Kaf vse pišefo o učltelfsivu, šoli, prosveti In JJJJJ —I Starši lahko prisostvujejo pouku svojih otrok v osnovni šoli, in tako objektivno presojajo napredek svoje dece. Tak odlok je izdalo te dni prosvetno ministrstvo v Nemčiji. (»Neues Wiener Journal« od 12. XI.) —1 Da se že zgodaj lahko vživijo v kmetski milje in v bodoči kraj delovanja, je bolgarsko prosvetno ministrstvo ustanovilo poseben učiteljski seminar na deželi v Duplici. (»Prager Presse«, 13. XI.) —1 V članku o narodni vzgoji, kjer razpravlja »Slovenija« od 13. IX., v koliko je blapčevstvo prirojena lastnost našega naroda, govori tudi o našem nekdanjem učiteljstvu takole: Naši učitelji v ljudskih in srednjih lolah so bili sicer dobri narodnjaki, \endar jih je bilo mnogo med njimi, ki niso znali učiti prave samozavesti. Celo zelo izobraženi dostikrat niso znali pedagoško pravilno predstaviti spoštovanja pred nemško močjo in lculturo. —1 Surov učitelj. »Novine« od 8. XI. poročajo, da v lendavskem srezu neki učitelj otroke hudo pretepa in zmerja z vzkliki kot »tvoja abesinska mati.« »Murska krajina« od 15. XI. zahteva pojasnila, kaj je s to zadevo. —1 Poeurovela mladina nadleguje v okolici Maribora avtomobiliste s streljanjem s fračami in bombardiranjem s kamenjem. Člani Avtomobilskega kluba se obračajo na učiteljstvo, da bi ono vplivalo na mladino, da opusti take dokaze posurovelosti. (»Marib. večernik«, 12. XI.) —1 Prepovedana knjiga Frana Erjavca. »Delavska politika« od 11. XI. piše: V tej kočljivi zadevi sku§a »Slovenec« preotvračati resnico in trdi, da so bile Erjavčeve knjige konfiscirane že 1. 1920. To ni res. Celo v času odkrite diktature so se Erjavčeve brošure smele svobodno izposojati in razširjati. Ne vemo, zakaj hoče »Slovenec« v tej stvari prikrivati resnico. Pribijamo, da Erjavčeve knjige niso bile zaplenjene I. 1920., ko je bil Erjavec še ideolog kmetsko-delavske z\eze in stare pravde, ampak šele prejšnji mesec, ko je bil že prosvetni referent. —1 Še 500 učiteljev bo nameščenih. Na učiteljskem zborovanju v Novem Sadu je odposlanec ministrstva načelnik odd. za osnovno šolstvo Ilija Maričid izjavil, da je v finančni zakon za prihodnje proračunsko leto že sprejeta določba, da se računajo kot efektivna leta državne službe službena leta v bivših verskih in Ciril-Metodovih šolah. Razen tega bo te dni nameščenih 500 učiteljev in učiteIjic, od teh 200 novih in 300, ki so odslužili vojaški rok. Okrog 3000 učiteljev bo napredovalo. Glede stalnosti je izjavil, da to ni odvisno samo od dobre volje pro6\etne centrale. temveč tudi od učiteljev samih. (»Slovenski narod«, 11. XI.) —1 Učbenik o učbenikih. Pod tem naslovom prinaša »Slovenec« od 13. XI. uvodnik, kjer govori o knjižici dr. Srebrniča »Kuda vodi to«. Dr. Srebrnič govori o protikatoliških mestih y učnih knjigah za srednje šole in navaja tudi posamezne primere. V u\odu pa list omenja glede osnovnih šol tole: Družba razpada. Tisti, ki se z začudenjem vprašujejo, zakaj se to dogaja, saj vendar izobrazba napreduje, naj pomislijo, da gre sedanji rod skoro osem polnih let skozi šolo, v kateri naravni in verski pouk gostuje po milosti države, kot predmet, ki smo ga edinega pustili iz temnega srednjega veka, ker smo strpni. —1 Ko govori o JNS, piše »Slovenec« od 13. XI. med drugim: ... Integralno jugoslovenstvo šteje med s-voje pristaše v Sloveniji le še nekaj Rusov, marda nekaj primorskih emigrantov, nekaj učiteljev — toda teh že ne čisto gotovo — in g. Kramerja z najožjim spremstvom. —1 Brezverski profesor pri nas je baje — vsaj tako piše »Straža v viharju« od 12. XI. — napravil v nekem razredu srednje šole tale eksperiment. Dejal je: Če je Bog, me mora pri priči s smrtjo kaznovati, ako se norčujem iz njega. Sedaj bom pa pet minut Bogu jezik kazal, če je, me mora pred vami na mestu ubiti, če pa ostanem živ, je dokaz, da ga ni. Ko je pet minut jezik kazal pred razredom, je rekel: glejte, še sem živ — ni me ubil — ker ga ni! — —I Tudi v Zagrebu primanjkuje šolskih poslopij. Zagrebške osnovne šole imajo letos 12.839 učencev, vseh Sol. poslopij pa je 27. Učiteljskih moči je 347. Posebno na tesnem je mladina v šolah za defcktno deco. (»Slov. narod«, 12. XI.) —1 Iz »Učiteljskega tovariša« ponatiskuje »Kmetski Hst« z dne 11. XI. del članka »Za ustvaritev enotne in močne učiteljske fronte in pravi, da je tak pozi\ umesten tudi za kmetsko ljudstvo. V trdni ekupnosti se nam ni treba ničesar bati — piše — in še dodaja: Poglejmo si druge'stanove, zlasti učiteljstvo in od njih se učimo. —1 Državljanska vzgoja. Mi se spotikamo nad sistemom državljanske vzgoje dece v italijanskih osnovnih šolah, kjer se otrokom že prve ure vbija v glavo, da so sinovi volkulje itd. Kako pa se pri nas vzgajajo deca, mladina in ljudstvo! Današnji absolventi osnovnih, meščanskih in drugih tovrstnih šol vedo le malo ali prav nič povedati o sloven*ki zgodovini, o zemljepisu pa le toliko, kolikor o Avstraliji. Vodstvo ljudske univerze v Mariboru vabi še danes nemške predavateIje, da predavajo Slovencem ... (»Slovenec« 15. XI.) —1 V Skoplju je govoril predsednik vlade g dr. Stojadinovič o šolstvu takole: Vzporedno z gospodarekim programom želimo v tej banovini dvigniti tudi naše narodno šolstvo. Šolska \zgoja v tem nadarjenem narodu Južne Srbije naj bo na višini. Takemu delavnemu narodu je več kot potrebna. To vzgojo ta narod docela zasluži. Večje število §ol in večje število zdravih in higienskih zgradb bo cilj naše prosvetne politike. (»Ponedeljski Slovenec« od 16. XI.) —1 Glede zdravja šolskih otrok prinaša »Zdravje« št. 10 zanimiv uvodnik dr. Iva Pirca »Ob začetku šole«. Tu pravi med drugim: Ko pregledujemo obolenja med šolsko mladino, najdemo, da je v pretežni večini kriva šola. Učiteljstvo bi moralo biti opozorjeno v posebnih tečajih na začetne znakt nalezljivih bolezni v šoli in naj bi jim bila naložena dolžnost, da redno pregledajo svoje učence. V šolo bi bilo treba vpeljati eno ali dve tedenski uri, v katerih bi učitelj obravnaval socialno zdravstvene pojave iz njihovega lastnega življenja. Današnji sistem \zgojc ne ustreza higienskim zahtevam. Potrebne bi bile velikopotezne izpremembe, tako v učnem načrtu, kot v načinu podajanja, v učni metodi. Sedanji učni načrt usposobi učenca samo za bolezen. Telesna vzgoja učencev zahteva eno do dve uri na dan. Slaba drža v šoli povzroči oslabelost hrbtnega miSičevja in pospešuje tuberkulozo. Druga hiba šolske mladine je kratkovidnost, ki se rapidno množi in vodi k degeneraciji človeštva. Tudi tega je kriv današnji učni načrt. Tudi preobremenjena je naša šolska mladina. Vso učno snov bi se morali učenci naučiti že v šoli. —1 Oba primera, o srednješolskem profesorju, ki je hotel napraviti poizkus, ali je Bog ali ga ni — in o učitelju glasbe v Kranju, ki je baje trdil, da Jezus ni Bog — je uporabil »Slovencc« od 17. XI. za uvodnik pod naslovom »Uprimo se podirajočim silam«. —1 Porušena avtoriteta. Pod tem naslovom prinaša »Zbor« od 5. novembra med drugim tudi sledeče: Avtoriteta naših oblasti in njenih funkcijonarjev se pa tudi prav močno ruši s pretirano štednjo v javnem gospodarstvu. Pri dobri upravi bi mofal vedno veljati princip, da morajo biti javni funkcionarji vedno tako plačani, da sebe in svojo rodbino lahko stanu primerno vzdržujejo. — Ugled se pa vzame uslužbencem tudi s tem, da se jih ob vsakem času, ne da bi bili za to prosili in ne za kazen, prestavlja iz kraja v kraj. Kako naj si varuje učitelj ali pa kak drug uslužbenec avtoriteto, če mu sme zadnji politični priganjač priti s pretnjo. — Kako naj otroci spoštujejo svoje učitelje, če pa vedo, da je treba kakemu prenapetemu kričaču samo namigniti.