranje in nepotrebna provokacija nepotrebnih persekucij. DOPISI. Wick Haven, Pa. — V imenu društva "Lunder Adamič' fit. 165 8. N. P. J. se najtopleje zahvaljujem vsem cenjenim društvom in posameznim rojakom, kateri so »e udeležili našo veselice ob priliki razvitja društvene zastave dne 30. maja t. lv Društva, katera so se udeležila te alavnosti so sledeča: Druitvo "Avstrijski Slovenci" št. 200 S. N. P. J., druatvo "Zveza" št. 36 SNPJ., društvo "Boginja Svobode" št, 192, duStvo 8. P. Z. iz Jukon, pol jako društvo St. 1147 iz Smith on, Pa., slovaško društvo iz Wick liaven, Pa. Posebno sc pa fie zahvaljujem druitvom St. 64 "Slovenska Zastava" 'in dru-fitvu at. 40 S. D. P. Z. i z Canons-burga, Pa., ki ao ae vdeležili kor porativno te alavnosti z godbo na čelu in tako nam pripomogli do večjega vspeha. Srčna zahvala društvu "Svobodomialeci" St. 169 za trakove in društvu št. 75 S. D. P. Z. za -trakove; društvu št. 112 S. S. P. Z. za darovano svoto $15, društvu št. 473 N. H. , za darovano svoto $25. Srčna hvala tudi botru in botrici Anton In Edna Radišek za darovano svoto in za krasne darove kakor tudi za krasen in jedrnat govor. Posebno pa gre čast botrici, katera Je v jako lepih in pomenljivih besedah nam priporočala ljubezen in alogojncd nami vsemi. — Akoravno je lAkaj' rojena in vzgojena, je kljub tfemu v tako lepi slovenščini govorili, da smo se vji čudili. — Ravnotako gre vstt hvala soforatu Peternelu iz Willock, Pa. za krasen govor in sobratu Jožef Radišeku, kateM je spisal lepo deklamacijo In krasne pesmi za alovensko mladini, kl je nam zapela par lepih kitic, kakor tudi za njegov krasen govor. Sploh vsa čast hi hvala vsem go vornikom in vsem udeležencem te slavnosti. Ostali nam bodete v vednem spominu. Frank Hribar. Glencoe, 0.—V Bclmond okrajni sirotišnici jc umrl 5. junija nai rojak in bivši član S. N. P. J. Ivan IMrc, star 31 let. Doma je bil iz vasi Mali Podlog, župnija Lesk> vee, Dolenjsko. Tukaj zapušča 3 brato in eno sestro. V Ameriki jc bival 15 let. Delal je večinoma po premogokopih Tako jo tudi delal v premogokopu zadnji čas, ko sc je ponesrečil. I)ue 5. junija 1912 je izpodkopa-val premog in pri tem ae Jc plast premoga odtrgala iu ga podko-pala. Ku ao ga rešili, ni mogel več stopiti na noge. Imel {c zlomljen hrbet. Eno leto ga jc imel starejši brat v oakrbi, potem Jc bo,e8fcn toliko napredovala, du je mo.*al iti v sirotišnico, kjer jo do zadnjega bival. Kakor ac razvidi iz društvenih knjig In njegovega društvenega certifikata je bil on sousIahotI? tclj S. N. P. J. in sicer društva "Bratatvo" ' št. 4 8. N. P. J. v Neffs, O. Tods ko so nastsli znani spori v S. N. P. J. je tudi on kskor večina drugih prenehal plačevati in jo izstopil. Pogreb pokojnega hc jc vnšil 7. junija v (llcncoe in siccr po civilnem obredu. Pokojnik je bil jako priden delavec in varčen. Moje najiskrnejic e<»islje pokojnikovim brstom in seutri. Nsce Žlembcrger, poročevalec. Waukegan, 111. — Kar sc dela v-akih razmer tiče ne boiu omenjal, ker ao po vsi Ameriki enake. Delo je delo. Vsak človek v prvi vrati skrbi, ksko bo živel. Tudi razvedrilo in veselje je zelo po. trebno za človeško družbo. Ker smo pa Slovenci majhen narod in le malo vpoatevan tu v Ameriki kot v stari domovini,- ae moramo izobraževati in združiti, da dobimo oni ugled, kot ga imajo drugi narodi. In nikjer ni toliko pridi ke za nas Slovence, da se izobra žujemo in združimo kot ravno v tukajšnji "Narodni Oitalnici", v kateri se dobi veliko lepih slovenskih leposlovnih knjig vseh slo -venskih pisateljev. Slov. Nar. Čitalnica priredi 17. junija t. 1. ob dveh popoldne vele-pomembno dramo "Kovarstvo in ljubezen" v Liberty Ilall (Let-vinski dvorani) št. 803 na vogalu 8. ceste in So. Sheridan Itoad v Waukegan, 111. Vsebina igre je sledeča: Sin ne kega nemškega kneza sc strastno zaljubi v meščansko deklico, katera mu istotako izkazuje avojo zvesto ljubezen. Ko je knez po svojih vohunih zvedel za Ijubav-no razmerje svojega sina, se je zelo razjezil in koval jc načrt, kako bi razdrl to razmerje med sinom in ono meščansko deklico. Bal sc jc namreč, da bi se sin ne poročil z ono deklico in ne napravil njemu in knežji hiši preveliko "sramoto", S privatnim tajnikom sta skovala peklenski načrt, da za -treta ljubezen dveh ljubečih src. Knez zapove starše one deklice vreči v ječo in deklici zapove in zapreti z najhujšimi kaznimi, da priseže in podpiše pismo, v kate rem sc odpove svojemu ljubimcu in ob enem mora priseči, da nc bo povedala nobeni živi duši, kdo jc spisal to pismo. Ko je Ferdinand tako je bilo ime sinu, dobil ono pi smo, je mislil, da ga je dekle go ljufalo, gre na njen dom in hoče pojasnila. Radi prisege je izpo vedala, da je resnica, kar jc pisa la. Ferdinand, videč, da jc zanj vsa sreča minula, sklene storiti samomor in zastrupiti tudi svojo "nezvesto". Poprosi jo naj mu postreže s hladilno pijačo, ker je preveč razburjen. Ona mu prinese limonade in ta strese neopaženo strup v pijačo in jo pije. Nato pa se njej veli, da naj pije. Prisiljena res pije in tako je skupno pila smrt. Nato ji pa Ferdinand raz loži in pojasni, da za njega in njo ni drugega sredstva. Ko je žc čutila posledice zastrupljenja, mu pove resnico, da jc bila ona prisiljena ono pismo podpisati in da je prisegla, da se mu odpove, akoravno ga še vedno z isto gorečo ljubeznijo ljubi kot ga je poprej. Nato pa izdihne svojo blago du šo — nedolžna. V tem pa prihite v sobo Ferdinandov oče, tajnik in oče mrtve deklico/ Ferdinand se v zadnjih izdihljejih pove svojemu očetu, da je to njegovo delo. Toda ta zvrne vso krivdo na svojega tajnika in ta zopet na kneza in obenem razkrije vse manipu -lacije. Sodu i ju pusti vsled tega oba zapreti. Ker jc ta Igra oziroma drama jako velepomcmbna, se vabi naj -uijudneje vse cenjeno občinstvo in rojake v tej naselbini in bližnji okolici, da sc te igre udeleže v največjem številu. — John Brus. (9-13-15) Butte, oMnt. — V rudniku "Speculator", lastnina Grand Mountain Shaft North Butte Co., se je 8. junija pripetila velika nesreča. Omenjenega dne zvečer ob 11 uri in 45 minut je začelo v omenjenem rudniku goreti. Ravno oh tem času je delalo v rudniku 415 do-j lavcev in večini teh Je bila pot na površje zaprta. Dosedaj ao do-' bili na površje 33 mol Vn pogreša-J jo jih Ae okoli 163. Le malo je u-( panja, da bo kdo izmed teh ac o-stal šiv. žalosten je bil prisor, ko se je sjutraj zvedelo, kaj ds se Je pripetilo. Vse je hitelo k rudniku. Fe-ne, otroci, brstje in sestre ln čakali kedaj ds bodo ksterega njih, dragih apravili na površje. Ali zaman je čakala žena avojega moža, otroci svojega očeta, sestra svojega brata itd. Od ranega jutra do poznega večera so stali in čakali toda zastonj,. Koliko je vseh ponesrečenih, se ie ne ve. Pri tej katastrofi, katera je največja, kar jih pomnijo v tukajšnji naselbini, je izgubilo tudi nekaj Slovencev svoje življenje, toda koliko, se Se ne da natanko določiti, ker še niso vseh dobili na površje. Kolikor je dosedaj znamo, ni noben član SNPJ. Ko iui bo bolj natanko znano, naznanim takoj. Frank Wiederwohl Klein, Mont. — Niamo fte pozabili umrlega brata Joe Zupeca, že moram zopet poročati o žalostni izgubi naše scatre in sicrtme matere Margarete Jeler. Pokojnica je bolehala osem me secov, «nakur je podlegla bolezni stara šele 28 let. Omenjena je bila zvesta članica SNPJ, društva "Slovenski Napredek*, St. 132 Pogreb blage pokojnice se je vršil 7. junija. Sprevoda se Jc vdeležilo naše društvo korporativno z zastavo na čelu in ji položilo venec na grobov znak našega sožalja. Umrla sestra je bila doma nekje na Gorenjskem blizo Tržiča. Za sorodnike v starem kraju mi ni znano, tukaj pa zapušča žalujočega soproga in pet nedorastlih otrok. Opozarjam vse rojakinje, katere niste pri nobenem podpornem društvu, da se čim prej zatečete pod krilo Slovenske narodne pod porne jednote, ker nihče ne more preceniti njene dobrote v slučaju nezgode. Kajti lc ona vam stoji v slučaju bolezni in smrti ob strani ter je nam v veliko tolažbo in pomoč. Rojakinje, še enkrat vas poživljam, vse pod zastavo SNPJ dokler je šo čas, ker ne vemo ne ure ne dtneva, kdaj nas čaka nesre ča, bolezen ali pa smrt. Sladko spavaj draga sestra a hladni tuji zemlji. Žalujočim os talini pu moje najiskrenešje soža lje. Mary Erznožnik. Detroit, Mich. — Na zadnji redni mesečni seji društva "Zveza Dctroitskili Slovencev" Je bilo sklenjeno, da se v poletni dobi vr-še društvene rodne seje vsako tre tjoaiedel jo dopoldne ob deveti uri. Kadi tega opozarjam člane tukaj šnjega društva, da se ozirajo na ta sklep in da se v polnem številu vdeležujejo društvenih sej. 15.-16. Tajnik. Najdaljše obleganje trdnjav. V sedanjem času, posebno še za časa obleganja Verduna, katerega so Nemci oblegali in po več te dens'kem obleganju morali vsc'o-pustiti, se je velikokrat vpraševalo, katero mesto ali trdnjavo je sovražnik najdalje oblegal. Nekateri, kateri ao poznali zgodovino, so rekli— Troja, katero se Grki oMegali deset let, drugi zopet Tyrus, katerega ao cclo 24 let oblegali. Toda najdalje jc bilo oblegano incMo Azoth v Palestini, katero so Egipčani oblegali celih 29 let. V zgodovini ao je že dostikrat pisalo o tem in tudi že prepiralo. Zgodovina nam pripoveduje sledeče: Ko jc umrl Taraka, zadnji kralj etijopskega rodu, se je polastilo tc države dvanajst veli-kašev, kateri so jo razdelili na dvanajst enakih delov in sklenili zvezo med seboj, po kateri bi imeli vsi enake pravice. To pogodbo so potrdili z največjo in svečano pirsogo. Toda bila je prorokba, da bode dotfčni vladal čez ves E-grpet, kateri bode pri svečanosti v čast Hefajetu, bogu ognja, pil iz bronaste čsše. Vladali so mirno dvanajst let v svojih pokrajinah. Nekega dne se je pa vršila slavnost, h kateri ao kralji šli skupno v tempelj in žrtvovali vsak svoje daritve. Duhovnik v tempelju je dal vsakemu zlato čašo, v kateri M moral darovati in potem piti. Toda glej, imeli so samo errsjst čaa meato dva na jat. Ted s j se ps oglasi Paa-metih, eden izmed teh dvanajstih kraljev in izjavi, da bode pil in žrtvoval iz svoje tfcelade, ksters je . -na- bila bronasta. Tedaj so se ps spo- pedotka «. • r ^ mnili drugi kralji onegs proroko- nemško potsM p*r * vsnjs. Da bi ps bili bolj varni,! H * so ae medsebojno zvezali, pregna-! Stroji P^f'JV - ' ' li Paametiha ic njegove države in od kroge "F ^ si jo rssdelili. Ts je bežal v pu- je nsšla ob ebrW Ščavo in kovsl načrte, ksko bi se I v Cedit. I«>P?n maščeval. Dolgo časa je živel .menj dvs dn>. * iiio|e| •krit in vedno kakšen načiu bi vati. Tedaj ,,a •M porofeval,, priih v dtž-l„ i ' '"• Bili »O wwJUTT - ten so bili obl^TT*1 U'Pe. ki jih j, viLr nMt< giptoi»ku obrezi, i., lr"'» ji" ie povabil ti, 7"» ^ i; pov Pripravljeni njju^f magati na prestol, s,'* ko rad ponudbo in je t7lr -del svoje sovra^ vladar čez ves ^ « Kakor nan, gržki 2(No-Herodot poroča, je ,>sa <1 ^tal zelo sltvohh-pen „, povečati svojo državo ga je napovedal vojn. ^L sosedu, asirskemu kralju pa mogel priti v asirsko d, nwr«l prej dobiti pai^j,! Rvojo oblast. Radi tega T del Palestino z ogromno«, Toda njegovo prodirj— lo ustavljeno pri mestu, kate bilo zajedno tudi trdnjava! ki je bilo v takratnem cm znamenitejae mesto v tej d V njem je bilo tudi svetafej Dagona. Psametrh je okleni »to od vseh strani z veliko do, 14,000 mož. Trikrat je. del mesto, toda vsakokrat ji njegova armada odbita in niti se je morala vselej i izgubami. Ko je izprevidel, ta način ne opravi ničen sklenil toliko časa oblegati njavo, da se prebivalci poda, led lakote. Toda meščani v zvezi s Ilebrejci in Keoi kateri so mesto preskrbljet živežem. Na ta način se je to sto branilo celih 29 let, pre< je udalo. Leta 621 pr. Kr. to mesto podalo in kralj h tih, že star in siv, je imel slavnosten vhod v mesto, vojakov je bilo med temi v nostnem sprevodu, kateri n pri prvem napadu, nam /.pn nar ne pove. Toda izračuni lahko, da so mladeniči ni« postali starčki, katerih vo; sposobnost ni bila več Rog ve ko sposobna. BOJ MED AMERIŠKO KO OO IN MEHIŠKIMI BAND Ko Yaleta, Tex. — Dvi in konjenika sta branila prek reko proti pet in dvajsetim škim banditom, ki so mraei li vpasti na ameriiko ozemlji kler njima ni prišel na pmnof tji konjenik. Mehiški banditi so skušali koračiti reko pri stari Valeti, ljo hoda od mesta. Odprli genj na ameriška konjeniki sta bila na patrulji. Konjenl! skočila raz konja in sta i i odprla ogenj na bandtte, top sta bandite po kratkem Im beg.___ SEISMOOEAF JE NAZKA MOČAN POTRES. Washington, D C - 1 graf na univerzi v j^ii ga evropskem 'bojišča- MU** notraiuje zadeve Kitajske in pr tem ignoriral Japonsko, Wilson jt v svoji noti apeliral na kitajske vlado, da naj skuša ohraniti do mači mir. Peking, 14. jun. — Predsedni kov dekret za razpust parlamenta je stopil v veljavo in razpisane bodo nove volitve. Kritična doba za Kitajsko je nastopila. Število torpodiranih ladij se je povečalo. London, 14. jun. — Tedensko poročilo admiralitete o izgubah nu morju izkazuje,, da je bilo zadnji teden potopljenih od min ln torpedov 22 parnikov nad 1600 tonami k\ deset pod to težo; skupaj 32 parnikov. Prešnji teden je bilo potopljenih samo 16 ladij. Plača bojnim ujetnikom. Washington. — Ameriška vlada je preko Španske sporočila nemški vladi, da je pri volji plačati ujetim nemškim Častnikom ravno tisto plačo za ves Čas ujetništva, kakor jo dobe ameriški častniki, ako nemška vlada stori ravno tako napram ameriškim častnikom. Nemci še vedno napovedujejo zmago. Kodanj, Danska. — Ilayde* brand, konservativni vodja nemškem parlamentu, Je dejal te dni na nekem sestanku, da "bo Anglija premagana v dveh mesecih". Haydebrand se je skliceval na nekega nemškega admirala, ki ga je zagotovil, da najkasneje v dveh mesecih bodo submarinke u-ničile Anglijo. Ampak vojna s tem še ne bo končana, — Je rekel HaydebraJid — kajti zmaga na suhem >ne pride še tako hitro. Na separaten mir z Rusijo se ni zanašati in Anglija je spravila na bojišče miljone vojaštva, ki se bori kakor "bulldog". Nehote je ; Jaydebrand pohvalil angleško armado z besedami: "Agloške čete se zaganjajo kakor "bulldog", katerega se ni mogoče otresti z lahkoto, čeprav mu zapreš čeljusti." o njegovem mnenju bo vojna trajala še prihodnjo zimo. Brazilija pošlje komisijo v Evropo. Rio de Janeiro, Brazilija. — V zbornici je vložena predloga, Ui določa, da brazilska vlada pošlje na Francosko komisijo, ki bo zastopala brazilsko armado. Avstrija kliče 171etne fantičke v armado. Curih, Švica. — Po Informacijah iz Avstrije so tamkaj poklicani k vojaškim naborom sedemnajstletni fantje, ki bodo morali v armado. kritizira Wilsonovo noto. IVtroKrad. 14. jim. — Maksim J> kl zagovarja težnje radi socialistov, kritizira v svo J"1 ^'"NovajaŽizn" Wilsono-r ki je bila dostavljena Nji, rekoč: "Ako smatrate, da J ;v»M«-ija edina odgovorna za to PJ"7" io j'' treba zato kazno-P". Mu« odkriti in povejte to 7 «vmkov, nikarte pa zavaja mu k rat i«'-ni h llHro(J[ov z neju l^eduik Wilson slo. " apeluj. »di- n Mol na vne svobodne delovanje. Slišali smo *vitlo, ničvredno reč, je vstopil v prodajalno slepar, ki Je kupil par "evljev. Mimogrede je povedal, ds je zlatar in draguljar, k! se mora po kupčijskih zadevali kmalu od-peljati z vlakom. Da je stvar bolj vlekla, je bil prvi slepar oblečen dromašno kot človek, kl Je rav-uoknr prišel v Ameriko. Drugi slepar, ki je nastopil v vlogi zlatarja, je bil fino oblečen tn se no* nil po ameriški modi. Med prvim in drugim sleparjem je pričela kupčija. Sleparski zlatar je^kon-štatiral, da je pruvo zlato, toda cena jc previsoka. Z izgovorom, da se mu mudi na kolodvor in da je cena previsoka, je zapustil prodajalno. Zduj sta pričela tržiti sleparski izseljenec iz Sibirije in Golden in sta se končno pobotala za $500. Sleparski sibirski izseljenec se je le nerad pogodil za to eeno, končno je odnehal, češ, du nujno potrebuje denar. Ko je slepar imel denar, se Je prijaziip poslovil, Goldenu je pa pustil Kositrusto škutljo z nič vredno šaro. * VSA DRUŽINA V ARMADI. Ashington, O. — Vojni department je prišel na sled, da so trije sinovi neko floridske družine v zboru letalcev. Mati in hči pa vto-pita v "Rdeči križ". NOV OLJNI VRELEC ODKRIT. Towanda, Kans. — Na zemljišču Orbana so naletli na naravno olje 45 čevljev pod zemljo. Vrelec daje 7-000 sodov olja na dun., DOZDEVNEGA MORILCA 80 PRIJELI. Easton, Pa. — Oblasti so prijele Puuro Maywooda, rodom Litvi-na, ki jc osumljen, da je na uruta« len način umoril Qucenovo družino nu Mount Pleusantu, N. J. Prijeli so ga po daljši gonji, ki ao se jo udeležile cclo ženske oborožene z lovskimi puškami. Muy-wood jc bežul v šumo, ko je družino ra/.sekal s sekiro. Hudi deževni nalivi so gu pregnali iz šume in tako je prišel svojim preganjalcem v pest. . V MORNARICI GNEZDIJO VOHUNI. kazujsjo, da je na eui banki ulo-žeuih $ti, ua drugi pa dva. William A. Kennedy, predsednik korporacije, se je prepeljaj v Španijo. Ko je odšel na pot, jc dejal, da odhaja v Francijo, da tam dobi dobavo za 600,000,000 frankov. ŽENE V ŽELEZNIŠKIH DE LAVNIOAfc. Bighampton N. Y. — V delavnicah Krie železnice v Susquehanna, Pa., ho nastavljene Žene pri strojih za vrtanje iu drugih mehaničnih strojih. STREŽNICA JE PREPODILA NEZNANCA, KI JE HOTEL UKRASTI DETM. Muncie, Ind. — /Tukaj je ponesrečil poizkus ukraati dve leti ata-|p Lidyjo, hčerko Kari Cesterla, podpredsednika Delaware Cunty National banke. Mrs. Dora Guildovo je prebudil šum iz spanja. Videla je naznan-ca, ki je bežal z otrokom v naročju. Skočila je zu njim, da mu iztrga dote. Neznanec je hitro položil dete na tla, da odpre sprednja vrata. Tujec je skodli v avtomobil in se odpeljal. Kdino aled, ki jo imajo o neznancu, je odtis njegovih prstov. MLADA ŽENA ARETIRANA KOT SOKRIVA UMORA. Portsmouth, O. — Šerif Muli In s iz Pikcsville, Ky., je aretiral gdč. Hazel MoKetizie. Obtožena jo, du je sodelovala pri umoru 191etne Lota Viers iz okraja Floyd, Ky., ki so jo našli v reki Ohio blizo I* routoiiu, obteženo ■ verigo. 221et ni m i ličar John Cover je v ječi Lezingtonu. Obtožen jo, da je umoril Lotu Viera. Šerif pravi, da jc iVersova obtožila Coreja de-likat ne stvari, in par dni predon je prišlo do obravnave, eta Vler-sova in McKcuziejeva Izginili. * ŽIVINA OlSTE PASME OTRO-VANA. Zvonovi v Nemčiji preliti v topove. Kodanj, Danaka. — Nemška vlada je ukazala pobrati zvonove po vseh nemških cerkvah in jih preliti v topove. Hamburg se jc pravkar poslovil od avojrh znamenitih zvonoh v stolpih cerkva sv. Nikolaja in sv. Petra.^ Predno so jih sneli s stolpov, so za slovo klenkali eno uro. Vseh zvopiov je 93, ki bodo pretopi jeni dali okrog| trideset ton kovine. Washington, D. C. — Mornari ški tajnik Daniels je naznanil mor nariškeniu odseku, da Je v mornarici vohun ali izdajalec. Senator Frelinghuysen je pokazal pisma, o katerih mornariški tajnik trdi, da vsebujejo informacije, katere je bilo lahko dobiti le iz zaupnih listov v mornariški upravi. Vprašal je senatorja, da naj Jih izroči a-gentom v tajni zvezni službi. Senator Frelinghuysen je dejal, dri nima namena koga braniti, ampak je hotel le izvedeti iine avtorja. Eno pismo je datirano iz Detro-ita, Mich. Waukegan, HI. — Med Liberty-yilloin in Lake Forestoui Je poginilo več živine polnokrvnc pasme. Januarju R. K. Thotnsesu, kl živi štiri milje severno od Liberty vlila je poginilo žo sedam glav živine holstajnske pasme. Preiskava je dognala, da Je živina jedla neko strupeno harvo. Na pašniku so pronašll, da je na njem atresene te barvo za en Ikaf-ček. Will Doolittle, ki ima svojo far-mo nekaj milj zapadno od Will Doolittleve farme, je izgubil šest-najst glav živine. Oblasti se zdaj trudijo, da Izšle-de krivce. STAVKOKAZ TEPEN. Slovanska Narodni Ustanovljena s. aprila 1904, iltdnotft lukorp. 17. junija 1907 v drl. Illinois. GLAVNI BTAN: 8067-68 80. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILLINOIS. UPRAVNI ODBOR; 1'redaednik: John Vogrlf, box 200, U Hali«, lil. 1. Podpredsednik: J. BraUovW, R. K. D. 4, box »8, Olrard, Kane IL Podpredsedniki Juief Kuhelj, »4419 Ewlng »ve, Ho. Chicago, III. Tajolk: JoUa Verdvrbar, »70S Ho. Lawndale Ave., Oblrago, UI. Blagajnik: Anton J. Terbovee, P. O. »oz 1, Oloero, IU. Zaplnulkar: John MoleU, 4008 W. SUt Ht., Cbiesgo, 111. NADZORNI ODMUKl Jole Ambroftid, 851 box, Canoneburg, Pe. Paul Berger, 741—1st Ht., La Salle, UL F. 8. Tauehsr, 674 Aheay Ave., Koftapring, ,,Wyo. POROTNI ODUSi Anton Hrast, «11—96tk Ava, New DolsU, Mina. < Jofte Kadlick, box 4S2, Huiltbtou, Pa. Rudolf PletsrAek, 430 bos, BrldgsvUle, Ps. Jakob lfikiavAl«, L. Bos S, WUk*k, Pa. M. Petrovlcb, 14810 Hale Ava, CoUinwood, O. URHDNIX "PROgVRTB": Jote Zavertaik. * ' VRHOVNI ZDRAVNIKI P. J. Kera, M. D., 0808 BL Clair Ava., 01svelss4, Ohio, VSE DENARNE ZADEVE IN STVARI, ki ss tMeJo gl. sprsvnega odbors In B. N. P. J. naj ae poiUjsjo aa naslovi JOHN VRRDRRRAR, 9567—69 Bo. LawndaU Avs., Ohloago, IU. FBITOlia OLBDE OBNBRALNBOA POSLOVANJA N pošiljajo na naslov: JOftl AMBROŽI0, Boa 861, Oaaaoasbarg, Pa. EADBVB PREPIRLJIVE VZBBINB, kl sU Jih reUU prva ln draga ta staaoa, ss pollljajo na aaslov: ANTON KRAST, IU — 96th Avs., New Dujuth, Mlaa. . VSI DOPISI, raxprave, članki, natisnili ltd. aa "Proivoto" U poAllJaJo ua naslov: UREDNIŠTVO "PROSVETE", 9667-69 Bo. Lawndsle Ava, Chicago, IUlnols. VSE UPRAVNI AKB STVARI, aaroealaa, oglasi, se pollljsjo ua u salo v: UPRAVNliTVO "PROZVETE", 9087—69 Bo. LawndaU Avs., Chicago, IU. V koreepodencl a UJntltvoa B. N. P. J., urednUtvom In upravnlHvotn "Prosvete" as rabite Uneu uradnikov, marvsd BsplMU asalov. ko Je tu ua voden sko ieliU, ds bo vsaka stvar hitro rsksns. Seje gUvnsga upravusga odbora ss vrtijo vsake prvo sredo ln tretji Ontrtek v mesecu. ZaOetek ob sal uri popoldaa BREZPLAČNO OAJ NA POSKUSNJO. UBIL JE LJUBICO IN SEBE. Rome, Ga. — Dalas Lovelace, ravnatelj na tukajšnji toll, Je ustrelil 201 et n o krasotleo Edno Kerr, potem je pa ubil fte sebe. Lovelace jc oženjen in znan bur-žoazen političar. DEKLE IN PANT STA IZGINI LA V VALOVIH. Sirom Amerike. Bradford, Pa. — Ifiletna Ge- ] t rude Potter in njen bratrance Herbert Lautpcre sta ttia lovit rl Chicago, 111. — Jon n Fishcrja, ki stavkokazi za Automatic Kleti-trie kompanijo, so neznani ljudje pretepli, da se jo onesvestil. Ko se je peljal v družbi še petih stavkokaxev s karo, so njega in tovariše na vogalu Sangamon ulice in Van Buren eeele potegnili a kare in jih pretepli. Pišite nam še danes po cavitok čaja na poakušnjo brezplačno. — Molliugerjev sloviti zeliščni čaj, ta izvanrodua zdarvniška iznajdba je zelo livalcn od ljudi, kl vži-vajo to zdravilo in jim je pomoglo pri zdravju. Za zaprtnieo, trganje, nečisto kri, bolno in nervozno glavo, kašelj in prehlajenjo, bledavost, onemoglost, za slabo prebavo, želodčne nerodnosti, jetra, obistl, vra-nično bolesti je to eno zelo dobro sredstvo, sploh skoro ui sdravila, ki bi se dalo primerjati s temi 16 različnimi zeliščnimi sredstvi na-rojonim po Mollingcrju, SLOVI-TI ČAJ. Pošljite nam vaše ime ln naalov po poštni dopisnici in ml vam ta« koj odpošljemo brezplačno mali zavoj za poakušnjo, da lahko poskusite predno boste kupili. Mi vam pošljemo prosto tudi knjigo o življenju Mollingerja, katero bi morali imeti v vaši hiši. Naslovite vse na i MOLLINGER MEDICINE 00. —Moliingor Bldg.— 94 But Park Way (N. S.) PITTSBURGH, PENNA. RUDNIHKI BARONI SE NE MOREJO PRITUŽITI RADI PROFITA. Spokane, Wash. ~ Rudnik na severozapadu so prinesli v prvih šestih mesecih t. 1. *,7,12«.6ft0 pro- llerncri wunpere si. fiu Uneko leto ob tem času so be na reko Alleghen^ OdpeljaU; ^ „ , ,, ?, , . BEDAKI IE NISO IZUMRLI. Potterjeva prijela za grm da j^^^^^gA^riidn^ t --tegne čoln h kraju, se e lain pre- JJJ pr0,p,riteta, kar se ne Chioago, IU. - Premeteni ale- kucnil. Lampere je bil plavae u. /rudijih. parji so prodali svitle, ničvredne jc skušal rešiti dekleta, a močan m* reci o ruoarjm_ kovine, lepo zložene v malih ko-j tok tuu je potegnil dekleta iz rok.I' sitrastih škatljah med btznlsmam U tVanklins, l'a. poročajo, da, v Chicagu za $50.000. je utonil 201etni Arnold Blake v Stvar jc prišla na dan, ko jc r«ki Allefheny. Blake Je bil dobe' sodnik Kersten obsodil dva čin- plaveč, toda močan tok ga je od nesel sredi reke, kjer jc utonil. '»<• apele od Imperijali W'h ,ir'*v in vselej so jim ' »alve topov jeklarskih iz inozemstva« **** ^Wjoi vsled am ori T l : note, 11u jun. - i POTREBUJEMO može s svojimi druŽinsml, ds se priselijo ua Blairsville, Pt. Htal-no delo skozi celo leto, dobre pla-če, dobra stanovanja v najem za nizko cei:o. r Jzglasite se pri Hnpt., Columbia Plate Olass Oo. BLAIRHVILLE. PA, P0S01 ROJAKI I Nasnanjam rojakom, da sem odprl trgovino s mešanim blagotr ln se priporočam sa oeilen ooUc — Vsakemu bom hvaležno postregel po zmerni ceni. , AVTOV ZORNIK, HKRM1NIM, PA. Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 538 Pann Av., Pittsburgh, Pa. nsilllliwnwtwnimn.». Dr. SuIot J« m1« Ur« JSt tU-omU Mpev-sC]be^alut f rili«bur v Su. kt l»a i« l«t •eij. It MIhe pe u-leee. v erte, Upndenle iee, S*U) eSiS. Ks* ke« hitra epaslu, 4e ve« ih.h»»i..i« w>«ke Miolnoal. m tekajte, U»»»l nrt4lu le Je« vem Je Ueei »»v«« »«*mU. kila i»«4rerUe v S* erek le «1««« «*• •reelje. Heleenl w*kirk bl »mrarueije k«t« »Iee r krilu te hHMe tn «s*«ik U4I »n »puMeeje rede. edmtle e |S*ftiU« jxr^tt-ix&vzt kl nentn~tt v«le4 eelule kr*l »«4r««tai * kršite Seee te el prtiSu UleU. HreSee ere t v ^P—«S»Mklk. «r»*«k torklk, »»trtbik hl^koUS e/7i: e^efe« kei dm I. »rt wile, — Ok ««4«ij«k m le dreh »eeellae. f peSte ee lika PHSlu m.i*« m Ne peeeMle tee la Me«Uhel VELIKA TVRDKA JE BANK ROTIRALA; JE IMELA LE DEVET DOLARJEV V BANKI. na sleparske družbe 8:mon Klei-ua in Haiu Hhara na eno do štirinajst let ječe. Kako so nastopili sleparji doks-auje nastop navihanclv pri Louis J. Goldenu, trgoveu s fevlji na 1521 South Trumbull ave, ki je izgubil tfOO. . K Cioldenu je prišel slepar amiss.^Ki ^ 1 ,M lrfov,kl krogi solin se predstavil kot izseljenec brez bila Inkorponrana za llO/«(',OtW, Vh,M nol<' jrsredstev, ki pa .losi veliko boga je našel šerif lc dvs uradnika ko Udi Wilson kitsjski.stvo v luajhiii k^ltrastl škatlji je prišel v interesu tvrdke L. II. ne klanji notranji!pod pazduho. Rekel Je, da je v Bigelow & Co. fttirjsi tJtoZii v kiui*ki repubU- Škatlji zlato iz Hibirije, lz katere Državni pravtkiik Dooling * t. -v ^SS vlada sieer ne bo po- je ravnokar pobegnil in vprašal vendo čaka ua odgovor kam je ./ KADITE TILLMAN CIGARE. Uniako izdelane Ibfkns Cigare............ 10s S. M. P. T. Cigare........10e Tillman Cigar Co. AURORA, MINN. NORTH SIDE STATE BANK hock, srni/fcs. wyo. IMA KAPITALA IN REZERVE |I00,00Q«Q0 In opremljen za t LOVAKI In drugI Jc Izredno SLOVENCI, vUsn VATI, SL01 en za tioslovanlo s n drugimi SLOVANI Ml polUjew dmm raSrn pfi)«ui»»«» r eiere d»mrt»» po mMMS •»»»«•• Itlal««« I odslets« aBraatt aa Ime« v»ottr MoCNA, KOMftaaVATIVNA iN NApSf!DNA INSTITVOllA. Tukajšnji New York, N. T. Kennedy, Mitchell — V pisari i' A Co., kl je ms it ^^kC protesu, toda u- je, če pozna zlatarjs, kl bi kupil ginilo $300.000, ki m, jih vložil. "J* vsekakor zastopa glito mali ogrski bsnk.rjl, ds jih tvrd- ^ rU piše, da vbodoče • Mejtem ko je Ooldcn Ogledoval ;ka pošlje v stari krsj. Kujlge is- ROBERT W. LAYER ARCHITECT 1111. U Salta It., Cllcifi, kl Js (zdela) načrt za gl urad 8. M/P. J. ee pripori Slo-vancom za Izdelovanje •Wfiffirjcr- . TSL. MA DOMU AUSTIN SSOOI Votrebujcmo it «0 Ire^elh premogerjev ra v lie«*! mdeik v rasoasbsrg, l's., le ti ml U strss «»d 1'lttelmrgtie, Ps. Pre«i»g Je /rvlje* vl««»k, el etsvks, si delsvtkik neredov." PsIJ«ie pls/s. Ni phnor Hf »trelja • e«udalU«Hes al vede allsMfcrete v rsdslks. Ml plslssie rnak'r k«H veeka druga prem»gMr«Ua drtiShe ple^uje. Ml itussie rs^erje, kl ualuftljo s ptk««w «le SNSljOS ee dve t>r In dri»gs asbavUka. Itobrs ptssavsa|s r vm muderae ««|.rs.e m-do »m- re od 0700 es.^l ks . V«rie»te Pan k« edin A* I elre I« MlUlmrgUe de fes«s«*He«em po tihi dolini Molče jc st<»pala družbo. Zora in Breda spredaj, gospod MnodoNki jn Radovan /a njima ; vaak je imel svoja misli, kskor je bilo videti, nič prav prijetne msdi. Tudi Peru-nu se je /delo, da nI vse, kakm- bi maralo biti; vajen jp bil videti jih elaane in Vf*ele, priradr jsl si je mnogo s lsjanjein, skakanjem In dobri-kanje m, da bi jih oživil, rdeli so hp mu tako čudni, tako pusti, kakor nikoli poprej; cast on J so bile \-»e blagovoljne prizadevc /.vritr ii\slt, nocoj ni nW' početi « teani ljudmi, jutri I•«» Je sopet druga-čel K<» pridejo do Mirnega <*» planine. V poletnem času je pa; kot v posuiel. \i • U najraje zahajal na bližnje gore.st., ^ • <**« w/nj "« dru posmeh. V spomladnih večerih je včasih j tedaj vidmj^u (Nadaljevanje) "Kako se počutiš," ga rim v njegovem materinem jezi-jwn0 dolKO zveier „ull pred nje- Mene je^držll I sedel pri oknu in igral na vijolino. kot da st* i ^ nagovo.|0f kako ,epo je igrgl Velikokrat < žili so me i! ** ^^ 1 nek \iti kukor ubk |j __ _ ____IX'glifcil ku. "Te kaj boli! Ali si Žejen!" j ^vilI1 oknoni ia poslušal TodaI častnik1 HU^' ** Ko je zaslišal svoj materini je*;m>beden rau ni rekeI pr|jaitne bc-' — • ----; * ' litrucvtru mu nt icsci |jriju£!te nc-1 orožja ZHSii I Ptica obstreljena se umakne v zatišje, da si J*ik, se je njegov obraz nekoliko;^ _ Sploh ^ jc pa obllaSa)| domovih; 0 ^ tis Mkrivnim. »ajutli ran« H^lnvnn nI 1.11 irlii. razjasilil ill OZrl SO je S teŽaVO na-, UuLnr fin bi bil von. i .1..... . C<*'nUr tam na skrivnem zaceli rano. Radovan ni bil globoko ranjen; puŠica ga ni bila v srce zadela, samo kožb mu je bila tako rekoč ranila. Žalosten ni bil, a zamišljen, slabe volje, nič se mu ni prav ljubilo. In takega se tnož ne kaže rad svetu. Zato je ostal nekaj časa pri materi, na griči, čutila je sicer skrbna mati, da mu nekaj ni prav; popraševala ga je, kaj ga teži; a nič gotovega ni bilo zvedeti iz njega; kaj bi ji nepokoj ln skrbi delal! in mogoče tudi, da bi ne bila prav uiiiela prosta ženica, kaj ga žali. Mnogo mu je bilo še urediti, predno nastopi novi stan; čss se mu je zdel posebno ugoden tskim neprijetnim opravi lom, tem bolj, ker je bilo nastalo deževno vreme po onem dne m, ko je rrbe lovil poleg grada iu razgovarjal se o nesrečni žei»ki osvotooji. Radovan je hotel porabiti to priložnost in podelati, kar mu je bilo končati prej ali pozneje. Mlrodol-skim je bil sporočil, da ga ne bode nekoliko časa, ker ga zadržujejo neodložna opravila. In tk-ko pe bilo na videz vse poglajeno in poravnano. A tudi V M i 1110m dolu ni solnce sijalo; liihčfe ni bil prave volje. Gospod Mirodolski je malo govoril: hodil jc zamišljen, nič ni bilo prav vedeti, kaj mu hodi po glavi; neprijetna dogbdba v gradu, ali skrbi, katere ima vsak oče, ko daje hčer možu, aH P« morebiti oboje. Pemn se je dolgočasil, in maček Kara Mustafa se je lepo vlačil in plazil kakor jeaenska megla od zakotja do za* kotja. Zorg in Breda sta bili pridni. O neprijetni dogodbi ni bilo guvora, vendar se jima ni hotela povrniti prejšnja veaelost. Ko ni bilo že tretji dan Radovana v Mirni dol, ni si mogla Breda kaj, da bi ne izprožila besede, katero je bilo vsekako izgovoriti prej ali slej. 1'udno je bilo to, da je Breda, »las: mlajša, nekako vladala svojo sestro. He<".i ji jc smela, kar je hotela, tudi pokarati jo, kadar je bilo potreba. Zora je bila pametna, dobro je čutila, da sestra razumnejše, vsaj o vsakdanjih razmerah. Tu tako se je zgodilo, da je včasi Breda govorila z njo kakor mati s hčerjo. "Ljuba Zora," reče ji, ko sta skupaj sedeli kakor po navadi pri delu; "kaj praviš, zakaj ni Radovšna tako dolgo doli!" "Kaj je rekel, da ga nc bo; opravila ima, in medve tudi; meni se nič čudno ne zdi; in pa poglej, kako Irje dež!" ' "Vse to bi ga ne zadrževalo, dn bi ne prišel malo pogledat k nam. Veš, ljuba moja, govorila bom bres ovinikov: Radovan je razžaljen!" : "Razžaljen!" "Rarialjen ali užaljen, kakor ti drago, in ve, zsksj!" "Jaz ne vam, zakaj." . "Nikar se nc delsj nevedne, ljuba sestra; nič ti ne pomaga, mene ue premotiš, delaj se še tako veselo in zadovoljno. Predobro poznam tvoj obresek in — srček tvoj. Ti si nezadovoljna, ljuba moja, huda si sama nase, tudi žalostna si malo, eelo nesrečna malo, samo kazati nočeš, tista tvoja trmiea ti brani; svojeglava! Kaj meniš, da ne vem t Komaj si čakala, da jaz začnem, da iz-prOiinl, kar ti srce teži; a jaz imam tudi glavo na slojem koneu; in pa počakati jc bilo treba, da se hnišiea zmedi in omeri. Zavedela si sc svoje krivice—" "Ali pomisli, ljuba moja, kako jc pa tudi 011 govorili" "Pametno je govoril, čisto (pametno, da bi !e \\A inožje tako govorili, potem bi ne bilo Ženskega vprašanja." "O tej stvori imaš ti svoje misli, jaz svoje; o tem ne bode nikdar s]>oraniiuka med nama, Prav govori gospa Jarinova; moštvo ne čisla žcu-stva, kakor je vredno, hi Radovan jc tudi tak." "Ravno Radovan ga prav čisla; on ceni ravno one na*e lastnosti, katere nam dajo nošo pravo veljavo, vse dmgo mu je pena. .laz sem popolnoma njegovih misli, vsako besedo p«# glavi, ro-maui, paaaii, žaloigre. Misli ti rade pohajajo po nekih vzornih višavah. Vidiš, to je vse prav lepo; tudi jaz rsda vzamem lep« knjigo v roko, da se mi dvigne duh nad zemeljsko nlžavo, tam ho odpočije, okrepčs in m*isti. Ali živeti, Zora, živeti ue moremo v onih nadzemeljskih višinah, naš dom ao trda zemeljsks tla; po njih nam je hoditi. če nas tudi časi malo noge lxile. V življenji, katero nsm tako lepo predoftijejo pesniki, vladajo Čiato drugi zakoni, druga pravila, kstertb ue smemo upotrebljevsti v vsakdanjem Življenju, ako notese priti vsak <>s» v neprijetno nttao tn za-drago, življenje ni voden praxuik : šest deloval, kov je v tedmi hi ena nedelja; m tako je prav. Kaj bi hilo, vprašaš, življenje brez poezije! Ho. tovo, pusto bi bilo Življenje brez poeztje, kakor je brev sdli — oprosti mi to kuhinjsko primero, boljša mi ravno ne pride ns misel —; prijetna, slsdks jed je med; čebele žive o samem medu, nsm je potreba krepkejše hrane." "Mesa. kruha, sra'ivja ■— to naj bi bila mo«. ks hrana, že prav; a me ženake naj bi res živele o samem medu, to hi hilo lepo, poetično, Breda!" (Dalja prihodnjič.) razjasnil 111 ozrl se je s težavo na-ikakor du bi bil sam na Bvetu Za.|dno aanUl v ^ P*J okrog. Razumel sem ga tn mu re- ima, ^ ni za nobenega, pUma ni Tedai ** T kel: " \e boj se, vsaj si pri pri-;dofci, ^ Ilikjer F Ill®w22f i Ul0i jateljih. Ali mogoče žej£ čeaa!w | Ko Heiu d<,rHatelf Hem moral iti .. , r' ' 7 Zatkmil je oči, nasmehnil, ln za- k vojakoni. Ko HWU biI T ma-till : b - ' Kene- al' n «f A 1 I lr /t 4 aA m «r/k m I _ W ti?" šepetal z veUko teUvo^'Duhov-l^ t^oj ^p^n^ da HO ram vl^l da^seemti^Ca^^P je tako Pr^e,;- ^\ms n^d^ T ! ^ ^ 1 usm ltb tudi Ho j kaj ao ji,, .^toVttU in čUlali, med 2 T ^« r prsih. Toda vsa tem ko 8U10 jih mi sovraž|U in ^n. več tako ^ ms. razveu voja-, ni-evali< MiaH1 sem> Gn ^ ^ If ^ nega di-ugega 5lo-lmrt;a .. ____ . . IZP«tite me-. In 1 da bi se ga moral bi imel k amen v vas je blia prazna. kov ni bilo nobenega drugega ^0;|moje mišljenje o tujcih kaj spre-1 tihim glasom iZ 7 * veka daleč tc^ okqll. Poskuša V n todftJ Ko sem prišel! ^^v v r "'1' "3at sem ga potolažiti, toda on je hotel ^ dop1Htf snn ^ ^ ^ g vražil učitelja. Vzpodbujal sem še nju."^™ m 1,1 vedno le .duhovnika, kajti slutil je, da se bliža konec njegovega* življenja. ,"Ali hočeš meni poveAtl, kar ti teži srce. Prisegam Ti, da bo-|dem molčal.,Odpustil Ti bode pa Bog. Zamoreš mi zaupati, verjemi mi." Nenadoma pa mi reče: "Ti si "Prus!" Ne reče mi "Nemec," ampak "Prua." Kajti , Francozje ne poznajo nobene druge hujše psovke, kot ime "Prus." Du jaz sem "Nemec" 111 a odgovorim, "Jahko mi zaupaš." Potlpal jc po moji roki, prikimal nalahno z glavo. Tedaj jc pa zagledal utripajočo večno luč pri altarju sv. Agate. I11 tedaj se je zavedel, da se nahuja v ccrkvi. Nasmehnil se je, pogledal me, kot da bi mi bil zato hvaležen. Bedel sem poleg njega v sjami. In tedaj pa začne lahko in sunkoma govoriti. "Brat. Mogoče veš, kje se naha ja alpsko gorovje. Pod-Montblan- nismo vsi enake postave Da, ta n»- com v Savojskem okraju se naha ja mala kmetska- vasica. Tam je dolgu ampak krasna ziuia in spomladi ne vidiš nikjer.tako krasne kot ravno tukaj. Ampak poletje je bolj tiho in nasičeno z nekim dušljivim zrakom. Naša vas Jc vedno bolj tiha, kajti tujcev ne pride dbsti v naše kraje radi preod-daljene železniške postaje. Od nsše vasi je£feajbližja železniška postaja oddljena skoro trt ure hoda. Toda kljub temu se nahaja v naši vasi mala cerkev, majhen pri-prost hotel, kjer v zimskem Času prirejamo vsakgvjatne igre. Ako pa hoče kdo uživati niesmo življenje, pa se pelje v najbližje mesto Oenf, katero je pa že v Hvici, tam se lahko vsak zabava, kolikor sc hoče. Saj je ravno tako kol v Franciji. Prigodilo se je pa, da je v inozemstvu umrl nek nas domačin, ki je bil menda zelo bogat. Zapustil je precejšnjo svoto -denarja v ta namen, da se obresti vporabi-jo za plačo učitelja, kateri naj bi vaške otroke podučeval v različnih naukih, kot u. pr. literarno — iai svetovno—zgodovino; v prvi vrsti pa angleški jezik. Ta dobrotnik si je namreč pridobil v Ameriki toliko denarja, in Je hotel biti svoji novi domovini s tem hvaležen, da je podelil svoj prihranjeni denar šoli, kjer naj-bl se otroci učili angleščine. Toda to učiteljsko mesto jc bilo slabo plača druge svoje tovariše, da so naga-j Vržem se res ua tla jali učitelju kolikor so mogli. Ko tolči z glavo ob ksmeafe Lr u iirn^nl mi in hntat iuu'n. _____^ Ofc daj me pa zopet zgrabi bg, me vzdigne'in začne milo in, če govoriti: "Rene, nikarn«b otrok. Ti imaš dom, očeta, zemljo v domovini" — • k« opotekel. Naenkrat tsi pa H hudičeva misel v glavo. "Streljaj v zrak, axo w h drugače mogoče," je nadalje je odšel na počitnice. In zopet sem moral zapustiti domačo vas. Ko smo zvedeli, proti kateremu sovražniku, da se bodemo mora li bojevati, bili srno vsi tako veseli, da smo vriskali in peli. V pr-iu , n vo- i.,« Tl m j . „ Spomnim se nn vas, Kjei je vi vrsti jaz. Trdno sem bil pre- ^ ko . Mjub VaJk,„lU pričan da našega učitelja ne bo- B ^ m Ti »i de več / v;as, da bi podučeval, ds' j )wjljttWi. Bodi mM H se bode dal vpssati v vojake ln ta- odoi)j ^ j Mrcc in oči. Mi« ko koristil svoji domovini. Komaj . , . '. ..! sem čakal, da smo se edp^Uati ^„0 pred mmlM proti meji Povsod sem ga iskal. me jn VH0 kflW!l prCvzas.a. 1 Ko smo bili v Vogezln zmagoviti, ^ Mora, ^ gu ljubiti. Ai sem povsod gledal, da bi zaglwlal pflk (lo[n.et?H čuta ^ ^ kje oni MSdi obtaz med mrliči i'> UHtrašim in m' Nratnojeia. 1 ranjenci*. Ako smo bili vrženi na- da ,nj roko, toda j« rau raj in smo morali bežai!, sem ve- ievjc0- / desnico ]>a seiem v (Konce pr PREDSEDNIK JE fOVm POMOČ REPUBLIKI 8AIr VADOE dno gledal nazaj, ako ml mogoče, „j ^ kjt.r Kem imel no! -no, saiuo 150 frankov letno. Radi | moj nenišfci učitelj za inenoj. Ako ,,,'j obc rok ena ran* tega sino bili enkrat dalje časa 1 bi ga zagledal, bi se takoj ustavil govoriti: brez pouka. Nekega dne pa pri-1 in ako bi bil tudi na mestu mr-pelje vaški gostilničar novega u- tev, samo da bi umoril učitelja, čitelja iz bližnjega mestn (jeni. j Toda zastonj, nikjer ga nisem vi-Bil je visoko izobražen, govoril je I del. Potem sem hil z drugimi čt-francoščino bolje kot nu. Toda bilftami poklican v severno Francijo, je Nemec in radi tega smo ga vsi j kjer smo se borili proti zmagovi-sovrafilL Jsz seui bil tskrst stsr nekako 14 let in gledal sein' že malo zu dekleti. Počutil seiu se že nekako bolj srečnega, ako sem tnogcl biti v dekliški družbi. Rudi tega sem črtil iz vse svoje duše učitelje, — ne Šolo, — da sem moral sedeti v šoli in učiti se stvari, od katerih ai nisem nič posebnega val. tim nemškim četam. To večno bo- Washington, D C. — Uwi.iiivil nredi kl ie jtaivHu«"« — • ameriškegs ljudstva, <1«J*® ljudstvu v Sahado*' hudo zadel vulksničm jevanje sedaj na odprtem pplju»Siik Wilson je hrz«»jsvil pr^ ku republike Salvador, dtjt sedaj v strelskih jarkih, sedaj sedeč na drevju, črez nekaj ISSS sopet pri poisvedovslnla otldel-kih. Težki čssi so bili to, tods kljub temu krssni. In sovrnRtvo je zopet vzkipelo v meni. Bil sem zopet ns nekem poizve-pričsko- d o vsi nem pohodu. N06 je bils krssns. Vse nsokrog Je po gompers zahtevada DELAVCI V NABORA ODBORIH- D C. - Ds sem pa našega učitelja so-|v<>nju pečenega kostanja. Nalog Waahington. - vrati I in črtil, sem pa imel dva (,n mciram ;>ozvedeti za M.n >| vsroka. Prvič bil je uMtelJ, in neko stis ražno postojanko. Z*|manfc*lu drugič bil je Nemec. Zaničevali' spremljevalca sein dobri fte dvs N vsak< >VT« * smo ga, kjer iu na v*e mogoee nn- mora Tiho smo ae plazil! naprej, ma določiti, k« " Jr g^prfl I čine. Stariši mt pa nas Ae podži- Spomnil aem se indijanskih pove- ške služI*, p<« as * M gali k temu. Ttnla on ne pa še ni sti, katere smo čitali v Boli Tiho lavstva. I zmenil Mene je jm še najraj«* i p«' trebuhu naprej po vlažnem ma- flemPf* Pr* . |zrsbijs mel, mene, ki sem ga sc najbolj hu. Neksko čudno se vidi člove ' I • ' _ , ^ rneHf trfii I aovrs/il, in i/mUljal vse msfsfs ku tako se pls/iti naprej Živ-i P1 . „j y muke. Imel me je tsko rad, ka- ao tako napeti, da se človeku zdi Isvcev, ki <<> ' ** ^ r^fl kor da bi bil njegov lastni sin. vse živo naokrog, zemlja ln trava ji in so p«*Ijrini Vedeli nbuno prav nič o nJem. pod rokami. Naenkrat zaslišimo Občeval je anmo nekoliko z lupnl- glas za seboj. Ko se ozremo, vkli kom, županom, in drugimi učite- mo četo nemških vojakov, kateri u^te 'Iji. Toda ti so ga ravnotako skon'so držali puške pripravljene sa PROS VETA" ssUh^ J