POMURSKI
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 19. DEC. 1957 Leto IX — Štev. 52 Cena din 10.—
Seja OK ZKS
Graditi na zdravih temeljih
Na seji okrajnega komiteja ZKS so v ponedeljek razpravljali o delu članov ZK v sindikalni organizaciji in o delu sindikata na splošno. Kratko poročilo o tem je podal tajnik okrajnega sindikalnega sveta tov. Rudi Rapl. V poročilu je tov. Rapl med drugim navedel večje naloge sindikata letos. Med drugim volitve delegatov za kongres delavskih svetov, analitično oceno delovnih mest, volitve v zbore proizvajalcev itd.
Zakona o prispevku za splošne družbene potrebe iz dohodka organizacij in prispevku k proračunom iz osebnega dohodka delavcev, je reke1 Mijalko Todorovič, sta skupaj z zakonom o sredstvih gospodarskih organizacij, ki ga bo Skupščina čez nekaj dni obravnavala, samo del enotnega sistema več zakonov, s katerimi bomo na tej podlagi kodificirali pogoje poslovanja gospodarskih organizacij, predvsem gradivo razdelitve njihovega skupnega dohodka, vštevši tudi uporabo družbenih sredstev za proizvodnjo in njihovo obnavljanje v okviru te razdelitve. Skupščina je že sprejela zakon o delovnem razmerju, predložen pa ji je tudi zakon o združevanju v gospodarstvu, s katerim je urejeno vprašanje poslovnega združevanja na podlagi sporazuma med gospodarskimi organizacijami.
SIZ se je omejil na osnutke najnujnejših zakonov gospodarskega področja, takšnih zakonov, ki omogočajo, da na podlagi že doseženih uspehov nažega gospodarskega razvoja čim popolneje izkoristimo vse materialne družbene sile in možnosti za izpolnitev določenih nalog perspektivnega razvoja našega gospodarstva. Dejstvo, da se z novimi odnosi, določenimi v predloženih zakonih, razširjajo funkcije organov delavskega upravljanja in komun ter krepi njihova materialna osnova, kaže, da se z njimi nadalje racrvija in krepi naš gospodarski sistem, sloneč na načelih družbenega upravljanja oziroma delavskega sa-
Pri analitični oceni delovnih mest je bilo čutiti, da so opravila to delo predvsem vodstva podjetij, premalo pa so sodelovali člani sindikata. To pa zato, ker je zahtevala analitična ocena delovnih mest precejšnjo strokovno razgledanost, ki je v mnogih primerih člani sindikata in sindikalnih vodstev niso mogli nuditi. Podobno kot pri analitični oceni delovnih mest je bilo tudi pri sprejemanju premijskih pravilnikov: člani kolek-
moupravljanja v gospodarstvu, s tem pa tudi naš sistem neposredne socialistične demokracije v celoti.
Mijalko Todorovič je omenil, da je minilo samo sedem let, odkar je Ljudska skupščina po znani obrazložitvi predsednika Tita izglasovala zakon o izročitvi podjetij v upravljanje delovnim kolektivom. Toda to kratko obdobje je zadostovalo za njegovo dokončno uveljavljanje preko praktičnih uspehov gospodarskega, političnega in splošnega družbenega razvoja v deželi. In ne samo to. Ne gre samo za zgodovinsko neogibno objektivno težnjo k socializmu nasploh, marveč tudi za eno izmed temeljnih konkretnih vprašanj socializma znano že zdavnaj, toda še nedavno malone pozabljeno — namreč za neogibno naraščanje družbene in politične vloge osebnosti neposrednega proizvajalca v socializmu.
Potem je Mijalko Todorovič naštel nekatere najvažnejše spremembe v sistemu, ki jih prinaša novi zakon. Ena najpomembnejših sprememb je pravda gospodarskih organizacij, da dohodek potem, ko so zadovoljile obveznosti do skupnosti, same raizdele na osebne dohodke delavcev in na svoje sklade.
S tem smo odpravili zadnji ostanek mezdnega odnosa oziroma eno zadnjih oblik mezde. Ponekod izražena bojazen, ali bodo delavci del dohodkov, s
(Nadaljevanje na 3. strani)
tivov se niso dovolj zavedali funkcije teh, in so jih zato v organih samoupravljanja potrjevali brez večjih pripomb. Sedaj pa, ko so se pokazale značilnosti premijskih pravilnikov v praksi, je s strani koletivov precej kritike; na primer pri Nafti in pri VG Kapela. Ti primeri kažejo, da sindikat pogostokrat ne more dovolj objektivno presoditi o neki stvari, pri čemer pogreša predvsem pomoč članov ZK.
»NE PO LAŽJI.
TEMVEČ PO PRAVI POTI«
V razpravi je sekretar OK ZKS, tov. Ivan Horvat poudaril, da se je sindikat vse preveč zaposlil v samem podjetju, premalo pa je spremljal življenje v komuni. Delavci Nafte so na občnem zboru sindikalne podružnice nakazali nekatere splošne probleme občine. V tej smeri bo trebal nadaljevati, kajti le to pomeni korak naprej v našem splošnem razvoju.
Vzgoja članov sindikata mora biti neprisiljena, množična. Tovariš Horvat je v svoji razpravi omenil kot neprimeren tudi način, izobraževalnega dela v kolektivih. Dogaja se namreč, da študirajo člani ZK ločeno od članov sindikata, pri čemer je nujno, da pride do cepljenja sil in do vedno manjšega učinka množične prevzgoje. To je čutiti tudi v javnosti, saj smo vajeni presojati n. pr. delo Svobod le po tem, koliko iger uprizorijo itd., premalo pa ocenjujemo, ali se v naših Svobodah uveljavljajo malomeščanski elementi ali delavci, ki bi morali biti gonilna sila Svobod. Neprepričljiv je očitek — je dejal tov. Horvat — da je z delavci težko uresničiti kulturno prosvetne programe Svobod. To trenutno drži v toliko, v kolikor smo sodelovanje delavcev zanemarili, toda čimprej bomo pritegnili delavce k temu delu. tem prej bodo tudi za kaj takega sposobni.
Podobno, kot za splošne razmere v javnosti, velja tudi glede sestave svetov pri ljudskih odborih, ki so po mnenju tov. Horvata nekoliko preveč »strokovnjakarski« in za večino organov družbenega upravljanja.
»BOLJ SPROŠČENO«
Tov. L. Valenčič, preds. OSS je med drugim omenil, da je delo sind. v mno-gočem odvisno od kadrovskega sesta-va sindikalnih vodstev. Na splošno še vedno prevladuje mnenje, da je za sindikat dobro vse, kar ne pride v poštev pri organih samoupravljanja. Kot drugo je omenil tov. Valenčič sprejemanje novih članov v ZK. Tu se vedno preveč gleda na to, kako je nekdo sposoben o neki stvari razpravljati. To vedo navadno uslužbenci bolje kot delavci, zato je med prvimi tudi sorazmerno več članov ZK. Zaradi tega, ker so kriteriji pri spreje-
manju članov v ZK pogostokrat premalo sproščeni so nekatera manjša in tudi večja podjetja brez članov ZK, čeprav so prav taki kolektivi po socialnem sestavu pretežno delavski. Po mnenju tov. Valenčiča so ti kolektivi — pa ne po lastni krivdi — nekoliko zapostavljeni.
»KAJ PA DELAVCI
V KMETIJSTVU?«
Tov. Š. Antalič je govoril o vlogi in položaju delavcev v kmetijstvu. Mneja je, da bi morali imeti ti v skladu s splošnim družbenim razvojem več pravic pri odločanju, saj so n. pr. kmetijske zadruge že postale bolj kot organizacijski, proizvodni či-nitelj v kmetijstvu.
»ENAKEGA POMENA: DELAVSKI SVET,
UPRAVNI ODBOR IN SINDIKAT«
Tov. A. Pirher je med drugim omenili, da je pri nas na .splošno taka praksa, da bolj cenimo delavski svet ali upravni odbor podjetja kot sindikat. Partijske organizacije pa so pri tem preveč vase zaprte. Sindikati se zanimajo kako poteka delo v podjetju, ne kažejo pa še vedno dovolj zanimanja za delo komune.
»SEZONCI —
SPECIFIČNOST POMURJA«
K vprašanju dela sindikata je omenil tov. R. Čačinovič, da so sindikati do neke mere celo »izgubili« svoja tla. Predvsem pri uslužbencih je čutiti, da smatrajo ti sindikat kot neko formalnost. To so sicer razmere, ki jih lahko posplošamo tudi preko meja Pomurja. Bolj specifično za naš okraj je vprašanje sezonskih delavcev in delavcev v kmetijstvu.
»NADALJEVATI
PRIČETO DELO«
O sindikalnem življenju in ‘delu sezonskih delavcev je pripomnil tov. J. Vild še to. da bo treba s tem tako kot lani, tudi letošnjo zimo nadaljevati, Aktivizacija sezonskih delavcev se je pokazala to sezono v kaj dobri luči. Delodajalci v Vojvodini in tudi drugod so bolj kot prej upoštevali mnenje delavcev.
Glede usposabljanja ja in vzgoje mladih ljudi, ki bi lahko poživeli delo sindikata pa je tov. Vild predlagal, naj bi vzgajali te vzporedno z delom občinskih komitejev, ki bi jih zato naj številčno povečali.
Za tem so razpravljali člani okrajnega komiteja še o pripravah na letne konference ZK.
-jm
Notranjepolitični komentar
Novi prijemi
Ena glavnih pomanjkljivosti ObLO ob uvajanju komunalnega sistema je bilo pomanjkanje strokovno usposobljenih ljudi Te težkoče je čutilo več ali manj vseh deset občin in prav tako okrajni ljudski odbor sam. Tudi sestava svetov, po kasnejših ugotovitvah, ni bila najboljša. Predvsem je bilo v organih družbenega upravljanja premalo delavcev. Tako so postali sveti pogostokrat sami sebi namen. Ni bilo dovolj močne vezi med organi družbenega upravljanja in življenjem. To potrjuje tudi dejstvo, da ob imenovanju novih svetov pri ljudskih odborih ni bilo toliko razprav in predlogov med samimi volivci kot n. pr. pri volitvah v ljudske odbore in zbore proizvajalcev.
Podobno kot v svetih, pa tudi življenje v sindikalnih podružnicah gospodarskih organizacij ne more preseči starega, že skoraj preveč enoličnega okvira. Sindikat več ail manj čuti kot svojo glavno dolžnost razvijanje družbenega življenja, ne ocenjuje pa svojih nalog z nekoliko širšimi, za celotno občino obsegajočimi okvirji. Morda so prav zaradi tega delali med organi družbenega upravljanja najslabše potrošniški sveti, ki so bili po svoji družbeni nalogi vsakdanjemu življenju najbližji.
Mrtvilo, ki ga je mogoče od časa do časa čutiti v tej ali oni panogi družbenega upravljanja, ima še eno vzporednico. Posamezni volivci, ki v teh organih sodelujejo so preobremenjeni s funkcijami. To ugotovitev smemo posplošiti na ose javno življenje, saj je to statistično ugotovljeno za vso Slovenijo. Vprašanje je, ali je tak način dela koristen ali ne. Delni odgovor na to daje že manjša zainteresiranost širše javnosti za posamezne probleme, saj so kriteriji in pogledi osredotočeni o posameznih vprašanjih le v takih "poklicnih" funkcionarjih oziroma članih organih družbenega upravljanja, dejanske življenjske izkušnje širšega kroga javnosti pa ubirajo pri tem popolnoma svojo pot.
Vprašanje nezainteresiranosti do življenja in dela občin s strani sindikata. kakor so to ugotovili tudi o okrajnem političnem vodstvu, ima do neke mere stično točko pri akti-vizaciji čim večjega števila državljanov, članov sindikata, kar je doslej onemogočala že skoraj frofesio-nalna udeležba ožjega kroga volivcev v najrazličnejših organih samoupravljanja. Tako je bolj kot ne vplivalo na odločitve o določenih pojavih mnenje manjšega števila volivcev, pri čemer je čutila širša javnost, da je njeno sodelovanje pravzaprav nepotrebno. Iz tega je mogoče sklepati še nekaj Družba pričakuje in zahteva od vsakega državljana. ki sodeluje v kateremkoli družbenem organu, čim večjo korist. Koristi pa ni mogoče pričakovati. če je človek preobremenjen v različnih panogah družbene dejavnosti. Ni torej čudno, če smo že lani in tudi prej ugotavljali, da ta in ta forum ne najde pravih meja torišča svojega dela in prave vsebine za delo. Razumljivo ie, da so bile ob taki sestavi nekaterih organov družbenega upraviiania razprave samo zaradi razprav. To je med drueim ugotovitev letne konference SZDL.
Na zadnji seii okrajnega komiteja ZKS so razpravljali tudi o delu članov ZK v sindikatu. S tem va pravzaprav o odnosih med člani sindikata in komunisti. Sindikalni funkcionarji včasih uvravičeno. včasih pa tudi neuvraničen o. valijo del krivde za neuspeh vri delu na Mane ZK ah’ na osnovno organizacijo ZK. V primerih, kjer so krivi vri neuspehu tudi komunisti, gre predvsem za precejšnjo komodnost. Vzroke za to je poleg lažjih življenjskih pogojev iskati tudi v ravnodušnosti do vpra-šanj širše javnosti ki na članov ZK zaradi včje ali manjše nezaintere-siranosti ne prisili k aktivnemu de-lu.
Vprašanja, ki so jih vačolj va Zadnii seii okraineea politirneaa vodstva so zelo zanimiva in pereča snov tudi za letno konferenco ZK.
-jm
Kdaj bo Sobota dobila novo
poštno poslopje?
Sedanji poštni prostori pretesni zaradi naraščajočega prometa — Edini okraj v Sloveniji brez — avtomatske telefonske centrale — Nekdanji Delavski dom sedaj ne služi svojemu namenu.
Na letnih občnih zborih sindikalnih podružnic v soboški občini je znova vzklil problem, ki je v svojem bistvu politični, namreč, da člani sindikata nimajo v Soboti niti enega primernega prostora, v katerem bi se lahko sestajali in izobraževali. Nekdanji Delavski dom ne služi več svojemu namenu, čeprav je bil zgrajen večinoma s sredstvi delavcev, nekdanjih sezoncev. Problem pa je tolikanj bolj akuten, če primerjamo sedanje stanje s predvojnim: takrat so imeli v Delavskem domu, kjer je bila posredovalnica za delo, tudi večjo čakalnico (dvo-
rano), prenočišča in kopalnice za delavce, zlasti sezonce, ki so prihajali v večernih urah v Soboto in naslednji dan nadaljevali pot proti namembnim krajem, sedaj pa še tega (namreč prostorov) nimajo, saj se morajo brezposelni in drugi, ki iščejo sezonsko ali drugačno zaposlitev, drenjati pred malo pisarno na grajskem balkonu, večkrat izpostavljeni vetrovom in drngim nevšečnostim.
Prekmurskim delavcem pa sedaj v Soboti niso potrebna samo prenočišča in ustrezna Čakalnica, marveč več: klubski prostori, v katerih bi lahko gledali na primer tndi
televizijski program, brali časopise in revije, diskutirali, šahirali itd., skratka, kjer bi lahko združevali koristno z zabavnim. Vse povojne obljube s tem namenom so ostale zares samo obljube in čas je že, da z rešitvijo tega problema zagotovimo k sindikalnim podružnicam v pomurski metropoli enega izmed važnih pogojev za pestrejše in uspešnejše izobraževalno in družabno delovanje.
V prostorih bivšega Delavskega doma je tudi sedež okrajne pošte, kateri pa so sedanji prostori že pretesni spričo obsega njenega poslovanja in vedno bolj naraščajočega prometa. Drugo vprašanje pa je: avtomaska telefonska cenarala, ki je pomurskemu središču zelo potrebna, kakor je bila vsem drugim slovenskim okrajem,
ki jo že imajo. Namestitev avtomatske telefonske centrale pa je pogojena z gradnjo novega poštnega poslopja, ki naj bi bilo tudi urejeno v skladu s sodobnimi načeli potovanja poštne službe in naraščajočim prometom.
Če rav trenutno nič kaj dobro ne kaže zastran novega poštnega poslopja, je zadeva vendarle tolikanj aktualna, da jo je nemogoče' prepustiti pozabi še za nekaj let. Občinski, pa tudi okrajni činitelji naj bi se torej odločneje zavzeli za to, da bi bila čimprej dlje od mrtve točke, sicer bo refren o izključno eni sindikalni pisar-nici v Soboti ostal še dolgo na dnevnih redih sindikalnih občnih zborov (sicer neuradno!) in čakal na zaključno dejanje, ki si ga soboško delavstvo že dolgo želi.
-sk
M. Soboto je že drugič pobelil sneg
Zasedanje zvezne ljudske skupščine
KREPITEV DRUŽBENEGA IN GOSPODARSKEGA SISTEMA
Oba doma Zvezne ljudske skupščine sta sprejela osnutek zakona o prispevku k proračunom iz osebnega dohodka ter osnutek zakona o prispevkih iz dohodka gospodarskih organizacij. Oba osnutka je na skupni seji obrazložil predsednik ZIS Mijalko Todorovič.
Najvažnejša sprememba, ki jo prinašata nova zakona, je v tem, da gospodarske organizacije svoj dohodek potem, ko so izpolnile obveznosti do skupnosti, same razdeljujejo na osebne dohodke delavcev in na svoje sklade.
Na ločeni seji je Zvezni svet sprejel tudi osnutek zakona o javnih uslužbencih, o katerem je prebral ekspoze predstavnik ZIS Veljko Zekovič. S tem so bile zaključene predzadnje seje obeh domov Zvezne ljudske skupščine sedanjega sklicanja, predsednik Zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič pa je sklical ločeni seji Zveznega sveta in Zbora proizvajalcev za danes ob 11. uri.
Komentar
BULGANINOVA PISMA
Bulganinova pisma predsedniku ZDA Eisenliomerju ter voditeljem Zahodne Nemčije, Francije, Velike Britanije in nekaterih drugih držav so vsekakor vplivala na razpoloženje udeležencev konference Atlantskega pakta o Parizu. Na tej konferenci so nameravali razpravljati le o raketni oborožitvi ter o drugih vojaških vprašanjih Atlantskega pakta. Pismo sovjetskega premiera pa je odprlo še vrsto drugih vprašanj, ki zadevajo mirno reševanje spornih zadev. Tako poziva Bulganin ameriško vlado, naj se sporazume s Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo za prekinitev jedrskih poskusov od 1. januarja dalje za dobo dveh ali treh let in za nenapadalno pogodbo med državami Atlantskega in Varšavskega pakta. Sovjetska zveza. ZDA in Velika Britanija bi se po tem predlogu obvezale, da ne bi izročile jedrskega orožja Vzhodni in Zahodni Nemčiji ter se ne bi vmešavale v notranje zadeve držav Srednjega vzhoda ter ne bi uporabile sile v tem delu sveta. Bulganin za-orača teorijo slokalnih vojn«, ki po njegovem mnenju ni samo povsem zgrešena z vojaškega stališča, temveč je nevarna tudi iz političnih razlogov. Bulganin se je v svojih pismih zavzel tudi za sestanek med voditelji obeh blokov, sklenitev pogodbe med Sovjetsko zvezo in ZDA ter za miroljubno sožitje med narodi na svetu. V pismu dr. Adenauerju predlaga, naj bi se Zahodna Nemčija vsaj za dve ali tri leta odpovedala atomskemu in termonuklearnemu orožju. V srednji Evropi pa bi določili področje, ki bi zajemalo tudi obe Nemčiji in v katerem ne bi bilo atomskega orožja. Zanimiv je predlog, naj bi se z vzhodnega in zahodnega nemškega ozemlja umaknile vse nenemške čete. ki so sedaj tam. Značilno je, da Bulganin poziva uvodoma nemškega kanclerja, naj spremeni politiko sile. ki jo izvaja že od leta 1949 dalje. Na Zahodu so vsebino Bulganinovih pisem različno ocenili. Načelnik tiskovnega urada bonnske vlade voh Echardt je dejal, da je Bulganinovo pismo sestavljeno resno, objektivno in umerjeno. Posamezni zahodni politiki so ta pisma ocenili kot propagandno potezo pred zasedanjem držav Atlantskega pakta d Parizu. Kljub temu pa so pisma pomemben poskus za pomiritev duhov o obeli blokih ter za zbližanje stališč. O odgovoru na Bulganinooa pisma so razpravljali na zasedanju v Parizu ter se dogovorili za osnovno stališče.
KOMPROMISNA RESOLUCIJA
Generalna skupščina OZN je izglasovala kompromisno resolucijo, ki izreka zaskrbljenost Zaradi pdložaja o Alžiru. Prav tako jemlje na znanje ponudbo maroškega kralja in predsednika tuniške republike za dobre usluge in izreka željo, da se bodo uporabila druga primerna sredstva za rešitev tega problema, ki naj bo o skladu s smotri in načeli listine Združenih narodov. Delegacija alžirske narodnoosvobodilne fronte je že pozdravila pobudo za pogajanja med njihovim gibanjem in francosko vlado na podlagi, ki jo navaja skupno sporočilo maroškega kralja Mohameda in tuniškega premiera Burgibe. Nova formula resolucije je po mnenju krogov OZN bolj blizu alžirskemu stališču kot francoske-
Nemiri
mu ter kaže naklonjenost rešitvi na podlagi pogajanj. Al-žirci poudarjajo, da sklicevanje na ponudbo obeh državnikov pomeni, da je vprašanje treba rešiti s političnimi pogajanji. Prav tako mora biti podlaga pogajanj priznanje pravice alžirskega ljudstva do neodvisnosti. Francozi bodo morali pač končno le priznati, da je narodnoosvobodilna fronta predstavnica alžirskega ljudstva. Vsekakor pa je razumljivo, da si Francozi rabatsko izjavo drugače tolmačijo. Francoski zunanji minister Pine-aux je novinarjem dejal, da besedilo resolucije tni prav jasnot in da sne motiš francoskega stališča. Drzna pa je
v Maroku
njegova pripomba, da se Francija ne čuti vezana na nobeno priporočilo OZN. Take izjave potrjujejo odločnost francoske vlade, da nadaljujejo v Alžiru s svojimi že dobro znanimi metodami kolonizatorske politike, ki jo obsoja in zavrača vsa napredna mednarodna javnost. Francoska vlada je zašla o veliko finančno krizo, ki jo povzročajo veliki 'izdatki za vojno o Alžiru ter nenehne stavke delavcev in uslužbencev, ki zahtevajo večje plače, zmanjšanje davkov ter omejitev oboroževalne dirke. Nenehni spori o Gaillardovi vladi kažejo, da je sedanja vladna koalicija zelo netrdna in nesposobna za življenje.
Mednarodno gospodarstvo
Japonci in Saudska Arabija. Japonska in Saudska Arabija sta podpisali sporazum, po katerem bo japonska petrolejska družba smela raziskovati in izkoriščati petrolej v podvodnih bazenih v svobodni coni med Bahreini in Saudsko Arabijo. Saudske Arabije in Kuweit bosta dobili 56 odst. dobička, Japonska pa 44 odst.
Gospodarski problemi Poljske.
Poljska bo leta 1958 objavila svoj 15-letni plan prespektivnega razvoja posameznih panog svojega gospodarstva. Prav tako namerava poljska vlada prihodnje leto vpeljati obresti na osnovna sredstva mimo že obstoječih obresti na obratna sredstva.
Britanija in atomske centrale. Po pisanju britanskega tiska ima njihova industrija za atomske naprave iz-glede za dve večji naročili, okoli katerih je bila borba med britansko in ameriško industrijo. Tako bo Italija naročila naprave za atomsko centralo, ki bo dvakrat večja kot britanska centrala Cordell Hall. Prav tako se je tudi Japonska odločila za nabavo v Veliki Britaniji.
Reorganizacija bombažne industrije. Bivši minister za delo Harold Wilson je izdelal plan o reorganizaciji britanske bombažne industrije.
Predsednik ZDA Eisenhower po okrevanju
V njem zahtevu državno intervencijo zaradi modernizacije zaostalih podjetij, združitev malih v velika podjetja in državno nadzorstvo uvoza bombažne preje in tkanin.
Naši gospodarstveniki v tujini. Jugoslovanski gospodarstveniki so imeli letos 40 predavanj v Italiji, Romuniji, Poljski, Nizozemski, Indiji, Kanadi, Indoneziji in v nekaterih drugih državah. V tujini so se najbolj zanimali za predavanja o delavskem upravljanju, ekonomskih
odnosih Jugoslavije s tujino ter za naša stališča do razvoja slabo razvitih držav.
Zlato v zasebnih rokah. Ameriški strokovnjak za valutna vprašanja F. Peak je izjavil, da cenijo vsoto tezauriranega zlata na svetu v za-seDnih rokah na 12.4 milijarde dolarjev. Vrednost zlata v zasebnih rokah je največja v Franciji, kjer imajo zasebniki za okrog 4 milijarde dolarjev zlata.
Naš	zunanjepolitični pregled
JUGOSLAVIJA IN OZN
Jugoslavija je tudi v zadnjem tednu razvila živahno politično in diplomatsko dejavnost v Organizaciji Združenih narodov in v njenih odborih. Jugoslovanski predstavnik dr. Jože Brilej je v gospodarsko-finančnem odboru OZN pojasnil naše stališče do gospodarskega razvoja nerazvitih dežel in njihovega finansiranja. Tako so ustanovili sklad za tehnično pomoč, ki bo prvi korak k pomoči OZN v kapitalnih investicijah gospodarsko nerazvitih držav. Jugoslovanska delegacija je 'vztrajala, naj sklad širi razpredeno omrežje tehnične pomoči in dejavnost
SODELOVANJE JUGOSLAVIJA — MADŽARSKA
Pred zunanjepolitičnim odborom madžarskega parlamenta je namestnik ministra za zunanje zadeve Istvan Sebes izjavil, da se madžarska zunanja politika usmerja po načelih, ki so našteta v moskovski deklaraciji 12 komunističnih in delavskih partij. Znano je, da delegacija Zveze komunistov Jugoslavije ni podpisala te deklaracije, ker vsebuje nekatere trditve, ki niso v skladu z jugoslovansko zunanjo politiko in gledanjem na mednarodne probleme. Ko je govoril o odnosih Madžarske s posameznimi državami, je dejal, da danes ni več problemov, ki bi ovirali dobro sodelovanje med Madžarsko in Jugoslavijo. To dokazuje po njegovih besedah tudi dejstvo, da je sklenila Madžarska letos z Jugoslavijo 15 raznih sporazumov in dogo-
OZN ter specializiranih agencij, usmerjenih na pomoč v razvoju. Važno je, da sprejeta resolucija določa možnost postopnega evolucioniranja posebnega sklada. Generalna skupščina lahko namreč ob zadostnih finančnih sredstvih razširi dejavnost posebnega sklada tudi
na področje kapitalnega investiranja. Jugoslovanski predstavnik v političnem odboru OZN Srdjun Priča je med tridnevno razpravo o mednarodni koeksistenci poudaril, da je koeksistenca proces, v katerem je treba spričo nevarnosti splošne katastrofe usmeriti narode na izključno miroljubno in sporazumno odpravljanje vseh vzrokov sedanjih sporov in težav.
ZASEDANJE ATLANTSKEGA PAKTA
Oči vsega sveta so bile te dni uprte v Pariz, kjer se je začelo zasedanje Atlantskega pakta na najvišji ravni. V Pariz je prispel celo predsednik ZDA Ei-senhower, da bi poudaril izreden pomen tega sestanka z izrazito blokovskim značajem. Po predsedniku ZDA Wi!sonu, ki
je leta 1919 bil v Parizu, je predsednik Eisenhower prvi ameriški predsednik, ki je obiskal francosko prestolnico. Ni slučajno, da so se voditelji Atlantskega pakta prav sedaj odločili za zasedanje na tako visoki ravni. Združene države
Amerike so se prepričale, da so tudi z izstrelitvijo obeh satelitov, z medcelinsko raketo in z vrsto drugih uspehov na področju vojaške znanosti precej pred njimi. Zato so ZDA pohitele s svojimi predlogi o oborožitvi armad članic Atlantskega
pakta z raketami in postavitvi raketnih oporišč v teh državah. Prav tako so si Američani prizadevali, da bi izgladili nasprotja med posameznimi članicami Atlantskega pakta, ki bi utegnila zrahljati in znatno oslabiti vojaško moč Atlantskega pakta.
Bližnji Vzhod — poprišče stolnih razprtij in nesoglasij
SODELOVANJE AFRIŠKIH NARODOV
Afriški predstavniki v novi kenijski skupščini so zavrnili ustavo, ki jo je sestavil britanski kolonialni minister Lcnnov-Boyd. Ustava je bila sestavljena tako. da so afriški predstavniki bili v manjšini. Tudi v nekaterih drugih afriških državah izražajo nezadovoljstvo zaradi nedopustnega vmešavanja Britancev in Francozov v njihove zadeve. Zaradi tega so na Zahodu sprejeli z zaskrbljenostjo vest, da se bodo predstavniki vlad Gane. Liberiie. Maroka, Tunisa. Libanona. Egipta. Sudana in Etiopi je sestali aprila 1958 v Akri na prvi konferenci neodvisnih držav afriškega kontinenta. Tukaj se bodo dogovorili o svoji zunanji politiki ter sprejeli vrsto sklepov za ohra-
nitev neodvisnosti in suverenosti afriških držav. Med pomembne točke dnevnega reda konference spada tudi razvijanje gospodarskega sodelovanja na podlagi zamenjave tehničnih, znanstvenih in prosvetnih informacij.
VRSTA DRUGIH
DOGODKOV
Zastopnika koroških Slovencev dr. Franc Zvvitter in dr. Joško Tišler sta v odboru za šolstvo in prosveto avstrijskega parlamenta povedala svoje mnenje o načrtu zakona o šolstvu in uporabi slovenščine na nekaterih sodiščih na Koroškem. Predsednik laburistične vlade na Malti, Minotoff, je odstopil in predlagal britanskemu guvernerju, da imenuje za novega predsednika dosedanjega ministra za delo, Lercera. Tuniški predsednik Burgiba se je zahvalil Egiptu, ZDA in Veliki Britaniji za pošiljke orožja. Predsednik sovjetske vlade Bulganin je sprejel delegacijo sirijske vlade. V Pakistanu je odstopila vlada, ki je bila na oblasti sedem tednov. V Franciji so morali prekiniti pouk na vseh univerzah zaradi stavke okrog 160.000 študentov, ki so protestirali zaradi vladne politiko v šolstvu.
NA CIPRU SE NI MIRU . . .
med Grki in Turki. Jugoslavija se je zavzela za grško resolucijo in poudarila, da je edina rešitev ciprskega vprašanja pravica do samoodločbe ciprskega prebivalstva. Tako je bilo v Združenih narodih prvič uradno potrjeno načelo samoodločbe kot odločilna prvina v reševanju ciprskega vprašanja. V Grčiji so pokazali svoje nezadovoljstvo zaradi ameriškega stališča v razpravi o Cipru. Tako je eksplodirala bomba v poslopju ameriškega informacijskega
središča v Atenah. Dve bombi sta eksplodirali tudi v bližini ameriškega letalskega oporišča Elinikon, jugovzhodno od Aten. Ob tej priložnosti so bili ranjeni štirje ameriški piloti in grški stražnik. Grška policija je zaradi tega okrepila straže pred vsemi britanskimi, ameriškimi in turškimi poslopji v Atenah in Solunu. Kot vse kaže, so eksplozije povzročili pristaši gibanja za priključitev Cipra k Greiii,
IZ VSEH VETROV
Smrt devetih rudarjev. Pri eksploziji v rudniku premoga v Lindayu na Škotskem je devet rudarjev izgubilo življenje. Vzrok eksplozije ni znan.
Potres v Perziji. V zahodni Perziji so te dni občutili močne potresne sunke, ki so povzročili v tem predelu države veliko škodo. Po nepopolnih podatkih je bilo ubitih nad 1100 ljudi, medtem ko je več tisoč ljudi ostalo brez strehe.
Brez potnih listov. Članice evropskega sveta Avstrija, Belgija, Fnuncija. Zahodna Nemčija. Italija, Luksemburg in Grčija so podpisale sporazum o ukinitvi potnih listov že potovanja državljanov ene države v drugo.
Zanimiva izjava. Predsednik parlamentarne komisije astro-
navtičuega sveta sovjetske Akademije znanosti Barabačev je dejal, da bo prva vesoljska ladja sovjetska in da bo potovanje na mesec izvedeno v nekaj letih.
Šolsko poslopje se je podrlo.
Blizu Palerma se je med šolskim poukom podrlo staro šolsko poslopje, ki je pod seboj pokopalo 50 učencev. Otroke so rešili, medtem ko sta mrtvi učiteljica in neka mati, ki je bila slučajno v šolskih' prostorih.
Hud vihar. Sedem ameriških bojnih ladij je v vzhodnem Atlantiku zajel hud vihar. Ob tej priložnosti je bil rušilec "Manley" resno poškodovan od udarca velikanskega vala. En član -njegove posadke je utonil, medtem ko so trije poškodovani.
Nova kitajska pisava. Kitajski državni svet je sprejel spremenjeni načrt zakona o znakih za kitajsko pisavo, ki bodo v pomoč začetnikom v učenju kitajskega jezika. Abeceda ima vseh 26 črk latinice.
Hitrostni rekord. Ameriški letalski major Drew je postavil nov svetovni rekord v hitrosti letanja na lovcu-bombniku. Dosegel je hitrost 1955 km na uro na dvomotornem reaktivnem lovskem bombniku.
Novi predsednik. Za novega predsednika švicarske -konfederacije so izvolili Thomasa Hol-lensteina, dosedanjega gospodarskega ministra. Novi predsednik je član katoliške konservativne stranke.
Ameriško Vil. sredozemsko ladjevje
Ljubljana. 11. dec. 1957. Predsednik Ljudske skupščine Slovenije, tov. Miha Marinko, se pred poslopjem Ljudske skupščine poslavlja od umrlega podpredsednika LS LRS, tov. Ferda Kozaka
-šv
POMURSKI VESTNIK, 19. dec. 1957
2
Eksplozija na Japonskem. V
pirotehnični tovarni v Kacuri v bližini Tokia je iz nepojasnjenih razlogov prišlo do eksplozij. Ubitih je bilo štirinajst, ranjenih pa šestnajst delavcev.
Krupp se znajde. Nemški ve-leindustrijalec Krupp, ki je med vojno s svojo industrijo podpiral Hitlerja, je spretno obšel predpise zaveznikov o razbijanju velikih nemških koncernov. Ker so mu prepovedali proizvodnjo premoga, je prodal Krupp svoje premogovnike jeklarni »Bochumer Vereinc. Malo pozneje je ta jeklarna prodala Švedu Wernerju Gruner-ju 75 odst. akcij. Le-ta pa je svoje akcije preprodal Kruppu na podlagi tajno sklenjene pogodbe.
Kljub temu, da so nedavno v političnem odboru Generalne skupščine OZN sprejeli grško resolucijo z večino glasov, na tem strateško pomembnem otoku še vedno ni miru. Boji na otoku se nadaljujejo s še večjo ogorčenostjo kot doslej. Racije, streljanja in druge vrste nasilja so na dnevnem redu. Zaradi Cipra so se sprle nekatere članice Atlantskega pakta. Tako vladna napetost med Atenami in Londonom, med Washing-tonom in Londonom in končno
Prosvetno društvo "Ivan Cankar" v Cezanievcih
PROSVETNA DVORANA -
POGOJ ZA NADALJNJE DELOVANJE
V soboto je bil letni občni zbor prosvetnega društva Ivan Cankar v Cezanjevcih. Iz podanih poročil in diskusije je bilo razbrati, da je društvo v tem kraju precej napredovalo. Tako so se člani PD uvrščali v razne sekcije. Najbolj sta bili aktivni dramska in izobraževalna sekcija. Saj so imeli v pretekli sezoni celo vrsto kulturnih prireditev in predavanj v okviru Ljudske univerze. Potrebno bo le društvo pomladiti z novimi člani. Društvo ima precejšnje težave glede prostorov. Tako se mora zadovoljiti s šolskimi razredi, ki so že tako preobremenjeni. Vsako dramsko delo, kakor predavanje in razni nastopi so v osnovni šoli. Lani je PGD zgradilo s pomočjo prebivalcev novi enonadstropni gasilski dom. V tem domu je predvidena tudi dvorana, vendar manjša. Prosvetno društvo ima težave z obnovo odra in zaves, kakor kulis, ki bi bile potrebne nujnega popravila in obnove. Vse te težave pa članov niso prizadele tako. da bi izgubili voljo do dela. Prizade-
Pred kratkim so se sestali v Rogašovcih mladinci. Ugotovili so, da so dosegli v preteklem letu največ uspehov pri delih za Kulturni dom. Toda kakor vse kaže, bo trud mladih in starih lahko zapisan samo v kroniko domačega kraja. Mladina je kritizirala tudi občinsko mladinsko vodstvo, ker še ni izdalo diplom udeležencem pri urejevanju ceste v Mačkovcih. Prav tako so se spraševali, zakaj obiskovalci KGŠ še niso dobili spričeval. Na tem sestanku so sklenili, da bodo pripravili v zimskem času igro "Komedija v komediji".
Pred kratkim se je sestala tudi sotinska mladina. Ugotavljali so, da se niso najbolje odrezali. Sklenili pa so, da bodo
vajo si, da sezidajo primerno dvorano, pri čemer bodo pomagali prebivalci in menda tudi ObLO. Vsekakor so pa bili doseženi v Cezanjevcih po osvoboditvi precejšnji uspehi. Tako so zadnja leta uredili vrsto kanalizacij. krajevno cestno razsvetljavo, zgradili so spomenik 25 padlim talcem za svobodo, odkrili več spominskih plošč padlim partizanom. Prav zadnje leto so pa dali spodbudo za ureditev ceste Cezanjevci— Ljutomer. Zemeljska dela na tej cesti so že opravili, ostalo pa bodo nadaljevali v letu 1958, seveda s pomočjo KO Rado-slavci, Bučkovci in občine Ljutomer. Na občnem zboru prosvetnega društva so izvolili novo vodstvo.
Dramska sekcija bo uprizorila dve dramski predstavi na domačem odru in gostovala v okoliških krajih.
Mladinska dramska sekcija bo uprizorila dve igri.
Nadalje bodo pomagali pri organizaciji Novoletne jelke. V ta namen bodo pripravili primeren program za najmlajše.
naštudirali v zimskih mesecih igro.
Na zboru volivcev pri Jurju so razpravljali o tem, da bi bilo potrebno urediti odvodne kanale na travnikih v »Gerečavcih«, prav tako kot so to naredili v Nuskovi.
Pred dnevi je bilo zaključeno štirinajstdnevno zborovanje obveznikov predvojaške vzgoje občine Grad in Cankova. Udeleženci tega zborovanja so bili večinoma mladinci, ki so bili v poletnih mesecih na sezonskem delu. Pred izpitno komisijo so se najbolje odrezali naslednji mladinci: Evgen Škodnik. Gor. Slaveči; Štefan Nemec, Veče-slavci; Viktor Benko, Solina; Anton Gjergek, Kovačevci; Janez Krenos, Sotina; Viljem Hajdinjak; D. Slaveči.
Poživeli bodo folklorno skupino in utrdili šahovsko sekcijo. Skupaj z ostalimi organizacijami bodo organizirali program za III. krajevni praznik.
Izobraževalna sekcija bo skrbela za zadostno število kvalitetnih predavanj in tečajev v zimskih mesecih. Ljudsko knjižnico. ki ima sedaj 541 leposlovnih knjig, bodo opremili z novimi knjigami.
Poleg tega bodo skrbeli za
pripravo pestrih programov društva kot celote za izvedbo raznih proslav in državnih praznikov.
Kolikor bodo dopuščala finančna sredstva, bodo končno opremili oder in uredili skupno z gasilsko organizacijo dvorano v gasilskem domu.
Prihodnje leto bodo organizirali za člane društva tudi izlet v Slovensko Primorje.
f.
Prve priprave
Splošni pogoji za sprejemanje in pripraoljanje družbenega načrta za leto 1958 so nekoliko drugačni kot so bili doslej. To potrjuje dvoje okoliščin: prva, da je predviden petletni načrt razvoja gospodarstva in druga, da je za letne družbene načrte pripravljenih precej novih gospodarskih predpisov.
Družbeni načrt za leto 1958 bo imel že značaj prilagojeva-nja in konkretizacije dolgoročnejše gospodarske politike, o smislu petletnega načrta.
Družbeni načrt za prihodnje leto najbrž ne bo obsegal toliko družbenih instrumentov
kot je bilo to prejšnja leta, saj bodo delno izvajanje načrta usmerjali posebni zakoni.
Kar zadeva materialne odnose, bo imel gospodarski raz-. voj o letu 1958 kot osnovo relativno visok nivo proizvodnje v letu 1957. Vendar računaj da splošni gospodarski razvoj ne bo tako hiter kot letos. Za prihodnje leto predvidevajo precej velik izvoz in še večji uvoz, kar bo povečalo zgubo, plačilni bilanci.
Družbeni načrt za leto 1958 bo moral v okviru petletnega načrta določiti prioritetni red za posamezne panoge gospodarstva in za posamezne naloge ob izvajanju družbenega načrta. Prav tako pa bo potrebno v okviru novega načina delitve dohodka gospodarskih organizaciji pripraviti pogoje za izvajanje oseh novih zakonov in predpisov, ki bodo osklajevali tudi Uvajanje petletnega načrta.
Svobodnejši
odnosi
Osnovno obeležje zakona o proračunskem prispevku iz osebnih dohodkov je o tem, da je odpravljen poslednji element mezde.	
Posebnosti dosedanjega razvoja so zahtevale, predvsem pri organizaciji proizvodnje, od organov samoupravljanja nekatere omejitve, predvsem pri delitvi ustvarjenih sred-stev gospodarskih organizacij. Splošno družbeni razvoj pa je pokazal, da je treba te ome-jitoe do neke mere zmanjšati in o tej smeri bo deloval v vsem gospodarskem sistemu ta zakon.
Gre predvsem za nekatere večje pravice kolektivov, saj smejo kolektivi, ko izpolnijo obveznosti do družbe, z ostalimi sredstvi bolj samostojno razpolagati, sami odločajo, kolikšna sredstva se bodo potrošila za osebno potrošnjo itd. Sedemletne izkušnje delavskega samoupravljanja dajejo dovolj močno jamstvo, da bodo znali delavski sveti določiti pravilna razmerja pri delitvi ustvarjenih sredstev.
Pri gospodarskih dejavnostih, ki bi jih bilo treba razvijali, vendar ne ustvarjajo dovolj velike akomulacije, je predvideno, da so gospodarskim organizacijam takih dejavnosti omogoči večja ako-mutacija sredstev, To se izraza predvsem o tem, da naj bi gospodarske organizacije ta-kih ključnih panog gospodarstva smete v bodoče uporabljati sredstva, namenjena za splošne družbene sklade, za lastne sklade in celo za plačevanje anuitet.
Novi zakonski predpisi ne vsebujejo med drugim tudi prejšnjih omejitev, ki niso do-voljevale, da se nekateri izdatki v zvezi s poslovanjem podjetij obračunavajo kot materinim stroški. O tem bodo odslej razsojala podjetja manj omejeno.
V zvezi z nekaterimi novimi zakoni tanko govorimo tudi o spremenjenem položaju komkun in o vlogi komun pri družbenem procesu reprodukcije, člo-vi polzaj komune pride do izraza predvsem zaradi proračunskih prispevkov od oseb-nilt prejemkov. Novi odnosi med podjetjem in komuno pa so ustvarjeni tudi glede na nov način delitve celotnega dohodka gospodarskih organizacij.
Pri proračunskem prispevku je treba prav posebej poudariti, da ta, prav tako pa prispevek za socialno zavarovanje in prispevek za stano-novanjsko izgradnjo, niso noben davek, ki bi ga predpisali neposrednim proizvajalcem. Tu gre za popolnoma novo kategorijo. Ta sredstva predstavljajo samo specifično obliko delitve in združevanja dela sredstev za potrošnjo, saj odločajo o koriščenju teh proračunskih sredstev volivci komune.
Vsi ti novi zakoni, ki dajejo tako podjetjem kot komunam večje samostojnosti imajo namen pospešiti krepitev našega družbenega in gospodarskega sistema. In to predvsem o okviru perspektivnega načrta našega gospodarskega razvoja.
S seje ObLO Murska Sobota
Med drugim - regulacijski načrt
Na torkovi seji Občinskega ljudskega odbora v Murski Soboti so slišali ljudski odborniki poročilo sveta za družbeni plan in finance, o izpolnjevanju družbenega plana in pritoka proračunskih dohodkov. V tem poročilu so zajeta v glavnem ista industrijska podjetja, o katerih je poročal enak svet pri okrajnem ljudskem odboru. Nekoliko dalj časa so se zadržali pri vprašanju obrtnih podjetjih, predvsem mlinskem podjetju, ki ne dosega plana zaradi konkurence banaških mlinov, in pri mizarskih delavnicah, ki bi združene predstavljale dovolj močno podjetje za uspešno konkurenco s podobnimi v Sloveniji.
Poročilo o izvršenih zborih volivcev, ki je sledilo prvemu poročilu, je bilo zelo kritično in je ugotavljalo v glavnem že znane pojave slabe aktivnosti zborov volivcev, ki jih je potrebno ponekod dvakrat sklicevati preden je udeležba zadovoljiva. V tem poročilu je zabeleženo, da so izvoljeni novi krajevna odbori, ki so se v glavnem povsod že tudi konstituirali in imeli prve seje. V te odbore so izvolili precej novih tovarišev, kar obeta večjo aktivnost teh organov. Na splošno so ugotovili, da so zbori volivcev realno razpravljali o problemih krajev, a krajevni odbori upoštevali realne finančne možnosti.
Nadalje so sklepali na seji občinskega ljudskega odbora o spremembah proračuna občine v Soboti, o spremembah družbenega plana, o poroštvenih izjavah gospodarskim organizacijam, o zamenjavi zemljišč splošnega ljudskega premoženja, sprejeli so odlok o začasnem finansiranju, o novoletnih nagradah za uslužbence občinskega ljudskega odbora in sklepali o mesečnih nagradah predsedniku in podpredsedniku občinskega ljudskega odbora.
V razpravi so ugotovili, da se vrednost proizvodnje ni povečala (na 52 milijonov) zaradi porasta cen in povečanja števila zaposlenih, temveč predvsem zaradi izboljšanja organizacije dela, torej zaradi večje storilnosti. Poudarili so, da je potrebno proučiti organizacijo trgovskih podjetij in samostojnih trgovin v Soboti in doseči boljšo organizacijo, ki bo koristila potrošnikom. Med drugim so menili, da je možnost razširitve pečarstva, najresneje pa so razpravljali na zboru proizvajalcev, kjer so ugotovili, da je za-
vlačevanje izdelave regulacijskega načrta preseglo že vse mere in naročili svetu za komunalne zadeve, naj to delo nadzira in poroča o tem zboru proizvajalcev, v primeru pa, da soboški projektivni biro sprejetih obveznosti ne bo izpolnil, naj preda izdelavo regulacijskega načrta drugemu projektantu.
Razpravljali so tudi o osamosvojitvi zadružnih trgovin in se strinjajo s tem, da se trgovina izloči iz zadruge, vendar naj bodo te trgovine tudi v bodoče zadružne.
Pred občnimi zbori Socialistične zveze
V radgonski občini se že nekaj dni vneto pripravlajo na občne zbore Socialistične zveze, ki bodo v drugi polovici meseca decembra. O pripravah na litve so do sedaj razpravljali na seji občinskega odbora Socialistične zveze in na sektorskih konferencah v Apačah, v Radencih in v Gornji Radgoni. Največje zanimanje v teh pri-
pravah je pokazal radenski sektor. Krajevni odbori bodo pred volitvami ponovno pregledali svoje članstvo, pobrali bodo pri vseli zaostankarjih članarino in pritegnili v organizacijo vso mladino svojega območja. Krajevni odbori razpravljajo tudi o kandidatih, ki bod izvoljeni na zborih volivcev.
-ika
OBVESTILO BRALCEM!
Prihodnja številka »Pomurskega vestnika« bo izjemoma izšla v ponedeljek, 30. decembra t. 1. na 20 straneh in bo cenjenim bralcem prinesla mnogo aktualnega, poučnega in tudi zanimivega branja za novoletne praznike.
Uredništvo
Zasedanje zvezne ljudske skupščine
(Nadaljevanje s 1. strani)
katerimi lahko razpolagajo, razdelili pravilno na osebne dohodke in sredstva za proizvodnjo, ni utemeljena. Nasproti takšni bojazni lahko opozorimo na mnoge primere, ko so se delavci odrekli delu plač in določili sredstva za sklade gospodarskih organizacij, da bi uredili probleme proizvodnje in zboljšali svojo organizacijo.
Novi zakon je sprejel načelo, da gospodarske organizacije sredstva, potrebna za trajno poslovanje, zbirajo same s svojo lastno dejavnostjo, da jih akumulirajo iz svojega čistega dohodka. Tako zbrana sredstva nalagajo v svoje sklade, s katerimi razpolagajo skladno z zakoni in družbenimi plani. S tem ta sredstva ne prenehajo biti družbena sredstva.
Z zakonom o sredstvih bodo dobile gospodarske organizacije širše pravice tudi glede določanja namembnosti sredstev, s katerimi razpolagajo, glede odpisa določenih izgub itd. Gre na splošno za bolj prosto razpolaganje s sredstvi, ki jih zbirajo same organizacije.
Glede razdelitve po novem zakonu je Mijalko Todorovič predvsem poudaril, da njen cilj ni, da zagotovi samo potrebne kvantitativne odnose v razdelitvi vrednosti družbenega proizvoda na gospodarske organizacije in različne družbene sklade, marveč da je ta razdelitev takšna, da daje njvečjo pobudo za skladno razvijanje proizvodnje in povečanje delovne storilnosti.
Za nekatere dejavnosti, ki lahko spričo naših razmer poslujejo samo v pogojih, neugodnejših od povprečnih (industrija gradbenih potrebščin, indu-
strija konzerv itd.), je razpredelnica prispevkov začasno nekoliko milejša in omogoča tem dejavnostim, da se z razmeroma nekoliko večjimi sredstvi prej izmotajo iz zaostalosti. Za najmanjše gospodarske organizacije je ostal v veljavi pavšalni obračun vseh obveznosti do skupnosti
Na koncu svojega ekspozeja je Mijalko Todorovič opozoril na pomen teh sprememb za položaj komun in njihovo vlogo v družbenem procesu reprodukcije. Z zakonom o prispevku se bo okrepila materialna podlaga samoupravnosti komune in se bodo razširile njene funkcije glede omejitve osebne in splošne potrošnje njenih državljanov. Predloženi zakon o prispevku k proračunom iz osebnih dohodkov ne daje komuni samo pravice do določenega deleža v tem prispevku, marveč tudi pravico, da sama odredi dodatni prispevek ali da posamezne dejavnosti ali organizacije v celoti ali delno oprosti svojega deleža v tem prispevku. S tem dobi komuna možnost, da močneje vpliva na pogoje poslovanja gospodarskih organizacij in na obseg osebnih dohodkov na svojem področju, pa tudi možnost, da ukrepa v vprašanju družbenega standarda.
S predloženima zakonoma se v marsičem razširja vloga ljudskih odborov, občin ter delavskih svetov v našem družbenem in gospodarskem življenju. Samo življenje bo privedlo vsak delovni kolektiv do spoznanja o povezanosti koristi osebnega in kolektivnega, o tem, da je delavec pred vsemi drugimi zainteresiran za razvijanje, modernizacijo itd. podjetij.
Trideset let PGD Gorica
Trideset let je minilo odkar je bilo ustanovljeno Prostovoljno gasilsko društvo Gorica. Društvo je bilo nstanovljeno na pobudo pokojnega Štefana Flisarja leta 1927. Se istega leta so bile naročene gasilske uniforme v glavnem s prispevki članstva nekaj pa je prispevalo tudi prebivalstvo kraja. Članstvo se je postopoma usposabljalo za požarno varnost in po finančnih možnostih izpopolnjevalo z gasilskim orodjem, kljub temu da ni Smelo kam s tem orodjem. Tudi vsi sestanki uprave in članov so bili po privatnih hišah. Vsled tega si je odbor društva prizadeval. da bi dobilo društvo čim-prej lastne prostore. Že leta 1932 je bil izdelan načrt zn društveni dom vendar do gradnje le ni prišlo, ker razmere takrat tega niso dopuščale, čeprav je bil material za gradnjo delno pripravljen.
Med vojno je društvo le životarilo. Po osvoboditvi pa je zopet začelo z rednim delom največ za krepitev požarne varnosti. Zopet se je pojavila največja skrb in želja društva po lastnih prostorih. Za gradnjo doma se je začelo resno pripravljati leta 1955-56, ko je društvo organiziralo s pomočjo vseh organizacij v vasi »borovo gostuvanje«, ki je prav dobro uspelo. Cisti dobiček na tej prireditvi je bil prvi temelj pri gradnji društvenega doma. Takoj spomladi istega leta so bili postavljeni prvi temelji, proti koncu leta pa je bil že dom v surovem stanja dograjen. To veliko akcijo je z razumevanjem podprla tudi okrajna gasilska zveza. Z razumevanjem je
Prav ob trideseti obletnici društvenega obstoja se je uresničila velika želja vseh gasilcev v vasi, da društvo dobi lastne prostore, ki bodo služili ne le za društvene potrebe temveč bodo našle v njih mesto tndi vse organizacije, predvsem pa mladina, ki bo lahko v društveni dvorani prirejala razne kulturne prireditve. Kulturne prireditve imajo že precejšnjo tradicijo. Glavni nosilec tega kulturnega življenja pa je bilo zopet gasilsko društvo, čeprav do letošnjega leta ni bilo v vosi primernega prostora zn take prireditve.
V. L.
POGLED NA LENDAVSKO TRŽNICO O KATERI SMO ŽE VELIKO PISALI, ŠE VEČ PA RAZPRAVLJAJO O NJEJ V LENDAVI. ČLANEK NA NASI SESTI STRANI PA PRAVI, DA SO NA LENDAVSKI TRŽNICI PRED KRATKIM UKINILI PRODAJANJE »PO KUPČKIH« NAMESTO DA BI TEHTALI
POMURSKI VESTNIK, 19. dec. 1957
3
V Lendavi so uredili novo kinodvorano
podprlo napore društva celotno prebivalstvo vasi in tudi okoliške vasi s podarjenim lesom ter drugimi prispevki. Tako je bil dom v mesecu muju letos predan svojemu namenu. Tej veliki slavnosti so prisostvovali predstavniki ljudske oblasti, OGZ, ObGZ, gasilska društva iz okoliških vasi in še mnogo prebivalstva. Predsednik ObLO je v lepih besedah očrtal napore društva in celotne vasi ter pomoč ljudske oblasti in na ta način slavnostno izročil dom društva v upravljanje. Največje priznanje na tej slavnosti pa je bilo izrečeno vsekakor gradbenemu odboru.
OB PRAZNIKU JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE
OD OFENZIVE DO OFENZIVE
Ko so fašisti 6. aprila 1941 vdrli v Jugoslavijo, so kralj in vlada že 15. aprila 1941 zapustili državo, generali pa so 18. aprila sramotno kapitulirali. Jugoslavija je bila razkosana, njeno ozemlje pa preplavljeno s fašističnimi divizijami in domačimi izdajalci, ki so začeli izvajati zločine nad mirnim prebivalstvom. Našim narodom je grozila bratomorna vojna in fizično uničenje. Komunistična Partija Jugoslavije pod vodstvom tovariša Tita je premišljeno pripravljala oborožen upor za osvoboditev domovine, uresničenje bratstva in enotnosti naših narodov ter za ustanovitev nove demokratične Jugoslavije.
Ko so Hitlerjeve motorizirane horde 22. junija 1941 napadle SZ, je CK KPJ pozval narode Jugoslavije k oboroženi borbi. 28. junija 1941 se je CK KPJ sestal v Beogradu, formiral Glavni štab in izdelal načrt za vstajo v Srbiji, ki je izbruhnila 7. julija. V istem mesecu je plamen vstaje zajel tudi druge naše republike in od Triglava do Vardarja se je začela brezkompromisna borba z okupatorjem in domačimi izdajalci, borba za nacionalno osvoboditev in pravičnejšo socialno ureditev, kajti stara Jugoslavija je sramotno propadla samo zategadelj, ker ni znala rešiti ne socialnega niti nacionalnega vprašanja.
Ustanovljenih je bilo več partizanskih odredov, ki so takoj osvobodili nekoliko krajev in znatno ozemlje v zahodni Srbiji. Na osvobojenem ozemlju je bil uničen stari upravni aparat, ki se je večji del stavil na razpoloženje sovražniku in ustanovljeni so bili narodnoosvobodilni odbori, prvi zarodki sedanje ljudske oblasti. Na posvetovanju funkcionarjev in vojnih komandantov v Stolicah 26. septembra 1941 je bil izdelan načrt za nadaljnje akcije in ustanovljen Vrhovni štab. V septembru 1941 so Nemci razvili proti osvobojenem ozemlju PRVO OFENZIVO, četniki Draže Mihajloviča pa so udarili partizanom v hrbet. Tem in njihovim gospodarjem ni šla v račun osvobodilna borba narodov Jugoslavije. Pred številčno in tehnično močnejšem sovražnikom so partizani zapustili osvobojeno ozemlje Užice in pri umiku osvobodili novo ozemlje v vzhodni Bosni in Sandžaku.
DNE 22. DECEMBRA 1941 je bila v mestu Rudo po nalogu tovariša Tita iz najboljših partizanskih odredov formirana prva regularna enota I. Proleterska udarna brigada. Da bi ta zgodovinski dogodek ostal v spominu še bodočim pokolenjem se ta dan slavi kot Dan Jugoslovanske ljudske armade. Treba podčrtati dejstvo, da je bila takrat v srcu okupirane Evrope, ko je nemški vojni stroj bil pred vrati Moskve in so se zapadni zavezniki nahajali v nič kaj zavidanja vrednem položaju, saj so decembra 1941 Japonci brez volne napovedi napadli ZDA, ustanovljena PRVA regularna enota v Jugoslaviji. Ta je odigrala veliko vlogo pri nadaljnjem širjenju vstaje. Prav tako je treba podčrtati dejstvo, da je Hitler do napada na Jugoslavijo imel pod svojo oblastjo vse države jugovzhodne Evrope, zato je s protiljudskim režimom stare Jugo-slavije sklenili 25. marca 1941 pakt. da bi dobil neovirano zvezo s Sredozemskim morjem. bazo dobrih surovin in si zavaroval desni bok, ko napade SZ. Toda že 27. marca
1941	so naši narodi zavrgli sramotni pakt, zategadeli je moral Hitler odložiti svoj napad na SZ. da bi poprej likvidiral Tueos'a-vijo. Ta odložitev se je pozneje pokazala kot zelo odločilen činitelj, ker se Hitleriu ni posrečilo, da bi Rdečo armado zlomil pred zimo, kar je bilo tudi usodno za njega.
Po Paveličevi zimski ofenzivi v Kordunu in Baniji in po oživitvi vstaje v Črni gori in prodoru naših enot proti Jahorini, Romaniji in Varešu so okupatorji sprevideli, da je moč Narodno osvobodilne partizanske in prostovoljne vojske večja kot so jo ocenili. Zato so pričeli sredi zime januarja in februarja 1942 svojo DRUGO OFENZIVO, z glavnimi silami v Rosni, zraven tega pa tudi, v drugih pokrajinah Jugoslavije. V ogorčenih bitkah je bil razbit sovražnikov obroč v Bosni, Naši borci so po
LEGENDARNEM IMANSKEM MARSU osvobodili ozemlje na tromeji Bosne in Hercegovine in Črne gore. Tu je bila 1. marca.
1942	formirana II. Proleterska brigada. Že v zgodnji pomladi je pričel sovražnik z velikimi silami TRETJO OFENZIVO. Naše enote so se med nenehnim bojem umaknile v Sandžak in Črno goro kjer so se številčno in organizacijsko krepile. Tedaj je bilo formiranih PET novih proleterskih udarnih brigad. Julija 1942 se je pričela partizanska ofenziva proti Bosanski Krajini. Partizani so osvobodili večji del Bosne z več mesti, med njimi tudi Bihač, skoraj vso Liko, Kordun, Banijo in velik del Slovenije. V osvobojenem Bihaču je bilo 26. in 27. novembra 1942 prvo zasedanje AVNOJ. AVNOJ je postal vrhovni organ borbe in tudi že začasni organ nove demokratične oblasti narodov Jugoslavije. Zaradi nasprotovanja SZ pa ni postal AVNOJ vrhovni organ oblasti z zakonodajnimi pravicami. Vedno naraščajoči razmah NOB je oviral gospodarsko in vojno dejavnost okupatorja in vezal v Jugoslaviji številne sovražne divizije, ki so bile vedno bolj potrebne na velikih bojiščih. V Rusiji je Hitler izgubil zimsko bitko za Stalingrad, v Egiptu je bil potolčen Rommel, hkrati pa so se zavezniki izkrcali na zahodni afriški obali. Vedno bolj pereče je postajalo tudi vprašanje invazije v Italijo in na Balkan. Zato je pričel sovražnik konec leta 1942 z več kot 100 tisoč vojaki ČETRTO OFENZI-
VO, zavzel Kordun, Banijo in Bihač ter začel potiskati naše enote proti jugovzhodni Bosni in Hercegovini, kjer naj bi zaprl obroč. Toda s spretnim manevriranjem na Neretvi se je naši vojski, ko je razbila četnike, posrečilo prebiti se iz obroča, pri čemer je rešila svoje ranjence. Tudi v drugih krajih je napadel sovražnik z močnimi silami, vendar ni. mogel uničiti niti' enega žarišča vstaje.
NOV se je vedno bolj širila, nenehno so se ustanavljali novi odredi in brigade. Ker IV. ofenziva v aprilu 1943 ni uspela je sovražnik pripravil PETO OFENZIVO, nov napad na ozko planinsko območje v vzhodni Bosni in Hercegovini, Sandžaku in Črni gori. Maja in juniia so bile NAJBOL1 KRVAVE bitke v NOB na Magliču, Vučevu, Vo-lujku, na Sutjeski in na Zelen gori.
Vrhovni štab s tovarišem Titom na čelu je z operacijami in z brezprimernim junaštvom borcev preprečil sovražnikov načrt, da v obroču ognja in železa uniči glavnino NOV. V tej ofenzivi je bil ranjen tudi maršal Tito. Naša vojska je izšla zmagovita iz obroča in osvobodila novo ozemlje v vzhodni in srednji Bosni in Dalmaciji, prapravlja-joč se na novo fazo borbe, ki je nastopila po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943.
Naše enote so razorožile večji del italijanske vojske in v naše roke so prišle velike količine orožja in drugega vojnega materiala. Znatno so se okrepili tudi partizanski mornariški odredi, od katerih je bil prvi formiran že 10. septembra 1942 v Podgori. Vstaja se je vedno bolj razplamtevala in je resno ogrožala nemške fronte na Vzhodu in
v Italiji Sovražnik sedaj ni več obkoljeval, marveč se je posluževal nenadnih prodorov motoriziranih enot v dobi od septembra 1943 do januarja 1944, da bi razbil in dezorgani-ziral osvobojeno ozemlje, demoraliziral zaledje in onemogočil načrtno izvedbo operacij. Njegovi udarci, so bili usmerjeni v Slovenijo, Gorski kotar, Žumberak, Makedonijo, Liko, Banijo, Kordun, Sandžak in vzhodno Bosno, vendar sovražnik ni mogel doseči niti enega izmed postavljenih ciljev. Med ČETRTO OFENZIVO sovražnika je bilo 29. novembra 1943 ZGODOVINSKO II. zasedanje AVNOJ v Jajcu, kjer so bili postavljeni temelji nove socialistične Jugoslavije.
Sovražnik je še enkrat poskušal, da s 400 tisoč vojaki zruši odpor naših narodov. V SEDMI OFENZIVI maja 1944 je sovražnik s padalci napadel Drvar da bi uničil Vrhovni štab. Toda tudi tu sta zmagala požrtvovalnost in brezmejno junaštvo naših borcev nad sovražnikom, ki je razpolagal z najmodernejšo tehniko. Borbe od maja do julija so zičrpali sovražnika, naše borce pa prekalile za poslednji obračun z zasužnje-valci. Že poleti se je koncentrirala NOV za osvoboditev Srbije in Beograda. V operacijah za Beograd v oktobru 1944 so sodelovale tudi motorizirane enote Rdeče armade.. Pozimi 1944—45 se je vodila pozicijska vojna v Sremu. Spomladi 1945 je JA prebila vse sovražne fronte in v nezadržanem poletu do 15. maja 1945 osvobodila CELOTNO jugoslovansko ozemlje.
Tovariši! V snecifičnih pogojih druge svetovne vojne so narodi Jugoslavije pod vodstvom KPJ in tovariša Tita izvedli tako nacionalno kakor tudi socialistično revolucijo, kar je edinstven primer v zgodovini.
V vsakem narodu je dovolj zdravih sil, te sile je treba zbuditi iz spanja, jih organizirati in voditi v borbo kadar to zahteva objektivna situacija. To je storila naša Partija. Vse do leta 1937, ko je prišel na čelo Partije tovariš Tito in ko so bili likvidirani nizem Partije, so komunisti odigrali odločilno vlogo in pripravljali narode Jugoslavije na usodno leto 1941. Uspešno vodenje NOB pa so omogočili naslednji činitelji: Obstoj objektivnih razlogov za mobilizacijo naših narodov s protiljudskimi režimi v stari Jugoslaviji, mržnja do okupatorja in domačih izdajalcev in stoletna težnja vseh za-
tiranih za rešitev nacionalnega vprašanja, ter socialnih in političnih problemov v svobodni demokratični domovini. Pravilna priprava vseh naprednih sil v državi na velike dogodke, vsestranska mobilizacija naših narodov in PRAVILNA vojna ter politično vodstvo KPJ s tovarišem Titom na čelu.
So ljudje v inozemstvu, ki nepravilno tolmačijo našo borbo in govorijo o neki spontanosti in srečnem naključju, ki je omogočilo vodenje NOB. Treba razumeti, da je bil upor vnaprej ORGANIZIRAN in VODEN iz enega centra in da so komunisti v dejanjih dokazali tako v bivši Jugoslaviji kakor tudi za časa NOB svojo brezmejno vdanost svojemu narodu in Partiji. Ne smemo pozabiti nikdar, da je od predvojnih 12 tisoč članov Partije, darovalo svoja dragocena življenja 9 tisoč na bojnih poljanah.
Začeli smo s partizanskim načinom bojevanja. To ni seveda naš izum, kajti zgodovina partizanskega načina bojevanja datira iz prve polovice XIX. stoletja. Ta način bojevanja so pričeli 1808 v Španiji proti Napoleonu okupacijski vojaki. Poleg enot špan-ske regularne armade je bil uspeh partizanskih formacij vsekakor neizpodbiten. Napoleonov pohod v Rusi jo 1812 je izzval še večji partizanski pokret. kot ga je zabeležila partizanska borba španskega naroda, V francosko-pruski vojni 1870-71 so se tega načina poslužili tudi Francozi, ki so delovali v pruskem zaledju. In še in še imamo tekih primerov v zgodovini. Za te pokrete pa je značilno naslednje:
Da so ti partizanski načini bojevanja odnosno partizanski odredi bili dodatek regularni armadi, na katero so se v osnovi tudi naslanjali, in odigrali samo pomožno vlogo v bojih proti sovražniku.
2.	Da to niso bili široki ljudski pokreti im niso imeli revolucionarnega značaja.
3.	Niso imeli, značaj razrednega osvobo-jenja izpod jarma izkoriščevalcev.
V drugi svetovni vojni so partizanski načini bojevanja proti okupatorju zajeli širše razmere, talko po številu držav v katerih so se razvijali, tako tudi po ciljih, ki so v skrajni liniji imeli razredni značaj. Partizanski pokret in način bojevanja nekje v manjšem, drugje spet v širšem razmahu se je v drugi svetovni vojni razvijal v mnogih državah: v Franciji, Belgiji, Holandiji, Nor-
veški, Grški itd. Toda NAJIZRAZITEJSI PRIMER partizanskega načina bojevanja je bil ustvarjen v Jugoslaviji. Pod vplivom naše NOB in z njeno direktno in neposredno podporo se je razvijal osvobodilni pokret v Albaniji im Bolgariji, a po letu 1943 tudi v Italiji in Avstriji.
NOB Jugoslavije in partizanski način bojevanja je postal EDINSTVEN ZGODOVINSKI primer, da so partizanski odredi prerasli v regularno ljudsko armado. V skladu z navedenimi dejstvi naš NOB in partizanski način bojevanja po eni strani po svojih razmerah in razmahu, a po drugi strani po posledicah, ki so iz tega nastale, dalje nekaj odločujočih karakteristik za njegovo zgodovinsko obdelavo in sicer: NOB in taktika partizanskega bojevanja so bili v Jugo-
slaviji vseljudski in množični, ta pokret je imel za cilj končno osvoboditev zemlje od okupatorja in domačih izdajalcev in za pravičnejšo socialno ureditev. Naš pokret je voden načrtno in načrtu KPJ, česar ni bilo v drugih državah. NOP in partizanske enote so edino v Jugoslaviji mogle zakonito
Spomenik NOV v Križevcih pri Ljutomeru
prerasti v regularno armado, dočim je v drugih deželah podtalno in partizansko gibanje spričo objektivnih in subjektivnih razlogov na koncu koncev popolnoma ugasnilo. Ne smemo pozabiti, da smo v Jugoslaviji vodil: mnoge frontalne borbe, če je bulo to v skladu z dejansko situacijo in če se je predvidevalo, da bodo naše enote zmagovite v frontalnih borbah. Takih primerov imamo v zgodovini naše NOB zelo veliko.
Tovariši! Minilo je 4 vojnih in 12 povojnih let. Nasa JLA se je iz leta v leto krepila in razvijala. Njen komandni kader ima za seboj dragocene in bogate borbene izkušnje in visoko šolo trpljenja. V povojnem obdobju (in tudi med NOB) je komandni kader opravil že vrsto različnih vojaških šol in tečajev, in se usposobil za svoje dolžnosti. Armada se nenehno razvija in se izpopolnjuje z sodobnim orožjem. Za nami je usodno leto 1948 in težki napori vsega našega ljudstva, da smo iz lastnih sredstev ustvarili sodobno vojno industrijo, ki danes preskrbuje armado z vsemi vrstami modernega orožja. Na vseh manevrih in taktičnih vajah je naš komandni kader dokazni, da je kos svojim nalogam in da zna uspešno uporabljati vojno tehniko in da bo, če bo kdaj to potrebno, izpolnil poverjeno mu nalogo tako, kakor v 4-letni krvavi borbi. Naša armada ni ustvarjena zato, da bi osvajala tuja ozemlja, pač pa za obrambo domovine in njene neodvisnosti. Pripadniki armade aktivno sodelujejo pri izgradnji socializma. Koliko novih cest, mostov in drugega so že zgradile naše edini-ce, vojna industrija pa dela tudi za civilno potrošnjo. Armada je kovačnica novih kadrov. Vsako leto prihaja iz vojske tisoče mladincev, ki so v armadi končali z uspehom različne tečaje. Le-ti se po prihodu iz armade uspešno uveljavljajo v raznih gospodarskih in drugih organizacijah in čestokrat pišejo zahvalna pisma svoiim komandirjem zn njihov trud in požrtvovalnost, ki so ga imeli z njimi. Armada je v pravem pomenu ljudska.
JLA uživa v svetu velik ugled, zato ni nič čudnega, če se naš Odred že več kot leto dni nahaja v sestavu mednarodnih oboroženih sil na egiptov-sko-izraelski meji. Tu so si naši vojaki pridobili zaupanje in simpatije tamkajšnjega prebivalstva.
Zaradi dosledne in miroljubne politike našega vodstva na čelu s tovarišem Titom, je Jugoslavija osvojila simpatije in podporo vsega naprednega človeštva. Naša herojska borba in povojni napori ljudstva so nam omogočili, da lahko govorimo v vsemi velikimi in malimi državami kot enak z enakim. Jugoslavija je sicer geografsko in po številu prebivalstva med malimi državami, toda v MORALNEM pogledu je na stopnji velesile.
Hočemo živeti v prijateljskem sožitju z vsemi našimi sosedi, kakor tudi z Vzhodom in Zapadom na osnovi enakopravnosti in nevmešavanja v naše notranje zadeve ter krepiti in razvijati gospodarsko. kulturno, politično sodelovanje z vsemi narodi in državami, ne glede na njihovo drušbeno in politično ureditev, na načelu aktivne koeksistence.
Jugoslavija se bori z vsemi silami za mir in za miroljubno reševanje vseh mednarodnih sporov v okviru organizacije ZN, ter je nasprotnik blokovske politike in rožljanja z orožjem. Naš planet pa je na žalost postal kovačnica orožja in velesile tekmujejo v oboroževanju in kopičijo zaloge jedrskega orožja. Človeštvo je prišlo tako daleč, da lahko samo sebe uniči. Nova vojna bi bila zategadelj pravi absurd, kajti zmagovalca bi ne bilo, pač pa bi z novim strahotnim orožjem, ki ga posedujejo 3 velesile, izbrisali vso civilizacijo z našega planeta.
Toda upajmo, da bodo napredne sile sveta in med njimi nova socialistična Jugoslavija, ki se
borijo za mir in za mirno reševanje vseh sporov incd državami in narodi končno le zmagale, ter prisilile odgovorne državnike, da se bo atomska energija — ta največji izum ljudskega duha, uporabljala izključno le v miroljubne namene.
Naj živi herojska JLA in njen vrhovni poveljnik maršal Jugoslavije J. B. Tito!
NAPISAL: JOŽE JANEŽ. REZERVNI PEHOTNI MAJOR
Vojakom v Murski Soboti in v ostalih krajih Pomurja, kakor tudi vsem domačinom, ki služijo kadrovski rok, čestitamo ob dne\u JLA.
Naš odred v Egiptu
POMURSKI VESTNIK, 19. dec. 1957
4
ne-o,5;t3i£ii'4Si:a*»ca«M»Dr


( KULTURNI RAZGLEDI )
Iz knjižnih programov naših založb
November in december sta meseca, ko založbe objavljajo svoje knjižne progru-me ter nabirajo naročnike za naslednje leto. V zadnjem času so razposlale svoje progrume tri založbe: Pre-šernovu družba, Založba Obzorja in Cankarjeva založba.
S kakšnimi knjigami nns bodo razveselile te založbe, bomo videli v naslednjem sestavku.
PREŠERNOVA DRUŽBA
Kazen svojih vsakoletnih množičnih izdaj se je Prešernova družba odločila izdajati zbirko žepnih romanov — Ljudska knjiga. Kakor beremo v programu, je pobudo za ljudsko knjigo, v kateri bo izšlo zaenkrat vsako leto pet povesti, romanov ali novel starejših ali sodobnih avtorjev iz raznih dežel, sprožilo pomanjkanje dobrih zabavnih leposlovnih del . . .« Zamisel, uvesti tudi pri nas zbirko žepnih romanov, kakor jo že imajo mnogi narodi je vredna vse hvale, vendar . . .
Takoj po vojni ie začel Slovenski knjižni zavod v Ljubljani izdajati žepno zbirko del domačih avtorjev pod naslovom »Nova pota«. Spominjam se troje del iz te zbirke in sicer »Bataljon« Klusovega Jožeta, povest Miška Kranjca »Samotni otok« in pesniško zbirko Toneta Seliškarja »V objemu domovine«. Zakaj je zbirka prenehala izhajati, mi ni znano: sledila pa ji je nova zbirka »Mala knjižnica«, ki pa praktično med ljudi sploh ni prodrla, čeprav je izhajala v času največje konjunkture na knjižnem trgu. Zbirka je po nekaj letih prenehala izhajati, prvi zvezki iz te zbirke pa še vedno ležijo zaprašeni v marsikateri knjigarni po ceni din 10, 18, 20, 40. 55, itd., kakor so pač naraščale cene. Vzrok? Izbor del v tej zbirki je bil razen redkih izjem daleč od tega, kar si ljudje od knjig žepnega formata želijo. Namesto, da bi v zbirki izhojola krajša dela sodobnih avtorjev, do katerih so bralci kazali zanimanje, je uredništvo vsiljevalo kupcem dela že znanih klasičnih mojstrov od Voltaira in Diderota naprej. Ni torej čudno, da je Mala knjižnica imela kljub nizki ceni le ozek krog kupcev in založba te knjige še danes brezuspešno ponuja, kupcev pa ni in ni . . .
Knjižni program Ljudske knjige Prešernove družbe je neverjetno obsežen, saj je v njem omenjenih kar 94 del, (dela avtorjev, omenjenih v uvodu nisem upoštevali) ki naj bi izšla v tej zbirki, torej program kar za nekaj desetletij naprej. Če pazljivo prelistate program, pa ste z njim vse prej kot zadovoljni. Med navedenimi avtorji ni nobenega Jugoslovana, pač pa ogromno avtorjev, katerih dela že imamo v prevodu, pravtako tudi precej del, ki jih imamo celo v knjižnih izdajah. Naj jih navedem: Karel Čapek: Kra-katit, Hordubnl, Prva kolona (Prva izmena); Charles Dickens: Pusta hiša: F. M. Dostojevski: Selo Stepnnčifeovo, Zapiski z mrtvega doma; Vladimir Dudincev: Človek ne živi samo od krnha (Pravkar izšlo pri DZS!); Victor Hugo: Notredamska cerkev v Parizu, Tisoč in ena noč; Jack London: Beli Očnjak, (izšlo pred kratkim pri MK!) Klic divjine; Pierre Lotti: Islandski ribiči; Pros-per Merimee: Carmen, Co-lomba; E. A. Poe: Grozljive zgodbe (doslej dve izdaji!); Jose Rivera: Vrtinec; John Steinbeck:	Biser; Saltikov-
Sčedrin:	Zgodovina nekega
mesta (zgodovina mesta GIu-
pova); R. L. Stevenson: Prigode Davida Balfourja.
Po vzgledu že omenjene Male knjižnice SkZ ima tudi Prešernova družba vrsto del že znanih avtorjev kot so llonore de Buizac, Cyrano de bergerac, Churlcs Dickens, lliomus llurdv, Prosper Merimee, Herman Melville, Georg, R. L. Stevenson, \Val-ter Scott in še kateri, sicer spoštljivi stari pripovedniki, ki nas pa — resnici na ljubo povedano — že vrsto let pošteno utrujajo.
Program Ljudske knjige pa ni samo staromoden, suj najdemo v njem tudi imena avtorjev kot so E. Calivvel, Collete, Piir Lagerkvist, Wil-liun Faulkner, Ernest Heing-wuy, Jean Gione, Grahan, Green, Cesare Pavese, Scott Fitzgerald, Vasco Pratolini, Theodor Plievier, F. E. Sil-lumpaii in drugi, čeprav so so z zgoraj omenjenimi in neomenjenimi avtorji v znatni manjšini. Vmes zasledimo tudi nekaj zanimivih zabavnih romanov in kriminalk.
Za letos je Prešernova družba napovedala dve knjigi, za prihodnje leto pet in to dva resna romana (Balzac: Zena tridesetih let, Ol-brach:	Najtemnejša ječa),
dva zgodovinska romana (Mo-berg: Jezdi še nocoj, Roidis: Papežinja Ivano Vlil), po en fantastični roman (Eigk: Dan Ničla) kriminalni roman (Wnlsch: Mora na Manhatta-nu) ter Maupassantovo zbirko novel »Poročno potovanje«.
Kakor je posrečena zamisel izdajati zbirko žepnih romanov po ceni, dostop ni vsakomur, pa skoraj dvomim, da bi s tem programom Prešernova družba lahko uresničila svoj lep načrt — prodreti z dobro in ceneno knjigo »med široke ljudske množice«. Ce bi se uredniki vsaj tnalo zanimali za želje bralcev v naših knjižnicah in knjigarnah, kjer hi dobili dragocene napotke za svoje delo, bi brez dvoma program Ljudske knjige izgledal bolj sodoben. Dobra volja še ni vse, treba je poznati tudi ukus in potrebe bralcev in kupcev, katerim so knjige namenjene, tega pa v programu Ljudske knjige ravno pogrešam.
ZALOZBA OBZORJA
Po vzgledu ostalih slovenskih založb, ki izdajajo knjižne zbirke na obročno odplačevanje, je letos uvedla zbirko »Nova obzorja« tudi mariborska založba Obzorja. V svoji zbirki bo izdala šest pripovednih del med katerimi si bodo lahko naročniki poljudno izbrali najmanj štiri knjige, razen tega pa bo vsak naročnik knjižne zbirke brezplačno prejemal še literarno revijo »Nova obzorja«.
Program za leto 1957-58 predvideva naslednja dela: Anna Wambrechtsamer: Danes grofje celjski in nikdar več (ponatis), Richard Gor-don: Zdravnik v hiši, Irwin Schavv: Mladi levi, Otto Lud-wig: Med nebom in zemljo, Theodor Plievier: Moskva in Smiljan Rozman: Nekdo.
Knjižni izbor »Nova obzorja« ni slab, vendar ne bi nastala nobena škoda, če bi založba namesto knjige* Med nebom in zemljo« in »Zdravnik v hiši« dala bralcem še kaj boljšega. »Danes grofje celjski in nikdar več« Anne Wombrechtsamerjeve so že znani, zato o knjigi spregovorimo več ob izidu, pravtako o originalnem Rozmanovem delu »Nekdo«. Po dosedanjih delih mladega avtorja sklepam, da knjiga bralcev ne bo razočarala.
Dve odlični knjigi v zbirki so Shawovi »Mladi levi« in Plicvierjeva »Moskva«. »Mla-
di levi« so ob izidu naleteli na navdušen sprejem ameriške javnosti, kritika pa si je bila edina v tem, da je to najboljše sodobno delo z vojno tematiko. Mnogi primerjajo »Mlade leve« celo s Tolstojevim mojstrskim romanom »Vojna in mir«. Tudi Plievier ne zaostaja za Seha-wom. Knjiga »Moskva« je prvi del trilogije, ki nosi naslov »Moskva — Stalingrad — Berlin«. 'Trilogija je takoj po izidu bila prevedena v mnoge svetovne jezike.
CANKARJEVA ZALOŽBA
Program knjižnih zbirk Cankarjeve založbe za leto 1958 preseneča zlasti z izbranimi deli iz svetovne književnosti, obenem pa zbuja upanje, da bomo končno le dobili založbo, ki bo s svojimi izdajami enakovredna predvojni Modri ptici. Znlož-ba izdaja svoje knjige v štirih zbirkah: Svetovni roman. Sodobni roman. Bios in Nova ljudska knjižnica. Že imena posameznih zbirk dovolj zgovorno povedo, kakšne knjige izdaja založba. Po že ustavljeni navadi izidejo v vsaki zbirki štiri knjige, razen v zadnji, Novi ljudski knjižnici, kjer izide letno pet knijg, namenjenih predvsem manj zahtevnim bralcem.
V zbirki Svetovni roman bo kot prva knjiga izšlo zadnje delo velikega nemškega pripovednika Thomasa Manna »Izpovedi pustolovca Feliksa Krulla«, nadalje romon znanega angleškega pripovednika poljskega rodu Josepha Con-rada »Nostromo«, ki je obenem najobširnejši tekst tega svoje vrstnega pripovednika, ki ga tudi pri nas že dobro poznamo po številnih prevedenih delih. V dveh knjigah sledi drugo izdaja najslavnejšega romana poljske književnosti »Kmetje« W. St. Reymonta,« mogočno pripovedno delo o zemlji in kmetu, o naravi in človeških usodah.«
Zbirka Sodobni roman ne zaostaja za Svetovnim romanom, temveč ima človek vtis, da ga nekje celo prekaša. Izbor del sodobnih pisateljev je skrbno izbran in že imena samih avtorjev so porok za kvaliteto. Roman prezgodaj umrlega danskega pisatelja J. F. Jakobsena »Barbara in možje« je sicer edino pripovedno delo nadarjenega pisatelja, vendar ga kritiki primerjajo s Flaubertovo »Gospo Bovarvjevo«. Johna Stein-beckn ni treba pri nas posebej predstavljati, saj je slovenskim bralcem že star znanec, s katerim se človek vedno rad sreča. Roman »Vzhodno od raja« je Steinbeckovo nnjboljše in najob-širnejše delo, preneseno pa tudi na filmski trak. Film je bil izredno dober, knjiga pa ga seveda daleč prekaša. Naslednji dve knjigi o zbirki Sodobni roman je delo mladega omeriškega pisatelja Jamesa Jonesa »Od tod do večnosti«. To je roman iz druge svetovne vojne, ki se zlasti odlikuje po mojstrskih opisih in odkritosrčnosti pisatelja, kateri ne skriva ničesar. temveč pove resnico tudi če zaboli.
Zbirka Bios je namenjena ožjemu krogu bralcev. V njej bodo izšle naslednje knjige: Zsolt Harsnnyi: »Gnlileo Ga-lilei«, Carlo Zevi: »Kako gledati arhitekturo,« Eva Lips: »Indijanci« ter spomini Štefana Zwciga »Včerašnji svet«.
Nova ljudska knjižnica nam bo kot prvega predstavila domačega pisatelja Danila Lokarja z zbirko novel »Sodni 'dan na vasi«. Sledi dnevnik japonskega zdravnika Miči-hika Hač.ija »Hirošima«. Dr. Hnči je bil sam žrtev" prve atomske bombe in zato nje-
(Nadaljevanje na 6. strani)
Poverjenikom in članom Prešernove družbe!
Sporočamo, da so letošnje knjižne zbirke dotiskane.
Razpošiljanje knjig bo predvidoma trajalo do vključno 25. decembra. Tako bo vsem poverjenikom omogočeno, da še pred Novim letom vročijo knjige članom oz. naročnikom. Zato ne urgirajte knjig ali pomanjkljivih pošiljk pred zaključkom ekspedita.
VABIMO VSE ČLANE, DA TAKOJ OB PREJEMU ZBIRKE OBNOVE ČLANARINO IN PLAČAJO VSAJ DEL ČLANARINE.
Poverjenike, ki so prejeli nekaj izvodov 1. knjige, knjižne zbirke žepnih romanov Ljudske knjige »Dan ni« pa prosimo, da se potrudijo, da čim preje pridobe vsaj tisto število stalnih naročnikov za to zbirko, kolikor so prejeli knjig.
Če greš na Dunaj moraš pustiti...
BEŽNI VTISI Z IZLETA GRADEC-DUNAJ
Letos oktobra sem obiskala Avstrijo. Moj cilj je bil le Gradec. Cariniki na meji so bili vljudni in ustrežljivi. Avstrijci so nas pregledali kar v vlaku, naši cariniki pa so opravili svojo dolžnost v carinarnici.
Takoj pri izstopu. z vlaka v Gradcu mi je neki Avstrijec vljudno pginagal nositi prtljago (kar danes pri nas zelo pogrešamo). Kavalir mi je uredil karte. Na koncu mi je zaželel prijetno potovanje. Dober začetek, sem si mislila. In res je šlo po sreči vse moje bivanje v Avstriji. Sorodniki moje znanke so me povabili na stanovanje v Thondorf pri Gradcu. Žep mi namreč ne bi dopuščal dragega stanovanja v mestu.
Thondorf je sicer vas, vendar precej velika in z industrijo. Večinoma pa se ukvarjajo ljudje s kmetijstvom. Obdelovanje je načrtno in s stroji, traktorji. Za delo imajo posebne obleke. Zvečer si privoščijo oddih in zabavo. Avstrijci so že znani po družabnosti in prijetnosti — vendar le v prostem času. Niso pa razsipneži. Meni so gostoljubno postregli in mi razkazali svojo vas in Gradec.
Stanovanjska ureditev pri njih ni nič bolj sodobna kot naša. Tudi pri nas imamo pralne stroje, mikserje, sesalce, UKV radijske sprejemnike, hladilnike itd., za kar so mislili, da jih nimamo. Zanimiva se mi je zdela ogromna naprava — last cele vasi: hladilnik. To je približno 10 metrov dolg, 4 metre visok prostor v občinskem poslopju. Razdeljen je v 80 omaric v dveh vrstah. Vsaka omarica ima svoj ključ in je last enega kmeta. Odzvala sem se vabilu šefa in si ogledala hladilnik tudi od znotraj. Stroji, ki vzdržujejo —21 stopinj C, so vsi nemški, uvoženi iz Duseldorfa. Delujejo avtomatično, šef mi je odprl svojo omarico. Začudila sem se: črešnje sveže kot v juniju z drevesa. V omarici imajo vso povrtnino: grah, kumare, fižol, v glavnem pa meso. Vse je spravljeno v nylon-vrečkah. Tako kmetje koljejo, kadar hočejo, saj lahko stoji meso v hladilniku po več mesecev. •Tudi jaz sem jedla svinjino, ki so jo moji gostitelji imeli spravljeno od kolin že v maju. Poleg hladilnika je v tem poslopju še
Dunajska panorama
soba za razkosavanje živine, da lahko takoj vložijo meso v hladilnik. Odlična reč je tak hladilnik — koliko pa stane, je seveda drugo vprašanje. Baje dva milijona šilingov. Kmetje sami so morali nekako v obliki zadruge prispevati vsak 4000 šilingov že ob graditvi, ostalo je dala občina. Sedaj pa plačujejo še vsak mesce elektriko in nekaj za morebitna popravila.
V Gradec smo se vozili z avtom. Avtomobil si človek najlažje kupi, pravijo tam. Edino vzdrževanje je drago. Sicer pa se z av-to-stopom daleč pride.
Gradec je lepo grajeno mesto ob Muri s precejšnjo industrijo. Ima približno 250.000 prebivalcev. Promet je pester. Mopedi, motorji, avtomobili, tramvaji in obusi prevažajo ljudi. Videla sem le tu in tam kolesarja. Vožnja na tramvaju v eno smer stanc 2 šilinga, kar je za naše razmere precej. Tudi po trgovinah, čeprav je velika izbira in vljudna postrežba, so zasoljene cene. Videla sem zelo malo kupcev, vsaj takrat, ko sem jaz hodila po trgovinah. Kar zadeva tehnične predmete, so domala na istem kot pri nas. Mogoče so nekatere stvari pri nas celo cenejše. Tekstilno blago ponujajo najprej najdražje, potem ti razkažejo cenejše stvari. Videla sem lepo blago za plašče, ki pa je prav pošteno zabeljeno z visokimi cenami, ker je uvoženo iz Švice, Anglije in Švedske. Imajo pa tam posebne razprodaje (Sonderangebot), kjer se da ceneje kupiti kakor sicer, ko je sezona za tiste stvari.
Simbol mesta je Schlossbcrg, izletniška točka Gradca. Od tam je čudovit razgled na vso mesto. Na Schlossbergu se je ohranil samo stolp z uro (28 m visok), zgrajen v šestnajstem stoletju, ko so bile grajene utrdbe proti Turkom. Na Schlossbergu je muzej z reprodukcijami muzealnih utrdb. Lepi nasadi in parki krasijo izletniško točko. Lična električna železnica vodi iz Schlossber-ga v mesto. Tu sem si ogledala mestni naravni park, ponoči je osvetljen. Fontane so kupili v Parizu 1875. leta. Najprometnejša in največja trgovska ulica je Herrengasse (Gosposka). V mestu je tudi cesta s fasado v baročnem stilu iz leta 1607. Nekatere hiše nosijo zelo stare freske, deželna hiša (Landhaus) je bila v 16. stoletju staro upravno središče Štajerske, sedaj pa uporabljajo dvorišče deželne hiše za letno gledališče. Gradec ima univerzo, visoko šolo, ljudsko univerzo, kjer organizirajo počitniške mednarodne tečuje. V Gruden so mednarodni pomladanski in jesenski sejmi, festivali, kjer sodelujeta opera iu drama. V operi (Volks-oper) so dajali Dnevnik Anne Frank, opero Boris Godunov (na lepakih je bilo zapisano: Godunoff) in Lebarjeve operete. Gradec ima 12 kino dvoran. Cinemaskop ni več novost za Gradčane. Prav tako tudi ne kinostop. Filmi, ki sem jih gledala, so bili vsi ša-
Grad Schonbrunn
Ijivi. Priljubljeni pevec in igralec Peter Aleksander, kakor tudi Katarina Valente sta pa znana tudi svetovnemu občinstvu. Musik-box je v vsaki restavraciji Samo vržeš šiling v škatlo in avtomatično se odpre ter zaigra priljubljeno melodijo, ki si jo izbereš na škatlji. Potem se spet sama zapre.
Zelenjavni trgi so pogosti. Izbira zelenjave in sadja je obilna. Sadje je zelo drago. Cen ne določijo za 1 kg, temveč le za en Četrt kg. Marsikateri tujec se zato mimogrede napeče, ker misli, da je sadje poceni.
Ker mi je čas dopušč.al in je bilo vreme naklonjeno, sem izkoristila dopust do konca in si še na hitro ogledala Dunaj. Pot vodi po Semmeringu, čudovitih planinah z gozdovi, mnogih tunelih in viaduktih. Na vsaki postaji po zvočnikih zažele potnikom prijetno potovanje. Wir wunschen gute Unterhaltung — Gute Reise — itd. Ali ne bi tudi pri nas nekaj podobnega poživelo tu-
Dunajska opera
ristične metode? V treh urah sem bila na Dunaju z motornim vla kom. Veličasten občutek me je prevzel, ko sem zagledala vele mesto Dunaj. Ima okrog 2 milijona prebivalcev. Južni kolodvo: še ni obnovljen popolnoma. Sicer pa na Dunaju ogromno gradijo, celo, kot sami Dunajčani pravijo, odkar so Rusi odmaknili pete. Seveda je to v glavnem ameriški kapital, ki p se bo še bolj stekal na Dunaju, ker bo Dunaj središče elektronske energije. Prav v tem času je bila atomska konferenca. Dunaj si lahko privošči take svetovne slavnosti, saj ima mnogo velikan škili in razkošnih palač ter hotelov. Poleg običajnega komforta ima vsaka soba televizijski aparat. Temu primerne so tudi razkošne cene. Za eno noč v podpovprečnem hotelu plačaš 100 šilingov. Da ne omenjam mestnih cen za hrano itd. Draginja na Dunaju je še večja kot v Gradcu. Torej resnično velja ta rek: Kdor gre na Dunaj — naj pusti trebuh zunaj.
Ponoči je Dunaj ena sama svetlikajoča se reklama — mali New York.
Kakšen promet je na Dunaju? Velikanski. Preko ceste ne bi mogla, če ne bi našla »čudežnih« stopnic. Samo stopila sem nanje in se pogreznila v podzemlje. Tako prideš na drugo stran. Na cesto te poneso spet take stopnice. Podzemlje je zgrajeno v kro gu. V sredini je steklen bufet v obliki krogle. Ob obodu kroga so izložbena okna in trgovine: odprte noč in dan.
Dunaj je razdeljen na 23 rajonov. V središču je najbolj zna na Ringstrasse. Sredi 19. stoletja so odstranili veliko mestno ob zidje in tako je nastala na tem mestu široka, moderna ulica Ringstrasse, ki v obliki obroča oklepa mestno središče, da je možna asimilacija rajonov. Ob tej ulici so zidali ogromna po slopja. Kot kulise velikega gledališča si slede stavbe: kasarna dunajskega domačega polka (Deutschmeister). Borza. Univerza v novorcnesančnem stilu. Cerkev (Votiv-kirche) je bila zgrajena v zahvalo ponesrečenega atentata na cesarja, v gotskem stilu. Magistrat v gotskem stilu. Nasproti prijazna fasada mestnega gledališča (Burg Theater. Parlament, oba dvorna muzeja, opera
Grad Schonbrunn
(Staats-Oper). Internacionalni hoteli, trgovinska zbornica in vojno ministrstvo, ki ga straži ogromen kip Radeckega. Nasproti univerze je ohranjen del mestnega obzidja. Značilno je, da je vmes vse polno trat, cvetic in negovanih dreves. Zato se na Dunaju ljudje tudi po mestu sprehajajo. Pri operi na Ringstrasse — Ring cesti so internacionalni hoteli s potovalnimi agenturami, s kavarnami, ki dajejo vtis velemesta. Lepa je katedrala Stephans dom. Sem so nosili v srednjem veku dunajski peki svoj kruh, preizkušat hlebčke, ali so dovolj veliki. Ce kateri ni bil, joj tistemu peku. V železni gajbi so ga namakali v vodi, toliko da se ni zadušil. Pravijo, da imajo odtlej na Dunaju hlebčki in kruh sploh »dobro mero«.
Največji vtis na Dunaju je naredil na me Schonbrunn, najimenitnejši del mesta. Sem romajo tudi vsi tujci in domačini. To je svet samih lepih studencev in vodometov. Obdan z lepimi parki, nasadi, kipi, spomeniki, klopmi, itd., (ob rečici Wien v XII. oziroma XIII. rajonu). V 16. stoletju je stal le lovski grad imenovan Katerburg. Med turškim oblegovanjem je bil uničen. Kasneje je cesar Leopold zaupal gradnjo novega gradu Fischer von Erlachu. Mesto so zbrali okrog lepega studenca. Nadaljeval je Jožef I. iu potem šele kasneje Marija Terezija, ki je podpirala ml. Fischerja. Danes je od mnogih teras ostala le trostopna naprava: glavno poslopje gradu, Neptunov studenec in nad vsem Gloriette na vrhu hriba. Tu poleg je ogromen živalski in botanični vrt. Vstopnina je 3 šilinge. V živalskem vrtu je bil najbolj ljubek tjulen, ki je počenjal vsemogoče akrobacije. Ljudje pa se najdelj ustavljajo pred opicami, orangutani in gorilami, ki počenjajo same neumnosti, kot pač ljudje. V botaničnem vrtu nisem bila, saj mi je že živalski vrt požrl skoraj ves dan, čeprav sem samo korakala mimo živali.
Nepozaben je Dunaj — če bi si seveda hotela ogledati ves Dunaj, bi morala imeti pač mnogo časa na razpolago in težko malho, da mi ne bi bilo treba pustiti trebuha zunaj.
Domov sem se vozila z našimi ljudmi, ki so bili po Nemčiji, Švici, Avstriji itd. pa so rekli: le iz Avstrije odneseš občutek domačnosti in vljudnosti.
N. B.
POMURSKI VESTNIK, 19. dec. 1957
5
Novice iz naših
IZ MELINEC
Pred kratkim so tudi Melin-čani izvolili novi krajevni odbor, ki bo moral skrbeti predvsem za navažanje kamna na ceste, za popravila cest, mostov, pozimi pa bo moral skrbeti za čiščenje poti in cest. Doslej so opravljali to le posamezniki, ostali so se izmikali, čeprav so jim grozili s kaznijo. Takim bo moral novi krajevni odbor pošteno stopiti na prste.
Sredi vasi, ob šoli, so pričeli zidati nov vodnjak, ki bo precejšnjega pomena, predvsem v primeru požara. Pri urejevanju tega vodnjaka je pokazal precej dobre volje tov. Gjura, ki je v imenu RK vodil vsa dela. Sedaj so z delom prenehali, čeprav bi se še dalo kaj urediti pred zimo. Toda tu in tam se kdo rad obregne ob tisti znani »Kdo bo pa kaj plačal?«.
Te dni so zbirali po vasi krompir, ki bi ga prodali in z izkupičkom kupili nagrade za Novoletno jelko. Moram reči, da smo odšli od marsikatere hiše praznik rok, češ da nimajo otrok in da jih Novoletna jelka nič ne briga. Vendar, ali niso videli tistih prosečih oči marsikaterega revnega otroka, ki v Melincih niso redkost? No, kljub temu smo nabrali krompirja več kot za voz in tako bomo lahko Novoletno jelko vsaj nekoliko posladkali.
Novoizvoljeni mladinski odbor je pred zelo težko nalogo. Mladina želi delati, vendar za to nima primernega prostora. Vse pa kaže, da bo sčasoma tudi to urejeno. Predsednik gasilskega društva, tov. Novak, je obljubil, da se bo potegoval za to, da mladini odstopijo prazno sobo v gasilskem domu.
Tudi dela pri regulaciji Mure lepo napredujejo. Ker je voda nizka, so naredili letos precej. Sedaj, ko so dnevi kratki, delajo od zore do mraka, samo da bi obvarovali okoliška polja in gozdove.
Včasih je bilo v Melincih ob tem času bolj živahno kot letos. Mladi ljudje so se zbirali ob večerih v šoli, kjer imajo svoj oder. Letos tega ni, saj je ostala večina mladih ljudi še nekje v Celju, Ljubljani in drugod. Menda jih bo prignala domov šele zima.
Naša dekleta pa so živahna. Upravitelj šole jim je odredil prostor, kjer imajo kuharski tečaj. Tečaj obiskuje 29 deklet in žena. Ob koncu tečaja pa bodo priredile tečajnice tudi1 kuharsko razstavo. Kako bo kaj takrat in kaj se bodo naučile, bomo videli.
Opazovalec
VUCJA VAS
Na zboru volivcev, ki je bil pred kratkim, so razpravljali v Vučji vasi o delu krajevnega odbora, šolskega odbora, o mlečni šolski kuhinji in še o nekaterih stvareh.
Iz poročila predsednika krajevnega odbora je bilo razvidno, da je bilo delo odbora zelo pestro in uspešno. Po zaslugi krajevnega odbora so posuli ceste z gramozom, očistili odvodne kanale in popravili mostove. Kmetovalci so opravili 550 delovnih dni pri izkopu oziroma čiščenju preko 5 km jarkov ter navozili 1060 ms gramoza na krajevne ceste. Vse to je bilo opravljeno brezplačno kot krajevni samoprispevek. Tako so vaščani s tem delom prispevali za okrog 500.000 dinarjev vrednosti.
Poleg komunalnih problemov je posvečal krajevni odbor precejšnjo pozornost tudi zdravstvenim vprašanjem in skrbel za socialno ogrožene osebe. Tako živi v vasi stara ženica, ki nima svojcev in nobenega imetja, ima pa mesečno podporo samo 1000 dinarjev. S predlogom za zvišanje podpore tej ženici
krajevni odbor ni uspel.
Tudi delo šolskega odbora je bilo v tekočem letu zelo razgibano. S skromnimi denarnimi sredstvi so prepleskali pročelje šolskega poslopja in proslavili 50-letnico obstoja šole. Pri tej proslavi so sodelovali vsi odborniki. Sedaj se ukvarja šolski odbor z zelo težavnim vprašanjem: obnoviti bi morali vsaj eno učilnico, ki je z inventarjem vred že popolnoma dotra-ja1a. Novost, ki pa v šoli Vučja vas ni več novost, je to, da dobivajo učenci za 100 dinarjev na mesec toplo malico.
Na zboru volivcev so govorili tudi o davkih. To je za Vučjo vas (in morda še za kateri drugi kraj) kočljiva zadeva. Z uvedbo obdavčitve po katastru je prišlo do velikih razlik davka med posamezniki, ki imajo enako velika posestva. Izrazite razlike so v zastareli klasifikaciji zemlje. Težka ilovnata zemlja je uvrščena v višji bonitetni razred kot humusno peščena. Pri dražji obdelavi je, glede na donosnejše industrijske kulture, dohodek na ilovnati zemlji manjši. Razlika v čistem katastrskem dohodku med razredi (na pr. med II. in III. razr.) pa je tudi enkratna in tako nastanejo razlike v davku med enakimi posestvi tudi do sto odstotkov v škodo tistega, ki ima slabšo zemljo.
Na zboru volivcev so izvolili tudi krajevni odbor. V znak za-
upanja so izvolili ponovno stare re odbornike.
IZ LENDAVSKEGA KOTA
Po vaseh lendavske občine so volivci zopet razgibani. Sedaj so namreč povsod zbori volivcev, na katerih volijo krajevne odbore. Prav tako so povsod tudi občni zbori SZDL.
Uprava komunalnih ustanov v Lendavi je poskrbela za tehtnice, ki bodo odpravile način trgovanja po dosedanjem načinu. Doslej so namreč predajali vsako stvar po »kupčkih«, kar je vzbujalo med potrošniki veliko nezadovoljstvo. Upamo pa, da bodo v kratkem zboljšali tudi lendavsko tržnico, kar zadeva prostore.
Tovarna dežnikov v Lendavi bo odprla prihodnji mesec nov obrat — pletilnico. Tako bodo zaposlili precej delavcev. Za ta obrat bodo kupili tudi nove stroje. Težkoče bo imel pletilski obrat le z obratnimi prostori, to tako dolgo, dokler ne bo uresničena zamisel novogradnje.
Vse kmetijske zadruge v lendavski občini bodo z novim letom prepustile trgovino novoustanovljenemu trgovskemu
podjetju, same pa se bodo posvetile bolj pospeševanju kmetijstva.
Trgovsko podjetje »Panonija« v Lendavi zida novo servisno postajo, kjer bodo prodajali naftine derivate.
Občinski sindikalni svet je imel preteklo nedeljo občni zbor. V živahni razpravi so delegati nakazali delo za prihodnje leto.
Bučečovci
Lendava
CELJE : M. SOBOTA
Dve zmagi, dva neodločena rezultata in en poraz.
V	soboto in nedeljo sc je vršil v gimnazijski telovadnici dvoboj med I. celjsko gimnazijo in Sagom iz M. Sobote v košarki.
Po tesnem porazu v Celju z 48:56 (29:1?) so se domači dijaki odločili,, da bodo vložili vse sile za zmago, ko bodo igrali na lastnem igrišču.
In res, po sistematičnem treningu jim je to tudi uspelo, čeprav je v vrstah Celjanov igral tudi državni rekorder v skoku s palico Lešek Roman, ki je bil glavni iniciator napadov, saj je sam skupno dosegel 37 točk. V tem dvoboju pa so mladinke Saga dosegle še pomembnejši uspeh s tem, da so enkrat igrale neodločeno, drugič pa so zmagale.
Sobotni program je obsegal dve tekmi. V prvi so se pomerile igralke iz Celja in Saga, rezulta tega srečanja je bil 33:33 (13:12); v drugi tekmi pa so se sestali mladinci istih moštev, izid tega dvoboja pa je bil v prid domačinom z razmerjem 64:50 (31:26).
V	povratnem srečanju v nedeljo dopoldne, pred približno 100 gledalci, so si mladinke priborile pomembno zmago nad Celjani, s tem da so jih premagale z 21:18 (13:8), medtem ko so mladinci klonili z 75:64 (37:27).
Tudi moštvo TVD Partizan je pomerilo svoje moči in samo zu las je manjkalo, da si igralci po daljšem vodstvu celo pri stanju 34:29 niso priborili pomembne zmage, kajti gostje so bili dobri, kar ni čudno, če pripomnimo, da mnogi izmed njih igrajo za celjsko društvo »železničar«, nekateri pa za »Rudar«. Pripomniti pa moramo tudi to, da je bil dejanski rezultat sicer malce drugačen, kakor pa gn je registriral zapisnikar na sugestijo sodnika Miloševič, Kovač I. in Dozct.
z 37:37 (16:16).
Najuspešnejši igralci na tem tekmovanju so bili: pri Celjanih Olač Lenka 31 točk (21 + 10), Cepin Milan 81 točk (33 + 48) in Lešek Roman 37 točk (15 + 22), pri domačih pa Bezjak Irena 31 točk (20 +11), Kureš Branko 52 točk (27 + 25), Mi-holič Branko 43 točk (24 + 19), pri TVD Partizanu pa Titan Evgen 15 točk.
V namiznem tenisu pa so zasluženo zmagali gostje z 9:1. Po vsej verjetnosti bi bil rezultata popolnoma drugačen, če se ne bi 6 najboljših igralcev udeležilo republiškega turnirja v Mariboru.
Rezultati s tega tekmovanja so takole zabeleženi:
1. Dozet : Cepin 0:2 (17:21, 12:21),
2.	Rous Jazbec 0:2 (10:21, 5:21),
3.	Miloševič E. : Mikeln 0:2 (22:24, 8:21), 4. Rous : Cepin 0:2 (18:21), 14:21), 5. Dozct : Jazbec 0:2 (12:21, 12:21), 6. Miloševič Mikeln 2:0 (21:17, 21:18), 7. Rous : Jazbec 0:2 (10:21, 5:21), 8. Miloševič : Cepin 0:2 (12:21, 16:21) in 9. Dozet : Mikeln 0:2 (17:21, 12:21).
Strelska družina »Mura« že dalj časa uspešno tekmuje v predtekmovanju za prvenstvo zone z zračno puško. Tako so se pomerili v prvem kolu z moštvom »Bliska« in dosegli od 2000 možnih krogov 1465 v naslednjih kolih pa proti »Sogradu« 1423 krogov, z Prosenjakovci 1485 krogov in končno proti Kovinarju 1365 krogov.
Moštvo, ki je, lahko rečemo trenutno na drugem mestu, z velikim upanjem pričakuje ostala tekmovanja. Sestavljajo pa ga v glavnem naslednji tekmovalci: Flisar, Fišer, Merklin, Titan, Ebenšpanger, Kureš,
Nesreče in nezgode
M. Sobota
Hrbtenico si je nalomila 51-letna Antonija Brumen iz Vidma ob Ščavnici, ko je padla z lestvice tri metre globoko.
Pri sekanju drv si je s sekiro presekal kite na desni nogi 37-lctni Rudolf Farkaš iz Lončarevec.
Pri sankanju si je hudo poškodovala desno nogo v gležnju 13-let-na Irena Prelec iz Fikšinec.
Z mopeda je padel 44-letni Anton Možina iz Ljutomera in si zlomil desno nadlaht.
Peso je rezal z motorjem 40-let-ni Andrej Kotar.šck, delavec Vzgaja-lišča v Veržeju. Os motorja je zgrabila predpasnik, nato še suknjo in Kotarška je večkrat zavrtelo. Dobil je več hudih poškodb.
Ljutomer
Avgust Karlovčec iz Bukovja, zaposlen pri Premogovniku Presnika, si je poškodoval pri kopanju premoga desno roko.
Janez Pavličič iz Pristave, zaposlen kot mizarski pomočnik pri gradbenem podjetju »Remont«, si je hudo poškodoval leva rebra. Spodrsnila se mu je lestev, na kateri je stal, pri čemer se mu je zasadilo v rebra dleto, ki ga je potreboval pri delu.
Ludvik Filipič iz Mckotnjaka, zaposlen kot mizarski pomočnik pri Mizarstvu Ljutomer, si je pri sko-belnem stroju poškodoval prst.
Karlu Omulecu, šoferju VG Jeruzalem, je košček železa poškodoval kazalec leve roke, ko je popravljal avtomobilsko gumo.
Jože Lončar iz Bunčan, zaposlen kot delavec pri ZKG Muropolje, je vozil gnoj. Ko je spravljal voz na svoje mesto se je prevzdignil.
Vsi navedeni se zdravijo v Splošni ambulanti v Ljutomeru.
NESREČA NA ŽELEZNIŠKI PROGI
Nekega dne v minulem tedno zvečer se je peljal s kolesom 29-letni Franc Mesarič, delavec pri Sogradu, doma iz Bakovec, ob železniški progi iz Dokležovja proti Beltincem. Verjetno je zaradi alkoli-ziranega stanja padel na železniški tir in tam obležal. Tedaj je privozil večerni vlak iz Ljntomera.K sreči je strojevodja opazil Mesariča na progi in je hitro zaviral. Vendar pa je še ščitnik pred kolesom udaril Mesariča po glavi in ga odbil. Poškodbe pa niso življenjsko nevar-
VELIK POŽAR NA MOTI
Minuli četrtek ob 11. uri ponoči je na Moti pri Ljutomeru nenadoma začelo goreti veliko, 52 metrov dolgo gospodarsko poslopje last Kmetijskega gospodarstva Muropolje. V poslopju je bil hlev z 49 glavami živine, stanovanje za hlevarja, garaže in spravljeno je bilo nad 600 stotov krme, ki je hitro gorela. Domači gasilci, ki so bili kmalu na mestu požara, ognja niso mogli pogasiti niti omejiti, ker imajo samo ročno brizgalno. Ljutomerski gasilci so ob 3. uri zjutraj prišli gasit, a se kmalu vrnili nazaj. Drugi dan se je ogenj razširil še dalje po ostrešju in uničil še stanovanje ter garaže. Uničena je cela zgradba, ostalo je le golo zidovje. Zgorela je tudi vsa krma. Rešili so pa vse gospodarske stroje in vso živino.
V kratkem bo izšel iz tiska
GOSPODARSKI KOLEDAR 1958
njene članke kot n. pr. »Uporaba finančnih predpisov gospodarskih organizacij«, »O finančnem poslovanju podjetja«, »Delo in izkušnje revizorjev v gospodarstvu«, »Kazniva dejanja v gospodarstvu«, »Problem stabilizacije in normalizacije v gospodarstvu glede na nove predpise o delitvi celotnega dohodka« in »O plačnem sistemu gospodarskih organizacij«. Pravniki se bodo razveselili zaradi člankov: »Značilnosti novih predpisov o razlastitvi«, »Dogovarjanje o kakovosti in ugotavljanje kakovosti blaga«, «Zakoniti in sodni roki«. Tehnologi bodo povečali svoje znanje, če bodo prebrali članke: »Avtomatizacija v bitki za dvig produktivnosti«, »Analiza delovnega mesta«. itd. Naše kmetijstvo, novosti in naloge v kmetijstvu so popisane v 11 strokovnih člankih.
Sleherna gospodarska stroka bo v Gospodarskem koledarju 1958 našla vse polno novega, zanimivega, poučljivega, tako da bo Gospodarski koledar 1958 nujno potreben ne le vsaki gospodarski organizaciji, marveč tudi slehernemu, ki je zaposlen v našem gospodarstvu.
Gospodarski koledar 1958 bo izšel na okrog 500 straneh, oprema bo luksuzna in umetniška. En izvod bo stal 1000 din. Naročite ga pri Upravi »Nove proizvodnje«, Ljubljana, p. p. 407, Trubarjeva 15, telefon 32—472, tek. račun 60-KB-1-Ž-1142.
Iz knjižnih programov naših založb
(Nadaljevanje s 5. strani)
gova knjiga ni samo napeto branje, temveč obenem naj-večja obtožba tistih, ki s tem najstrašnejšim orožjem še vedno ogrožajo človeštvo. Nadalje bo v zbirki izšel zanimiv alpinistični roman R. Frisonn »Prvi v navezi« ter potopis Z. S. Zorina »V deželi kraljice Sabe«, ki ga po-znamo že iz hrvaškega originala. »Rdeči znak hrabrosti« je roman iz ameriške državljanske vojne. Avtor romana Stephen Cran«» je s tem delom izvršil pravo revolucijo v ameriškem slovstvu, saj se je pokazal kot odličen psiholog in nadarjen pisatelj.
Pri njem so se učili odlični ameriški pisatelji kot Willian Faulkner, Ernest Hemingway in drugi. Roman bo doživetje tudi za slovensko čitajoče občinstvo. Tudi zadnja knjiga iz zbirke Nova ljudska knjižnica bo verjetno dobro sprejeta, saj je angleški pisatelj A. J. Cronin slovenskim bralcem star znanec. V romanu »Križarjev grob« popisuje trnjevo pot mladega slikarja, ki mu konservativna ngleška dražba ni naklonjena. Roman je izšel v originalu lansko leto in zato je človek prijetno presenečen, da ga dobivamo že v prevoda.
Palko Dolinec.
o
Ko je dr. L. L. Zamcnhof odgovarjal na gornja vprašanju v svojem poročilu Fran-conskemu društvu za napredek znanosti, je z genialno preprostostjo analiziral posamezv ne družbene pojave in opozoril na vlogo mednarodnega jezika.
Ali je mednarodni jezik potreben?
Ko odgovarja na to prvo vprašanje, vprašuje za današnji čas zelo naivno: ali je pošta potrebna? Kakor je to vprašanje danes smešno, tako smešno bo vprašanje o mednarodnem jeziku v bodočnosti. Za večji del kulturnega sveta je to vprašanje že danes odveč, vendar ga postavljamo zato, ker se še vedno najdejo ljudje, ki to zanikajo. Nekateri branijo svoje stališče s trditvijo, da namerava mednarodni jezik uničiti narodne jezike in narod sploh. Kakorkoli naj obrnemo to trditev, piše Za-menhof, nikakor ne moremo razumeti, v čem naj bi nekega lepega dne ugotovili, da ni več narodov in ne narodnih jezikov, ampak le človeštvo z enim samim jezikom. Denimo, da bi bilo to res nekaj groznega potem pa želim pomiriti kar vse tiste, ki res tako mislijo. Mednarodni jezik želi dati narodom, ki stoje nemi drug pred drugim, možnost medsebojnega razumevanja, nikakor pa se noče vmešavati v njihovo notranje življenje. Ce domnevamo nadaljuje Zamenhov, da se bodo nekoč zedinili v enotno
človeštvo, tej »nesreči« (kot jo imenujejo nacionalni šovinisti) tedaj ne bo kriv mednarodni jezik, temveč spremenjeno prepričanje in mnenje ljudi — mednarodni jezik bo pri tem le olajšal ljudem pot do zaželjenega cilja. V svoji nadaljnji obravnavi Zamcnhof postavlja vprašanje: »Ce pripadnost eni deželi ne ogroža ljubezni do družine, ali lahko pripadnost človeštvu ogroža življenje naroda? »Zamcnhof popolnoma pravilno ugotavlja, da mednarodni jezik, sam po sebi, ne le ne more ogrožati narodnih jezikov, temveč — prav nasprotno — jih vodi k popolnemu uveljavljanju.
Nadalje Zamcnhof opozarja na nevarnost postopne likvidacije malih narodov, če bi bil eden izmed velikih nacionalnih jezikov izbran za mednarodnega in bi bilo to povezano s političnih, gospodarskim in kulturnim vplivom določene države ter tudi z imperialističnimi in hege-monističnimi tendencami v mednarodnih odnosih. Ono-zarja tudi na racionalnejšo unorabo časa, energije in materialnih sredstev, ki se rabijo za učenje večjih jezikov. Namesto tega bi ta čas, sile in materialna sredstva, lahko uporabili za študij uporabnih in pozitivnih znanosti.
Dr. Zamcnhof zaključuje svoje utemeljevanje z besedami, da obstoj mednarodnega jezika, s katerim se lahko sporazumevajo ljudje vseh narodov, lahko prinese
človeštvu le velike koristi.
ALI JE MEDNARODNI JEZIK SPLOH MOŽEN?
Opirajoč se na dejstvo, da znanje materinega jezika ni prirojeno, ampak naučeno in privzgojeno od staršev in okolja, dr. Zamenhof zato odgovarja na drugo vprašanje s trditvijo, da je mednarodni jezik absolutno možen. On trdi, da se mora že sedaj vsak izobražen človek učiti tujih jezikov, katere pa ne izbira po presoji, kameri je njegovim organom priklad-nejši, temveč jim mora izbirati po potrebi. To pa pomeni, da ni razloga, da ne bi se namesto več tujih jezikov učili samo enega, ki bi nam pripomogel razumevanje z vsemi.
ALI SE BO MEDNARODNI JEZIK KDAJ UVELJAVIL?
Ko smo ugotovili, da je mednarodni jezik možen in potreben, potem se nam vsiljuje vprašanje o tem, kduj se bo lahko uveljavil, kdaj ga bomo lahko uvedli? Ljudje žive nevestnoo in zavestno streme k dobremu in boljšemu, zato ne bodo odstopili od zamJsli in ideje; za katero so prepričani-, tla jim prinaša izboljšanje. Tako je z mednarodnim jezikom. Ljudje so vedno bolj odvisni drug od drugega, narod od naroda — bodisi v politiki, gospodarstvu ali kulturi — in vedno bolj raste zavest, da je mednarodni jezik lahko samo koristen in pa, da tak jezik že obstoja. Ljudje se ne bo-
do pomirili prej, dokler ne bodo to vprašanje dokončno rešili.
KDAJ IN NA KAKŠEN NAČIN BO UVEDEN MEDNARODNI JEZIK?
Ce bi bil odgovor na vsa tri gornja vprašanja pozitiven, potem se nujno postavlja še ta — četrto. Kakšen in kateri naj bi bil ta bodoči mednarodni jezik? Izbira pravzaprav ni velika — ali naj izberemo enega velikih nacionalnih jezikov (angleški, francoski, ruski, španski, nemški . . .), ali morda enega starih, mrtvih jezikov (grški, latinski), — ali pa med projekti za umetne mednarodne jezike (Volapiik, Esperanto, Interlingua . . .)? Za nacionalni jezik se narodi ne bi mogli nikoli sporazumeti in bi bil ta lahko samo vsiljiv s političnim, gospodarskim ali kulturnim pritiskom. Mrtve stare jezike poučujejo že nekaj stoletij po šolah, a brez večjega uspeha, pretežki so in neprimerni za današnje družbene potrebe. Edino umetni jezik lahko ostane last vsakogar, ker je nacionalno nevtralen. Edini projekt, ki se je uveljavil in še živi samostojno kot živ jezik je esperanto, uporablja ga že na tisoče ljudi po vsem svetu. Esperanto se lahko edini stalno in naravno prilagaja potrebam družbe in razvoja, kateremu služi in iz tega črpa tudi svojo življenjsko moč.
Beloglavec Drago
POMURSKI VESTNIK. 19. dec. 1957
6
Uredništvo »Nove proizvodnje« glasila Zveze društev inženirjev in tehnikov LRS že od leta 1953 izdaja aa vsako leto Gospodarski koledar. V dosedanjih petih letih so si Gospodarski koledarji utrli pot v prav vse naše gospodarske organizacije. Brez posebne reklame je uredništvo tudi za leto 1958 pripravilo Gospodarski koledar. V njem bodo objavljeni članki o vseh naših industrijskih strokah, o kmetijstvu, gozdarstvu, gradbeništvu, prometu, trgovini in gostinstvu, obrti, komunalnem gospodarstvu, vsi izpod peresa na-flih najbolj uglednih gospodarskih strokovnjakov. Med drugimi so prispevali važne članke tov. Zoran Polič, Julij Beltram in naši državni sekretarji gospodarskih resorov.
Vsi ti članki podajajo popis uspehov, težav, opravljenih in nerešenih nalog, tako da jih bodo z največjim aonimanjem prebrali vsi naši gospodarski strokovnjaki. V koledarju bodo opisane tudi gospodarske razmere, v katerih živijo naši ljudje preko meja svoje domovine. Nadalje bo Gospodarski koledar 1958 vseboval zopet po abecednem redu zbrane gospodarske predpise, kar že nekaj let koristi v mnogočem našim gospodarskim organizacijam in nameščencem v gospodarskih organizacijah in jim olajšuje delo. Računovodje in knjigovodje bodo mnogo pridobili, če bodo skrbno prebrali vse njim name-
SOBOŠKA KRONIKA
Poroke, rojstva in smrti od 7. do 14. decembra 1957.
Poročila sta se: Vendel Kepe, pletarski delavec in Marija Bokan, delavka, oba iz M. Sobote.
Rodile so: Katarina Kozak iz Dolgovaških goric, deklico; Julijana Kološa iz Gorice, dečka; Terezija Pcrdigal iz Dokležovja, dečka; Marija Kavaš iz Beltinec, deklico; Frančiška Divjak iz Račkega vrha, deklico; Amalija Kerčmar iz Budi-nec, deklico; Frančiška Pintarič iz Maribora, dvojčka — dečka; Hilda Geder iz Serdice, deklico; Albina Novak iz Mačkovec, deklico; Renata Mejak iz Lendave, deklico; Jolanka Žohar iz Motvarjevec, deklico; Sa-rika Banfi iz Lemerja, dečka; Antonija Kosi iz Cvena, dečka in Ana Matjašec iz Lipovec, deklico.
UMRLI SO:
Notbuga Švare iz Rakičana, stara 76 let; Viktor Majcen iz Rankovec, star 12 let; Terezija Perš iz M. Sobote, stara 55 let; Jožef Kuhar iz Moravec,star 29 let in Verona Tratnjek iz Bakovec, stara 48 let.
Sariki in Beli Banfi ob družinskem, prazniku — rojstoo sina — iskreno čestitamoI
Kolektiv »Pomurski tisk s
PONOVNI OBČNI ZBOR
Ker občni zbor, sklican za 17. dec. ni bil sklepčen, bo ponovni občni zbor Delavskega prosvetnega društva »SVOBODA« v ponedeljek, dne 23. decembra 1957, ob 19. uri v hotelu Zvezda Članstvo vabimo k polnoštevilni udeležbi
Odbor
VINARSKA ZADRUGA PTUJ
sprejme za svoj vinogradniški obrat. Mestni vrh pri Ptuju v službo dve družini s po 3 do 4 odraslimi, mirnimi, treznimi in marljivimi delovnimi močmi, vajenimi vseh Vinogradniških del. Družinsko stanovanje zasi-gurano. Plača po tarifnem pri-vilniku. Podrobna pojasnila se dobijo pri »VINARSKI ZADRUGI« v Ptuju, Muzejski trg 2.
R A Z S P I S
Komisija za razpis mest direktorjev Občinskega ljudskega odbora Beltinci razpisuje:
1.	MESTO DIREKTORJA
Trgov, podjetja »RAVENKA« v Beltincih.
Pogoji:
a.	srednja ekonomska sola in 5 let prakse na vodilnih mestih v gospodarstvu ali
b.	visokokvalificirani trgovski delavec s prakso na vodilnih mestih v trgovini.
Nastop službe s t. I. 1958.
Plača po tarifnem pravilniku podjetja.
Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in dokazili o strokovni usposobljenosti in praksi dostavite Občinskemu ljudskemu odboru Beltinci, najkasneje do vključno 25. decembra 1957.
2.	MESTO DIREKTORJA
Obrtnega gradbenega podjetja »GRADITELJ« v Beltincih.
Pogoji:
a.	Gradbeni tehnik s 5-letno prakso v gradbenih podjetjih ali
b.	zidarski mojster s 5-letno prakso na vodilnih mestih v gradbenih podjetjih, oz. kot samostojni obrtni mojster ali
c.	gradbeni delovodja s 5-letno prakso kot gradbeni delovodja. Nastop slnžbe takoj ali najpozneje s 1. marcem 1958. Plača po tarifnem pravilniku podjetja.
Večsobno družinsko stanovanje bo 1. julija 1958 v novem stanovanjskem bloku na razpolago.
Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in dokazili o strokovni usposobljenosti in praksi dostavite Občinskemu ljudskemu odboru Beltinci do 1. februarja 1958.
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomorski tisk« v Morski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Dragan Flisar — Uredništvo: Morska Sobota, Kocljeva ulica številka 7 — Telefon 53. Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica ? — Tel. 53 — Naročniški oddelek: Stefana Kovača 16 — Naročnina četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tekoči rnčnn pri Komunalni banki, M. Sobota, štev. 64-KB-1-2-365 — Tisk Pomorske tiskarne v Morski Soboti
LJUTOMERSKA KRONIKA
Rodile so: Mimica Fajfar iz Ljutomera — Majdo; Marija Skerlak iz Podgradja pri Ljutomeru — Vesno; Mariju Lipovec iz Nunske grabe pri Ljutomeru — Silvo.
Poročili so se: Vladimir Šandor, absolvent medicine iz Babinec in Gabrijela Malovrh, otroška negovul-ka iz NorŠinec pri Ljutomeru; Franc Rožman, tesar iz Iljašcvec in Ivana Weiss iz Starenove vasi pri Križevcih.
Umrli so: Alojzija Jureš iz Mc-kotnjaka pri Ljutomeru — stara 69 let; Marija Škrajnar iz Ljutomera — stara 72 let; Marija Dolamič iz NorŠinec pri Ljutomeru — stara 74 let; Roman Rek upokojenec iz Ljutomera — star 75 let; Marija Glavnik iz Mckotnjaka pri Ljutomeru — stara 73 let.
DEŽURNA SLBUŽBA
ZDRAVNIKOV
V nedeljo, 22. dec. 1957 je dežurni zdravnik dr. MILAN SUŠA iz Ljutomera.
MALI OGLASI
22 AROV GORIC, prvovrstnih, na Moravskem vrhu, okraj Ljutomer, zaradi pomanjkanja delovne sile, ugodno prodam. Zrigolane 1. 1946, z najboljšim nasadom: laški rizling. Ene lahke luksuzne sani za konjsko vprego in en par konjske opreme (hamov), vse v dobrem stanju, prodam. Poizve se pri Martinu Zveru, Ižakovci 65.
M-1150
PISALNI STROJ (močan), prodam za polovico vrednosti. Vprašati pri »Rafimns« M. Sobota.
M-1158
ŠTEDILNIK IN OMARO, prodam. Kupim ali vzamem v rejo prašička, težkega 30 kg. Vprašati v Kmetijski šoli, Rakičan 113.
M-1169
KOMPLETNO KUHINJSKO POHIŠTVO, skoraj novo. ugodno prodam. Naslov v uredništvu Pomurskega vestnika, M. Sobota, Štefana Kovača ni. 16.	M-1171
PEKOVSKEGA VAJENCA sprejmem. Stanovanje in hrana nn razpolago. Vprašali pri Fnjs, Ivanocijeva 67, M. Sobota.	M-1170
STANOVANJSKO HIŠO nn koloniji v Petišovcih in 2 kor. zemljišča pod zelo ugodnimi pogoji ugodno prodam. Hiša je zidana s petimi prostori in velikim dvoriščem — Justina Balaž, voj. vdova, Mursko Središče, Kolodvorska 20.
Pozor!
V skladišču tuk. tajništva za notranje zadeve, M. Sobota, se nahaja moško dvokolo, črne barve, brez znamke in številke v slabem stanju katero je bilo najdeno v obmejnem pasu. Lastnik lahko dvigne dvokolo v sobi št. 29.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nedelja, 22. decembra 1957.
Dr. Lea Talanyi — Pfeifer, stanuje v Krekovi ulici.
Ordinira v splošni ambulanti od 8. do 12. ure, v nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju.
TEDENSKA NOČNA
DEŽURNA SLUŽBA
Od 23. do 29. decembra 1957.
D. Miloš Borovšak, stanuje v Kolodvorski ulici — novi blok.
PROSTOVOLJNI KRVODAJALCI
od 9. do 13. decembra 1957.
Bela Franko iz Markišavec, tretjič; Vinko Pintarič iz M. Sobote, tretjič; Marija Mlinarič in Štefanija Marič, obe iz Gornje Bistrice in obe tretjič; Antonija Bojnec, Barbara Rebrica in Katarina Litrop, vse tri iz Gornje Bistrice in vse tretjič; Terezija Legenič iz M. Sobote, drugič; Marija Gorza, Terezija Jakšič, Olga Mlinarič, Antonija Fenifoja in Marija Utroša, vse iz Gornje Bistrice; Franc Stefanec in Marija Stefa-nec, oba iz Turnišča; Ana Sever, Tibor Luthar in Marija Vild — Lah, vsi iz M. Sobote, ne.
Zahvala
Primariju dr. Vrbnjaku in dr. Borovšaku se najtopleje zahvaljujemo za uspelo operacijo in ves trud za našo hčerko Marijo Vild. Zahvaljuje se družina Vild.	D-1167
Upravni odbor KZ zo. j.
Rogaševci
na podlagi 4. odst. 32. člena uredbe o Kmetijskih zadrugah (Ur. list FLRJ, štev. 41/56
razpisuje: mesto UPRAVNIKA KZ
zo. j. Rogaševci.
Pogoji: Kmetijski tehnik z nekaj let prakse ali srednja trgovska izobrazba z večletno prakso na vodilnem mestu. Plača po kolektivni pogodbi.
Nastop službe takoj ali s 1. januarjem 1958.
PREKLIC
Sporočamo vsem, da moja žena Vilma Žohar roj. Dora, živi ločeno od mene. Opozarjam vsakogar, da nisem plačnik nobenih dolgov, ki bi jih naredila v mojem imenu. Karel Žohar, Motvarjevci.
TEDENSKI KOLEDAR
Nedelja, 22. dec. — Dan JLA
Ponedeljek, 25. dec. — Viktorija
Torek, 24. dec. — Eva
Sreda, 25. dec. — Spiridijon
Četrtek, 26. dec. — Stefan
Petek, 27. dec. — Janez
Sobota, 28. dec. — Živko
KINO
MURSKA SOBOTA — od 20. do 22. dec. ameriški barvni film: »Zadnji Apaš«. Od 24. do 16. decem. ameriški barvni film: »Velika nagrada«.
KRIŽEVCI PRI LJUT. - 21. in 22. dec. nemški film: »kameno srce«.
25.	in 26. dec. ameriški zabavni film: »Plamen opoldne«.
BELTINCI — 21. in 22. dec. ameriški film: »Kraljica Kristina«.
LJUTOMER — 21. in 22. dec. ruski barvni film: »Meksikanec«. 25. in
26.	dec. nemški film: »Leteči razred«.
LENDAVA — od 20. do 22. decem. ameriško film: »Pokliči M. zaradi umora«; od 24. do 26. decembra italijanski film: »Sto let ljubezni«.
RADGONA — 21. in 22. dec. italijanski barvni film: »Atila«; 25. in 26. dec. nemški barvni film: »Ka-menito srce«.
VELIKA POLANA — 22. dec. francoski film: »Trinajsta ura«.
CEPINCI — 22. dec. ameriški film: »Možje«.
Kmetijska zadruga z o. j. Gornji Petrovci razpisuje MESTO UPRAVNIKA ZADRUGE
Pogoji: Popolna srednja šola, ali nepopolna srednja šola in najmanj 10 let prakse v eko-nomsko-komercialni stroki. Plača po kolektivni pogodbi. Prijave je vložiti na upravo zadruge do 31. XII. 1957.
I 227/53-7
DRAŽBENI OKLIC
Dne 28. dec. 1957 ob 9. uri bo pri tem sodišču v sobi štev. 6 prisilna dražba nepremičnin pod vi. št. 95 k. o. Logarovci s stanovanjskim in gospodarskim poslopjem. Cenilna vrednost nepremičnin s poslopji znaša din 1,501.962 din, najnižji po-nudek din 1,501.962. Pravice ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer se ne bodo mogle več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Ljutomeru, dne 7. decembra 1957.
LAJOS ZILAHY:	it
SMRTONOSNA POMLAD
Odvedel sem jo v ulico Ag. Niti vedela ni, niti ni gledala, kje hodiva, ampak je zatopljena v svoje sanje molče stopala ob moji strani. Ustavil sem se pred kamnitim zidom, nad katerim se je zvijala veja španskega bezga.
—	Tukaj smo!
—	Kje?
Pokazal sem na hišno številko.
—	Ne... ne.... je dejala in me pogledala z očmi, polnimi strahu.
—	Samo pokazal bi ti rad — sem ji rekel, medtem ko sem s ključem tipal za luknjo v ključavnici.
Roka mi je drhtela.
Stopila sva skozi vrtna vrata. Jaz spredaj, Edit za menoj. Za trenutek je obstala na ulici.
—	Se mar bojite vstopiti?, sem vprašal smeje.
Moj smeh jo je ohrabril. Hitro je pogledala na desno in levo po ulici. V ulici Ag ni bilo žive duše. Nekoliko sklonjene glave je stopila skozi vrata.
—	Poglejte, kako krasen je tale vrt! Medtem ko je Edit občudovala vrt, sem znotraj zaklenil vrata. Na škripanje ključa je postala pozorna:
—	Kaj počenjate?
—	Zaklepam vrata. Tukaj sva sama.
—	Edit je pograbila kljuko:
—	Pustite me ... Grem ...
V	tem trenutku mi je bila tako tuja, da sem se prestrašil. Že mi je postalo žal, da sem jo sploh zvabil sem.
Nekaj časa je pritiskala na kljuko, potem pa se je zazrla vame, kot bi pri meni iskala nasvet
—	Neumnica, — sem dejal — česa se bojiš?
Skomignila je z rameni: niti sama ni vedela.
Napotila sva se proti hišici. Odklenil sem vrata verande in jih prav tako zaklenil za seboj. Ko sva stopila v sobo, sem tudi ta vrata zaklenil.
Edit je obstala sredi prostora. S preplašenimi, široko odprtimi očmi je opazovala majhno, tujo sobico in tiho dejala:
—	Mo j bog...
V	najini samoti je bilo nekaj neizrečeno lepega. V tej ta-jinstveni tišini, v majhni, preprosti sobici za tremi zaklenjenimi vrati, v nemi hiši v pusti budimski uličici. To je bil edinstveni trenutek prepovedane samote najinega življenja in mladosti.
Edit je sedla na divan. Billa je nekoliko bleda.
Vrgel sem blazinico na tla, sedel k njenim nogam, glavo pa sem ji položil v naročje. Objel sem jo z obema rokama.
Ne vem, koliko časa sva tako ostala. V nemi samoti in negibnosti me je prevzemala nepopisna slast. Je minilo četrt ure, cela ura? Ne vem!
Edit me je nežno potresla za ramena, kot bi me budila iz globokega sna.
—	Pojdiva ... Strah me je tukaj.
Skočila je pokonci in stopila napTej. Zaklenil sem vrata in šel za njo. Prvi sem dospel na ulico; bila je prazna. Pokimal sem Editi, da lahko pride. Stopila je skozi vrata in pohitela dalje: Medtem sem zaklenil tudi vrtna vrata in pohitel za njo. Molče sva stopala drug ob drugem. Le trije ključi so mi rožljali v žepu. Nenadoma me je posilil glasen smeh.
—	Zakaj se smejete?
—	Smejem se, ker se nisva niti poljubila.
Edit je zamišljeno in s povešanim pogledom stopala zraven mene. Šepetaje, preplašeno mi je dejala:
—	Jezus, če bi Sesil to vedela ... Takoj bi me ubila!
Pograbilo me je nepremagljivo veselje. Smejal sem se in
tega smeha se je polagoma nalezla tudi Edit. Od smeha sva se opotekala in tako prišla navzdol po strmi budimski ulici.
—	Nikoli več ne bom storila kaj takega — je rekla Edit. Toda vedel sem in tudi ona je vedela, da bova jutri in še mnogokrat zopet v ulici Ag.
Ko sva prišla domov, je naglo stekla po stopnicah. Preganjala jo je fiksna ideja, da sva nenavadno dolgo izostala, čeprav sva se vrnila o pravem času. Le vest jo je nekoliko pekla.
Preden sem ta večer zaspal, mi je bil pred očmi Petofi v v temnem vojaškem plašču na šegešvarskem bojnem polju. Prepričan sem, da so se to noč tudi v Editini domišljiji kot strahovi sprehajale slike in pohištvo iz majhne sobice v ulici Ag.
Drugi dan po večerji sem odšel h generalovim na črno kavo.
—	Kje sta bila včeraj popoldne? — me je brez sence suma vprašala generalica.
—	Na Gellertovem hribu na sprehodu — je rekla Edit in zobala grozdje iz posode z južnim sadjem. Po vsem telesu me je spreletel mraz, toda Edit je odgovorila tako hladnokrvno, da sem se tega še bolj prestrašil. Raje bi videl, če bi se tudi ona1 prestrašila, če bi zardela, če bi se ji na licih pokazala sled strahu.
Dva dni pozneje sva zopet bila v ulici Ag. Ko sva se sprehajala proti hišici, sva drug drugemu razvnemala domišljijo. O nobeni-drugi stvari nisva znala več govoriti, kakor le o nedosegljivi skrivnosti prihajajočih trenutkov, katerim sva se v domišljiji skušala približati, kot na smrt žejni vodi. Prikovani so k nabrežju in obraz le z muko obračajo proti vodni gladini. Na dober pedenj je voda, a je kljub temu ne dosežejo. Slišijo jo žuboreti, skoraj z jezikom se je dotikajo, čutijo jo v ustih, čutijo, kako jim teče po izsušenem grlu, kako se jim razliva po usahlih prsih in kosteh, srce iim prične divje razbijati, cepetajo in vrtijo se, toda veriga jih žuli do krvavega in jih ne spusti, čeprav imajo do vode le dober pedenj.
Ko sem zaprl in zaklenil vrata, je Edit skokoma pohitela naprej. Potrkala je na steklena vrata neme hišice, kot bi bil kdo v njej, in veselo zaklicala:
—	Dobri duli, spusti naju noter.
Danes je bila čudno razpoložena,. Takšne je še nikoli nisem videl. Bila je pijana, verjemi mi, opila se je od najinega razgovora po poti.
Ko sva stopila v sobo in se zaklenila, je klobuk v velikem loku zagnala na omaro, potem pa se je zleknila na divan, kot bi jo podrla nekakšna sladka omamnost. Ležala je zaprtih oči v položaju, v kakršnem je še nisem videl. Za hip se je vsa predala domišljij. Skrčila je kolena, se stresla in naglo skočila pokonci. Z obema rokama je strastno objemala zrak okrog sebe.
Na ustih ji je trepetal nezavesten, tuj nasmeh, njen najbolj skriti nasmeh.
Vidiš, zdaj ti pripovedujem reči, ki jih moški o ženski nikoli ne bi smel zaupati drugemu. To je podlo. Tako so me učiliin prav gotovo tudi ti sodiš tako. Ko boš z mirnimi in urejenimi možgani bral to moje pismo, ki sem ga napisal v poslednjih urah svoje blaznosti, boš morda zamajal s svojo lepo, resno glavo, Matjaž! Toda razumi me, moram ti to povedati, priklicati nazaj v življenje. Rad bi rešil te trenutke za večnost in jih raztresel širom po zemlji, po bregovih, po cestah, po pustih sobah, po majhnih mestih, kot rože. da bi jih ljudje pobrali in čutili, da bi se zavedali, da jih zapuščam njim, ki bodo večno ostala dekleta, ali peštanskim mladeničem, katerih mla-doast in ljubezen se spreminjata v ceneno sladostrastje v groznih javnih hišah zavitih in zakotnih uličic. Kar sem doživel jaz, je bilo nenavadno darilo mojemu nenavadnemu življenju. Spomini teh trenutkov se zdaj bleščijo v moji notranjosti in mi grejejo duha. Ti trenutki so bili tako lepi, da zdaj, ko jih ni več, moram umreti.
Kako bi ti lahko povedal vse to s svojimi nerodnimi besedami, napisal na tale papir, da bi tudi ti občutil te trenutke? Ne misli nič slabega, med nama se ni nič zgodilo. Le sama sva bila, zakljenjena v majhni sobici in srečna v tej sigurnosti, ko je minilo in bilo daleč od naju vse, kar stiska v okove prelepo mladostno neugnanost.
OBJAVA
Trgosko podjetje »ZADRUŽNIK« Ljutomer v prisilni likvidaciji RAZPRODAJA
v sredo, dne 25. decembra 1957, s pričetkom ob 8. uri na sedežn v Ljutomeru, Glavni trg 3/a, svoja osnovna sredstva: tovorne avtomobile, osebni avto, motorno kolo, razne tehtnice, pisalne stroje, trgovski inventar, pisarniški inventar in kadi za zelje. Pravico do nakupa imajo gospodarske organizacije, zadruge in privatniki v smislu določil Uredbe o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi.
Istočasno se vrši razprodaja razne embalaže (vreče in sadni zaboji) ter zalog trgovskega blaga, predvsem raznih semen in izdelkov domače
obrti.
Interesenti morajo pred dražbo položiti 10 % izklicne cene v gotovini
ali barirani ček.
Vse informacije se dobe na sedežu podjetja, kjer so predmeti tudi na ogled, ali pri likvidacijskem upravitelju Sitar Francu, uslužbencu OZZ
Murska Sobota.
Trgovsko podjetje »ZADRUŽNIK« LJUTOMER v pris. likvidaciji
Zadružno trgovsko podjetje »AGROMERKUR« v Murski Soboti
obvešča vse svoje cenjene hupce in dobavitelje, da bodo
vsi obrati zaradi letnih inventur
prekinili s sprejemom in izdajo blaga v času
od 24. decembra do 3. januarja 1958
0-1159
Prašičjerejci pozor!
Če zaklanih prašičev ne boste odirali, bo to škodilo Vašemu žepu, zato prašiče oderite in odnesite k o-ž o zbiralnici KOTEKSA, ki Vam bo plačala lepe denarce.
POMURSKI VESTNIK, 19. dec. 1957
7
ČE ZNANSTVENIKI SANJARIJO
BODOČNOST ČLOVEKU
JE V VESOLJU
Se nikdar poprej ni bilo (oliko ugibanj o človekovi bližnji in daljnji bodočnosti kot prav sedaj. Nič čudnega: z dvema umetnima satelitoma je človek začel novo obdobje svoje zgodovine. Ze od nekdaj so ljudje radi sanjarili o tem, kako bodo živela poko-lenja v bodočnosti. Toda to so bili več ali manj utopisti, pisci fantastičnih romanov in manj resni znanstveniki. Zdaj pa so začeli sanjariti znanstveniki. Na taka sanjarjenja pa moramo gledati z drugačnega vidika, kajti podkrepljena so z neizpodbitnimi dejstvi. Znanstveniki so vendar poznani kot najbolj trezni ljudje.
Čeprav smo se naučili, da sprejemamo tudi najbolj fantastično predvidevanja še kar mirno, kajti živimo v dobi, ki nam kaže, da je marsikaj nemogočega vendarle mogoče, pa nas nekatera najnovejša predvidevanja znantsvenikov po svetu vendarle presenečajo.
Sovjetski konstruktor Kaz-nojlski piše o vsemirskih ladjah že kot o gotovi stvari, daje njihove skice in obvešča javnost o načinu poleta na najbližje planete ter smatra, da bo vse to postalo stvarno že, v prihodnjih nekaj letih. Konstruktor Aleksandrov pa piše o novi kombinaciji rakete ih letala — raketoplanu, ki bo po njegovem letalo bodočnosti. Letelo bo lahko v višjih slojih ozračja. Znanstveniki vedo že povedati, kakšna bo notranjost rakete, ki bo letela na Mars. Sovjetski strokovni časniki prinašajo skice in opise fantastičnih vsemirskih letal bodočnosti, ki še najbolj spominjajo na fantazije Julesa Verna ali pa na »stroje za letenje« Leonarda da Vincija.
Konstruktor Kaznevski smatra, da je vsemirska raketa edino pripravno prevozno sredstvo za potovanje do drugih planetov. Po mnenju sovjetskih strokovnjakov taka raketa ne bo imela aerodinamične linije. V njej bodo zelo prostrane in udobne kabine za potnike. Raketo bodo poganjali atomski reaktivni motorji, izdelana pa bo iz posebnih lahkih zlitin. Take rakete se ne bodo dvigale z zemlje, temveč z umetnih Zemljinih satelitov.
Še bolj fantastično je predvidevanje ameriškega astrofizika von Brauna, ki pravi: Čez sto let bodo znanstvene ekspedicije že prišle na Mars in Venero in tam bivale, raziskovalci pa bodo dosegli Saturn in Jupiter, mejo našega sončnega sistema.
Biolog James Bonner tako predvideva porast prebivalstva na svetu: Današnje šte-vilovilo prebivalstva, 2,7 milijarde, se bo najmanj potrojilo, če upoštevamo, da bo življenska goba čedalje dalj-
ša in da bo napredek medicine še bolj zmanjšal smrtnost zaradi bolezni. Bonner meni, da se bo ta ogromna množica človeštva mnogo bolje hranila kot danes, ker bo vsaka ped zemlje obdelana. Ne bo pa več živine in sladokusci ne bodo več jedli kokoši in najverjetneje tudi ne divjačine.
Človek bo postal vegetarijanec — pravi Bonner. Hranili se bodo s tabletami iz rastlinskega proteina, prirejene z okusnimi sintetiki, ki bodo vzbujali tek . . .
Razen tega bodo izkoriščali kot izvor hrane tudi morje — predvideva prof. Brown. Oceani bodo postali eden glavnih virov energije. Ljudje bodo iz njih dobivali vodik, tako potreben za delo vodikovih in atomskih obratov.
Stara sredstva za telekomunikacije, kot so telefon, telegraf teleprinter in drugo, bodo izginila. Namesto tega bo-
do ljudje pošiljali pošto na v bistvu zelo enostaven način. Zemljo bodo obkrožali številni sateliti. Poštni urad bo uperil svoje radijske valove proti satelitu, satelit pa bo ta val odibl proti drugim poštam. Televizija bo postala v resnici svetovna, saj bodo sateliti prenašali oddaje televizijskih postaj po vsem svetu — pravi Wernher von Braun, bivši nemški raketni strokovnjak.
— Čez sto let obdo proizvajali dvojčke, trojčke, kadarkoli bodo hoteli. Prav tako bodo lahko vnaprej določili spol bodočega otroka — prerokuje Nobelov nagrajenec genetik dr. Muller. Udomačilo se ob tudi umetno oplojevanje in partenogeneza oziroma porod otroka v posenbih retortah. Te načine obro uporabljali zato, da ib razvili do najvišje mere človekove dobre lastnosti. »Smatrali bodo za dolžnost, da bodo spravili na svet bitja, ki bodo imela kar največ prirodnih talentov, ne pa otroke, ki bi bili poosebljenje napak svojih staršev,« poudarja Muller.
S pomočjo partenogeneze, brezspolnega razmnoževanja, bodo lahko umetno ustvarili človeka, ki bo popolnoma enak svojemu modelu. Jedro spolne celice kakega bodočega Leonarda da Vincija, Einsteina ali Beethovna bodo na umetni način prenesli v živo človeško jajce ali v poskusno retorto in ustvarili človeka, ki ob čisto podoben človeku ij preteklosti, kot da je njegov dvojček.
Leopard namesto psa
Prebivalci britanskega mesta Chester le Street so se navadili, da se med njimi sprehaja vsak dan odrasel leopard. Nihče se ga ne boji, ker je poslušen kot dobro vzgojen pes. Leopard je last Jamesa Waltona, ki mu njegovi someščani pravijo »gospod z leopardom«, njegovemu leopardu pa »Jimy-dragulj«.
Leopard je zelo privržen svojemu gospodarju. Vsako jutro gresta skupaj na sprehod, popoldne pa na obiske. Walton je leoparda tako izvežbal, da nese listek z naročilom v branjarijo in nosi domov torbo z živili in mesom, ki ga je »kupil« pri mesarju.
Največje veselje za Jima pa je lov. Gospodar ga popelje z avtom v gozd in leopard ves dan preganja divjačino, kot je to delal nekdaj v pragozdu. Toda divjačine ne raztrga in
požre, temveč jo poslušno prinese gospodarju.
Walton je na nenavaden način prišel do svojega leoparda. Ob neki priložnosti je neki prijatelj pripovedoval vsebino odrskega dela »Androkles in lev«. Walton je dejal, da to ni nobena posebna veščina in da bi tudi on lahko udomačil kakšno
zver. Kot trmast Anglež je seveda takoj sklenil stavo in nabavil iz Indije mladega leoparda. Potreboval je "samo" dve leti, da ga je popolnoma udomačil.
Dobil je stavo in še dobrega hišnega čuvaja, kajti verjamemo mu lahko, da se noben lopov ne upa približati njegovi hiši.
MESTO, KJER PIJEJO MORSKO VODO
Znanstveniki se že dolgo ukvarjajo z mislijo, da bi na nek našim spremenili morsko vodo v pitno. Našli so že različne načine, toda vsi so bili predragi. Zdi se, da je zdaj neka družba našla praktičen način čiščenja morske vode im ga ponudila mestu Hartfordu. Vodo čistiio na obali im teče neposredno v mestno vodovodno omrežje. Mesto Hartford je tako prvo mesto na svetu v katerem pijejo morsko vodo.
HITRO SE TE SPOMNIL NA PLAČO
Husein Mohamed Ali Ajad je poslal egiptovski vladi prošnjo, naj mu oblasti dajo plačo za delo — pri gradnji Sueškega prekopa. Ajad trdi. da je dobil za to delo samo hrano in vodo. Nenavadni prosilec ima sedaj 110 let!
MRTVEC S SREČKO
Dva dni po pogrebu Gina Rossinija so njegov grob v Firenci znova odprli. Mrtvec je namreč imel v žepu srečko, ki je zadela 19 milijonov lir!
V petnajstih minutah
1000 metrov visoko
te ponese pohorska vzpenjača. Velika im lepa turistična pridobitev Podravja. Zgrajena je v modernem stilu; čeprav je majhna, se v eni uri pripelje na Pohorje iz vznožja 400 oseb. Kabine vozijo druga za drugo po polminutnem presledku s hitrostjo 2,08 m na sekundo. Lepa reč, ko 2540 m dolgo pot napraviš v 15. minutah z višinsko razliko 725 m, prihraniš pljučno kapaciteto za nadaljnje planinstvo in turizem po pohorskih kočah im hotelih, v katerih pa moraš z žičnico vred in zgrajenimi bufeti povečati žepno zmogljivost.
Kar nestrpno smo čakali na vožnjo. Peljali smo se z vzpenjačo v zraku tudi do 75 m nad zemljo, zaprti v kabini, štirje skupaj. Pogled na Maribor im Podravje je bil zelo lep, seveda tudi zaradi vremena, ker je bilo lepo, jasno. Meni se je zdelo, da se peljem v letalu.
Prva vzpenjača v Jugoslaviji te vrste s kabinami — da velika pridobitev turizma, vendar se mi zdi, da ne bo več tiste lepe planinske idile na Pohorju.
Vožnja navzdol je bila še prijetnejša kot navzgor. Naj omenim, da je sredi poti zmanjkalo toka in smo obviseli v zraku, bingljali sem in tja, kar pa potnikov ni navdušilo. Tudi mene je stisnilo pri srcu, toda že je potegnilo, kmalu smo izstopili in vsi smo bili veliki junaki«
NB
Sovjetski ledolomilec na atomski pogon "Lenin"
Sledovi stopinj
na dnu Atlantika
To ni šala, niti ne časopisna raca. Nek Britanski znanstvenik iz Oceanografskega instituta v Londonu je s pomočjo posebne kamere, ki je visela na koncu 4 kilometre dolgega kabla posnel dno Atlantskega oceana. Na veliko presenečenje znanstvenikov je filmski trak v večni temi te globine morja posnela na dnu — stopinje neke neznane ži-
vali. Stopinje so se zelo jasno odražale v blata na dnu.
Po obliki stopinj znanstveniki sodijo, da gre za neko neznano morsko žival z kratkimi in okornimi nogami. Znanstveniki smatrajo, da bodo to žival privlekli iz večne oceanske teme na beli dan in odkrili znanosti novega, zaenkrat neznanega prebivalca morskih globin.
kilometrov na berglah
Afriko in se z ladjo prepeljal v Avstralijo. Prepešačil jo je po dolgem in poprek, potem pa šel še na Novo Zelandijo. Zdaj je v Singapoo-ru. v domovino pa se bo vrnil peš prek Indije, Bližnjega vzhoda in evropskih držav. Doslej je prepešačil že 45 tisoč kilometrov, torej več kot meri zemljin ravnik.
Nagrada tistemu,
ki prvi prileti na Mesec
Londonski tednik »People« je razpisal 50 tisoč funtov sterlingov nagrade za tistega, ki bo prvi prišel na mesec. List ne postavlja pogoja, du mora nagrajenec res stopiti nn
mesečevo površino. Dovolj je, če z raketo obkroži mesec in se vrne nazaj na zemljo. Ni izključno, da bo že v bližnji bodočnosti kdo dobil to nagrado!
MRKI
22. Tonek je najprej zajokal, potlej si je počasi opomogel od strahu. Zrl je v kamen, ki mu ga je kazal oče. »Vidiš to je tisti tvoj gozdni mož,« je rekel. »To je kamen,« je odgovoril deček. »Kaj pa drugega. Videl si kamen, pa meniš, da je bil kak potepin. k: b' naju rad prestrašil. Pustiva ga, naj zganja norčije, dokler se ne bo naveličal.« Tonek in oče sta odšla iz gozda. — Mrki je skrit v grmovju šepetal za njima: »Najrajši bi šel z vama. Toda ne smem. Oni bi me pogrešili in poslali za menoj gonjače. Rekli so mi. naj ne poskusim zbežati od njih, ker bi me to veljalo glavo.« Vstal je, si stepel blato z obleke in kakor izgubljen odtaval dalje.
23. Mrki je v bunkerju prespal popoldne. Ko se je zbudil, je bila že noč. V temi je pospravil zagozdo kruha, pripravil pištolo za strel, se izmuznil skozi nizko odprtino, jo zaslonil z vratci in vhod zakril z vejami. — Pirnikovi še niso spali. V njihovi hiši je gorela luč in domači so sedeli okoli mize in večerjal. Mrki je iz primerne razdalje opazoval ljudi za okenskim steklom. Ko je gospodar s petrolejko v roki stopil na prag in se napotil proti hlevu, se je prihulil k zemlji. Njen hlad se mu je zoprno vpijal v telo. »Ležim kot prase v blatu,« si je tiho rekel in vzdihnil. Zeljno je gledal za kmetovo lučjo.
24. »Ne smem obupavati,« si je rekel Mrki. in se približal hiši. Sultan je zateglo zalajal in potlej utihnil, ker ga je spoznal. Na skednju je izkopal shranjeno obleko spod slame in odšel od Pimikove hiše. Spotoma je srečal dva moška. Zgrozil se je ob misli, da sta graničarja in zbežal pred njima. Pa sta bila delavca z motikama na ramenih. Pogovarjala sta se glasno in bila sta videti dobre volje. Najedla sta se in napila in zdaj sta vesela, je pomislil in dodal: »Ni se jima treba bati kakor meni. Za vsakim grmom vidim nevarnost.« Kakor prejšnjo noč, tako se je tudi sedaj počasi vračal po nevarni poti. Nenadoma se je zabliskalo pred njim.
POMURSKI VESTNIK. »9. dec. 1957
8
45 tisoč
Izredno močno voljo je pokazal Leslie Walter iz Liverpoola v Angliji. Njegov podvig je edinstven. Čeprav je v vojni izgubil nogo in lahko hodi samo po berglah, se je odpravil peš nn pot okrog sveta. Oprtal si je nahrbtnik, v žepu pa je imel 200 funtov. S tem je obšel doslej peš že vso zahodno Evropo.