NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stomejčič Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 32 - LETO 53 - CELJE, 13. 8.1998 - CENA 280 SIT (19,5 HK) Potem, ko smo bili slrostorskih aktov, s katerim je šentjurski občinski svet imogočil legalizacijo na čr- 10 zgrajene asfaltne mešal- lice v Planinski vasi. To so lorili prejšnji mesec po krajšanem postopku, kljub asprotovanju nekaterih vetnikov ter vodstva občin- kega sveta. Zato je urad župana Jurija lalovrha zaprosil za mne- je ministrstvo za okolje in rostor. Ministrstvo je na do- is županovega urada že po veh dneh odgovorilo s pi- nim pojasnilom, ki ga je pri- javil svetovalec vlade v mi- 'istrstvu Tomaž M. Jeglič, Mpisala pa vodja kabineta ■ministrstva Senka Namar. Ker lahko sprejema občin- ''^i svet prostorske akte po- 'sem samostojno in neodvi- '■^0, so v ministrstvu dopis '^zumeli le kot prošnjo za Mnenje o zakonitosti postop- Za ocene takšnih postop- kov je namreč pristojno us- ^vno sodišče, za tolmačenje •^konodaje pa državni zbor. Tako so lahko iz ministrs- '^3 Šentjurčanom »neuradno splošno« pojasnili, da lah- spremenijo vsak prostor- ski izvedbeni akt, predlog za takšen postopek pa lahko da vsakdo. Prav tako omenjajo, da strokovnih podlag oziroma osnutkov prostorskih izvedbe- nih aktov ne more izdelovati kdorkoli, pa tudi to, da sme občinski svet javno razgrnitev osnutka odrediti po ugotovitvi, da je v skladu z občinskimi planskimi akti in zakonom. V ministrstvu so se seznaniU tudi s priloženo dokumentaci- jo, od sklepa o javni razgrnitvi do poročila o vplivih na okolje ter obvestila o tem da želi inve- stitor asfaltne mešalnice črno gradnjo legalizirati. Pri vsem skupaj so torej v službi za prav- no-sistemska vprašanja prosto- ra v ministrstvu mnenja, da šentjurski občinski svet v zvezi z dopolnitvijo svojih prostor- skih aktov ni ravnal narobe. BRANE JERANKO Prvič kot nova občina Po večletnih prizadevanjih je Solčava v soboto končno postala občina (v Sloveniji jih je zdaj 192) in prva uradna prireditev bo v nedeljo ob 13.uri. Na osrednjem trgu v Solčavi se bodo zvrstili »ljudski tribuni«, glasbeniki, plesalci in drugi. J.M. Kdaj pride pomoč? v občini Podčetrtek so prejšnji teden prejeli pisno odločitev vlade, ki jim je za pomoč pri odpravljanju ško- de po katastrofalnem neurju dodelila 75 milijonov tolar- jev. Če bo vse po sreči, naj bi prejeli nakazilo iz finančne- ga ministrstva približno 20. avgusta. Od omenjene vsote inter- ventne pomoči iz državne pro- računske rezerve bodo 30 mi- lijonov tolarjev namenili za sa- nacijo v kmetijstvu, 27 milijo- nov za strešno kritino na kme- tijskih gospodarskih poslop- jih, za sanacijo cest pa 17 mili- jonov.^.. .........^....._ ......... Na kmetijskem področju bo- do s temi sredstvi poskrbeli za interventno dvakratno škrop- ljenje v trajnih nasadih ter en- kratno dognojevanje v vino- gradih, za dognojevanje poljš- čin, preoranje in setev krmnih rastlin ter nabavo krme za pre- hranitev črede. V podčetrteški občinski upravi v teh dneh pripravljajo izračune za dodelitev sredstev posameznim oškodovancem. Pri tem imajo za osnovo pro- gram sanacije, ki so ga pripra- vili v občini, pri čemer upošte- vajo višino škode, obseg par- cele, vrsto kulture in podob- ncL. ......., . ..jB.J.. Teharcani brez obljubljene kanalizacije Celjski svetniki so na eni svojih prvih sej, na devetem zasedanju, sprejeli sklep, da se pospešeno gradi kanaliza- cijsko omrežje na območju KS Teharje. Projekt, ki je bil zastavljen že na začetku osemdesetih let, naj bi kon- čali najkasneje do jeseni leta 1996, zdaj pa kaže, da bi morda le lahko spet začeli graditi letošnjo jesen. Vprašanje, zakaj se na Te- harjah ne gradi obljubljena kanalizacija, so v občinskem, zdaj mestnem svetu, najbolj vztrajno zastavljali svetniki iz vrst SDS. Na zadnje vprašanje Janeza Novaka so v Komunal- ni direkciji Mestne občine Ce- lje vendarle pripravili pojasni- lo, zakaj se ne uresničuje sklep svetnikov, po katerem bi morali v Celju zbran denar na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda prioritetno na- meniti za izgradnjo kanaliza- cije v KS Teharje. V komunalni direkciji pojas- njujejo, da so leta 1996 z 20 milijoni tolarjev že začeli gra- diti del kanala D, vendar so dela ustavili v predelu ob Ki- dričevi cesti, kjer bi kanal ko- pali preko zemljišča Cinkarne Celje. V Cinkarni so namreč soglasje za poseg na svoje zemljišče pogojevali z izdajo pozitivnega soglasja Teharske komisije za legalizacijo Cin- karninega cevovoda za odvod sadre na deponijo. Zadeve so se lani ponovile. Projektant je lanskega sep- tembra oddal projekte za ka- nal C in po pridobitvi potreb- nih soglasij so Upravni enoti Celje predložili vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja v no- vembru. V upravni enoti grad- benega dovoljenja do julija še niso izdali, saj v KS Teharje niso pridobili vseh odstopnih izjav lastnikov zemljišč. Vsee- no pa v komunalni direkciji pričakujejo, da bi bilo po izdaji gradbenega dovoljenja in jav- nem razpisu za izbor izvajalca z nadaljevanjem gradnje tehar- skega kanalizacijskega omrež- ja mogoče začeti spet letošnje- ga septembra. V tem primeru bi lahko Teharcani do obljub- ljene kanalizacije prišli do pri- hodnje pomladi. IS PO SVETU Napad na Američane v Keniji in Tanzaniji sta se skoraj sočasno zgodila bom- bna napada na ameriški ve- leposlaništvi. V Nairobiju je umrlo najmanj 200 ljudi, v Dar es Salaamu pa najver- jetneje enajst, na tisoče ljudi je ranjenih. Odgovornost za oba napada je prevzela do- slej neznana islamska orga- nizacija »Islamska vojska za osvoboditev muslimanskih svetih mest«. Kako močna je bila eksplo- zija avtomobila-bombe v Nai- robiju priča podatek, da je poškodovala 40 zgradb v 150- metrskem krogu, popokala pa so tudi okna stavb v krogu 300' metrov od središča eks- plozije. Prizorišče napadov preiskujejo ameriški zvezni preiskovalci (FBI), ki so se jim pridružili strokovnjaki iz Juž- ne Afrike, Izraela, Francije, Velike Britanije in Nemčije. Vzrok oz. motiv za napada zaenkrat še ni znan; nekateri ga povezujejo tudi z nekim savdskim multimilijonarjem, ki vodi sveto vojno proti ZDA in z egiptovskimi skrajneži. Požari na Hrvaškem Na hrvaški obali in otokih je izbruhnilo več požarov. Najhuje je bilo na polotoku Pelješac, kjer sta dve doma- činki izgubili življenje. Pre- cej kritično je bilo tudi na otoku Lastovo, požari pa so ogromno škode povzročili tudi v dubrovniško-nere- tvanski županiji ter na ob- močju zadarske, šibeniško- kninske in splitsko-dalma- tinske županije. Uničenih je na tisoče hekta- rov borovega gosta, požar pa je močno prizadel tudi števil- ne oljčne nasade in vinogra- de. Po uradnih podatkih so požare povzročile strele, člo- veška malomarnost pri kurje- nju v naravi in iskre z električ- nih daljnovodov, močan veter in burja pa so jih razširih. Precej pa je tudi namigovanj, da so požare, ki so izbruhniU ravno na hrvaški državni praznik (obletnica Nevihte), podtaknili srbski povratniki. Gašenje je bilo na nekaterih območjih precej oteženo, saj so tam po koncu vojne ostale številne mine. Havel resno bolan Zdravstveno stanje češke- ga predsednika Vaclava Ha- vla je zelo resno. Po nedavni operaciji črevesja je imel 61- letni Havel še težave z diha- njem, tako da so mu morali zdravniki že tretjič odpreti in očistiti sapnik. Poleg lega pa so ugotovili motnje srč- nega ritma in začetek bron- hitisa. Havlu, sicer nekdaj verižne- mu kadilcu, se je zdravje za- čelo slabšati nekako pred dvema letoma, ko so mu od- stranili raka na pljučih. Ja- nuarja letos so ga v parlamen- tu še enkrat, sicer tesno, izvo- lili za nov in hkrati zadnji petletni mandat. Čeprav je funkcija predsednika v parla- mentarnih demokracijah Piše: DAMJAN KOSEC, POPtv zgolj simbolična, pa Havel precej presega to moralno av- toriteto. Zahod zato s stra- hom pričakuje razvoj dogod- kov v državi, če bo moral pisatelj in nekdanji disident zaradi težav z zdravjem od- stopiti. UmrlTodor Zivkov v Sofiji je v 86. letu staro- sti umrl Todor Živkov, stali- nistični diktator z najdalj- šim stažem. Bolgarijo je s svojo strogo prosovjetsko politiko namreč vodil kar 35 let. Bil pa je tudi prvi vzhod- noevropski komunistični voditelj, proti kateremu so leta 1991 sprožili proces. »Papa Živkov« kot so ga imenovali državljani, je bil obsojen zlorabe državnega denarja in uporabe državne lastnine v privatne namene. Živkov je bil znan po svoji uslužnosti do Moskve in je celo predlagal združitev Bol- garije s Sovjetsko zvezo. Sti- ke z njo pa je prekinil, ko je oblast tam prevzel Mihail Gorbačov. Očetu perestrojke je zelo zameril, da se je odprl na Zahod. Čeprav bo Živkov v zgodovino zapisan kot dik- tator, pa se mnogi (pred- vsem starejši) Bolgari z no- stalgijo spominjajo njegovih časov, ko živeli precej bolje kot danes. Monica priznala razmerje Monica Lewinsky, nek- danja pripravnica v Beli hiši, sicer pa bolj znana kot glavna akterka v t.i. aferi Sexgate je naposled pričala pred veliko poroto zveznega sodišča v Was- hingtonu. Danes 25-letna Monica je na izčrpnem, šest in pol ur trajajočem zaslišanju pove- dala, da je med 18-meseč- nim službovanjem pri Clin- tonu z njim imela razmerje. Vendar pa je zanikala, da bi predsednik od nje zahteval, naj laže pod prisego. Po nje- nih besedah sta se s Clinto- nom pogovarjala, kako naj bi skrila razmerje, to pa je tudi vse. Odnosi s prvim možem ZDA so se nadalje- vali tudi še potem, ko so jo že premestili v Pentagon. Lewinskyjeva je s pričanjem tako predsednika postavila na laž, ko je enkrat na sodiš- ču že zanikal vsakršno raz- merje z njo (takrat ga je tudi sama). Sicer pa bo to najver- jetneje spet odločno ponovil na prihajajočem sojenju 17. avgusta. Kdo laže, bo mogo- če pokazala preiskava Moni- cine obleke, na kateri naj bi bila Clintonova sperma. 4 DOGODKI Brez denarja ne j bo toplote Konjiški Bis trade opozarja na neporavnane račune inj grozi z odklopi Podjetje Bis trade, ki na Konjiškem upravlja z večsta- novanjskimi objekti, opozar- ja na visoke terjatve, ki jih dolžniki iz leta v leto ne po- ravnavajo. Bodo jeseni zato ostala njihova stanovanja neogrevana? Prizadeti bodo tudi sosedje »neplačnikov«, pa čeprav svoje račune redno poravnavajo. Bis trade upravlja več kot tisoč stanovanjskih enot, po- večini v Slovenskih Konjicah, pa tudi v Vitanju ter v Ločah. Kar četrtina najemnikov ali lastnikov stanovanj ne plačuje stanovanjskih storitev (gre za upravljanje, ogrevanje, stro- šek za skupno elektriko). Med neplačniki so tako posamezni- ki kot pravne osebe; terjatve do podjetij skuša Bis trade po- ravnati z verižnimi kompen- zacijami. Skoraj nemogoče pa je izterjati denar od zasebnih najemnikov stanovanj. »Ti nam dolgujejo že več ko 20 milijonov tolarjev,« ugotav- lja direktor Ivan Brglez in po- jasnjuje: »Približno petina dolžnikov je po moji oceni takih, ki dolga ne zmorejo po- ravnati zaradi socialne stiske. Posamični najemniki tako dol- gujejo od 50 pa tudi do 370 tisočakov. Pripravljeni smo bi- li odpisati polovico obresti, ti- stim, ki so dolgovali že več kot 50 tisoč tolarjev, pa smo ponu- dili možnost, da poravnajo dolg v dvanajstih mesečnih obrokih (na čeke). A žal se je na to ponudbo odzvalo manj kot pet odstotkov dolžnikov,« razlaga Brglez. »Če ne želimo, da podjetje zaide v težave, moramo neka- ko ukrepati in izterjati dolgo- ve. Že zdaj opozarjamo stano- valce večstanovanjskih hiš na probleme, ki bodo nastali s prihajajočo zimo; v posamez- nih stanovanjskih lamelah, kjer skupen dolg stanovalcev presega določen odstotek, bo- mo namreč odklopili toplotno energijo ter elektriko na stop- niščih. Vsem prizadetim, ki redno plačujejo svoje storitve, se opravičujemo, vendar je tre- nutno to edini način za izterja- vo. Preden smo se odločih za take ukrepe, smo se prepričali v njihovo pravilnost in zakoni- tost. V stanovanjskih lamelah ali blokih, kjer skupen dolg po števcu presega vrednost 200 tisoč tolarjev, bomo jeseni re- ducirali skupno elektriko ter distribucijo toplotne energije. Gre za precej večstanovanj- skih hiš, in sicer na naslovih: Škalska cesta 13, Toneta Meli- ve 2, 4, 10 in 12, Mestni trg 16, Kajuhova 1, 2, 3, 4, 6, Slomš- kova 5, 5 a, 7, in 7 a. Grajska 4 in 9, Liptovska 16, 18, in 20, Tatenbachova 5, Loče 45, Loče 61/a, Vitanje 117 ter Mestni trg 12, 13, 14 in 15.« Boj za učence VVojniku zmeda zaradi nerazmejenih šolskih okolišev - Bodo učenci iz nekaterih naseljih obiskovali šolo na Dobrni ali v Vojniku? v zvezi s sporom zaradi nerazmejenih šolskih okoli- šev v nekaterih naseljih med Vojnikom in sedaj novo na- stajajočo občino Dobrna, se vse odkar so pri ministrstvu za šolstvo in šport izdali od- lok, da morajo biti šolski okoliši s pravili, katero šolo naj otroci obiskujejo, na- tančno določeni, vlečejo za- pleti v zvezi s tem, kako do- ločena naselja, katerih večji del je prej uradno sodil v Vojnik, večina otrok pa je obiskovala šolo na Dobrni, razmejiti tako, da bo volk sit in koza cela. Kot so povedali na zadnji seji vojniškega občinskega sveta, je večina otrok iz »spornih« naseljih - gre za naselja Lemberg, Vine, Vi- zore. Hrenovo, Polže in Ho- mec - pripadli v vojniški oko- liš, starši večinoma želijo, da bi njihovi otroci zaradi tradi- cije še naprej obiskovali OŠ Dobrna, nesoglasja pa so se pojavila tudi med vodstvoma obeh šol. Konec junija je predsednik odbora za družbene dejav- nosti Peter Oprčkal sklical sestanek, na katerem sta so- delovali Majda Roje, ravna- teljica OŠ Vojnik in Herta Rošer, ravnateljica OŠ Dobr- na, Martin Brecl, predsed- nik KS Dobrna ter Anton Kerner, predsednik KS Nova Cerkev, kjer je podružnična osnovna šola, ki jo večina učencev iz omenjenih naselij obiskuje do 4. razreda. Med sestankom so se kresala raz- lična mnenja; Rošerjeva se je strinjala z v začetku leta sklenjenim sporazumom med šolama, v katerem je opredeljeno, naj se ohranijo sedanje meje vseh šolskih okolišev, pa tudi s sklepom, ki podrobneje določa meje okoliša med POŠ Nova Cer- kev in OŠ Dobrna Majda Roje z OŠ Vojnik pa se je zavzela za pravico staršev, da svobodno izberejo, v ka- teri šoli se bo šolal njihov otrok. »Glede na to, da bo Dobrna postala samostojna občina, gre za odločitev, o kateri mora odločiti občinski svet,« je zapisala Rojčeva v pismu, namenjenemu oddel- ku za družbene dejavnosti Občine Vojnik, kjer zaplet urejajo. Po mnenju predsed- nika KS Dobrna Martina Brecla pa gre za zadevo, v katere ozadju je politični in- teres, o razdelitvi šolskih okolišev pa bi morala po nje- govem mnenju odločati vodstva šol oziroma stroka, ne pa občinski svet. Razprava o razmejitvi šol- skih okolišev je dodobra raz- vnela tudi svetnike občine Voj- nik na zadnji seji občinskega sveta minulo sredo. Svetniki so se strinjali predvsem, da je potrebno natančno določiti, kam uvrstiti še nerazdeljena dela Hrenove in Polž, večina pa jih je menila, da je potreb- no najprej ugotoviti, po kak- šnih kriterijih naselja sploh razmejiti in kdo, razen star- šev, sploh ima pravico odloča- ti o tem, katero šolo bodo učenci obiskovali. Težavo naj bi predstavljala tudi organiza- cija prevoza učencev iz Nove Cerkve, iz Vin in Landeka pa so otroci še pred dvema leto- ma v šolo na Dobrno hodili peš tudi v nižje razrede. Številni dogovori, prepiri in papirji torej; čeprav v praksi nerazmejeni šolski okoliši sedaj predstavljajo te- žavo le za šest do osem učen- cev iz Nove Cerkve, ko pride čas, da zapustijo podružnič- no šolo v svojem kraju in gredo v peti razred. »Vojniški šoli, ki naj bi ob prehodu na devetletko imela od 600 do 610 učencev naj se pomanj- kanje osmih učencev ne bi poznalo toliko kakor na os- novni šoli Dobrna, ki jo bo ob prehodu na devetletno os- novno šolo obiskovalo prib- ližno 250 učencev, teh osem pa predstavlja za OŠ Dobrna ravno zadostno število učen- cev, da lahko sestavijo dva razreda. »Če bi bilo učencev manj, bi se kmalu poznale tudi posledice zmanjševanja oddelkov, ki bi se odražale tudi v kadrovski problemati- ki, saj bi kar nekaj šolnikov ostalo brez dela,« je v dopisu oddelku za družbene dejav- nosti Občine Vojnik zapisala ravnateljica OŠ Dobrna, Her- ta Rošer. Minulo sredo so vojniški svetniki sprejeli odlok, ki bo staršem spornih naselij med Dobrno in Vojnikom v na- slednjih desetih letih omogo- čal, da se sami odločijo, kate- ro osnovno šolo bo njihov otrok obiskoval. Ravnateljici obeh šol sta zaradi počitnic nedosegljivi, tako da ju za mnenje o tej rešitvi zapleta nismo mogli povprašati, sklepamo pa lahko, da bo uspelo Vojniku in Dobrni v skladu z dogovorom s šola- ma diplomatsko »obiti« od- lok ministrstva in da bo na- vsezadnje prevladal interes, ki naj bi bil najpomembnej- ši. Ta namreč, da bo do os- novne šole, ki jo bodo otroci obiskovali (ne glede na to, v katerem kraju bo), čim lažji dostop, in pa, da bodo s ka- kovostjo dobljene učenosti v prvi vrsti zadovoljni učenci in njihovi starši. Grad ni vec v oblakih Zanimivostim Podsrede se pridružuje grajski hotel če ne bo posebnih zaple- tov, bodo prihodnje leto v gradu Podsreda odprli graj- ski hotel. Zavod Kozjanski park zato trenutno obnavlja spodnje gospodarsko poslop- je iz poznega srednjega ve- ka. Za grajski liotel so se odločili že na začetku celovite obnove, zdaj načrt uresničujejo. V tem objektu, ki se stika z osrednjim grajskim poslopjem na zahod- nem pobočju, so pred slabimi tremi desetletji bivali zadnji sta- novalci, nato je vse bolj propa- dal. Kozjanski park ga je pred desetletjem za prvo silo zavaro- val z novo kritino. S temeljito obnovo spodnjega poslopja so začeli lani, vendar so morali statično sanacijo po- slopja zaradi pomanjkanja de- narja ustaviti. Letos, med apri- lom in junijem so jo zaključili, v tem mesecu pa nameravajo do- končati elektro in vodovodna instalacijska dela. Pred zimo že- lijo vstaviti okna ter vrata ter zatem nadaljevati z notranjimi zaključnimi obrtniškimi deli. V Kozjanskem parku želijo, da bi prihodnje leto služila za grajski hotel vsaj polovica poslopja. Letos so vložili v obnovo 15 milijonov tolarjev, lani podob- no vsoto, ocenjena vrednost ce- lotne naložbe pa je 90 milijonov tolarjev. Investitor in organiza- tor obnove je Kozjanski park, ki si pomaga s sredstvi iz ministrs- tva za kulturo, občine Kozje ter z lastnimi sredstvi. Obnova je pod budnim očesom Zavoda za varstvo naravne in kulturne de- diščine. V hotelu na gradu Podsreda bo 16 sob ter 2 apartmaja, eden od obeh bo takoimenovani predsedniški. V njem bo še po- sebej visok standard ter ga bodo namenili najpomembnejšim obiskovalcem osrčja Kozjanske- ga. V hotelu bosta tudi večna- menski prostor ter grajska vi- noteka v živi skali. Posebna zanimivost grajske ponudbe bo že uveljavljena srednjeveš- ka grajska večerja. Gre za po- nudbo gradu Podsreda, ko pripravljajo hrano na ognjiš- ču ter je prijetni družabni do- godek. V gradu se bo lahko jedlo tudi na pravi srednje- veški način, tako kot v času, ko jedilnega pribora skoraj niso poznali. Hotel naj bi uporabljali predvsem tisti, ki se udeležu- jejo bogatih programov Koz- janskega parka, poslovneži, ki prihajajo v Kozje ter običaj- ni turisti. Sicer pa je v Podsre- di za tako mali in odmaknjeni kraj izjemno živahno dogaja- nje. Letos je bilo tam, na pri- mer, srečanje ljubljanskega kluba poslovnežev Socius, obiskalo jo je 130 udeležen- cev seminarja slovenskega je- zika in kuhure (iz 22. držav), tam je bil del trienala Aritas... BRANE JERANKO Rekordno za gradbeništvo v začetku avgusta je bil zaključen vpis na vseh petih slovenskih javnih višjih stro- kovnih šolah, ki bodo jeseni sprejele že tretjo generacijo študentov oziroma slušate- ljev. Rekordno zanimanje odraslih slušateljev je bilo za program gradbeništva, ki ga bodo kot novost v študijskem letu 1998/99 izvajali v Višji strokovni šoli v Celju. V Sloveniji že tretje leto de- lujejo štiri višje strokovne šo- le; za gostinstvo in turizem na Bledu, za programe stroj- ništva v Celju in Novem me- stu ter elektroniko v Velenju. Kot novost bo letos zaživela Višja strokovna šola za go- stinstvo v Mariboru, katere slušatelji bodo praktičen del študija obiskovali v Rogaški Slatini, ter zaradi izrednega zanimanja v gospodarstvu še program gradbeništva v Višji strokovni šoli v Celju. Po pr- vem krogu vpisa, nekaj mest v vseh programih ostaja odpr- tih še za tiste, ki bodo za- ključne izpite opravljali v je- senskem roku, je bilo v vseh petih šolah skupaj sprejeto 715 študentov, od tega 352 mladih in 399 odrashh. Zanimanje slušateljev za višjo strokovno šolo za go- stinstvo in turizem na Bledu je bilo že prejšnja leta zelo veliko, prav tako popolnjena pa so tudi vsa razpisana me- sta za izobraževanje mladih v Višji strokovni šoli za gostins- tvo Maribor. Številčno največ- je zanimanje pa je bilo za program gradbeništva v Višji strokovni šoli v Celju, kjer bodo v prvem letu izobraže- vali le odrasle. V prvi genera- ciji bodo sprejeli 135 študen- tov, na sprva razpisanih zgolj 60 prostih mest pa je prišlo kar 366 prijav. Kljub aprilske- mu sklepu o povečanju števi- la učnih mest, pa bodo v Ce- lju vendarle morali omejiti vpis. V program strojništva je po prvem krogu vpisa spreje- tih 47 mladih in 40 odraslih kandidatov, nekaj mest pa os- taja prostih še za jesenski del vpisa. V program elektronike v Višji strokovni šoli Velenje je zaenkrat sprejetih 34 mla- dih in 55 odraslih kandidatov, med prijavljenimi pa je še ne- kaj takšnih, ki bodo vpisne pogoje izpolnili jeseni. IS 0) \ ^JL^^^^ Varuhovo I poročilo I UUBLJANA, 5. avgus| (Delo) - Varuh človekovi pravic Ivan Bizjak je (j konca julija dobil 2000 p, bud, kar je za 13 odstotke več kot v enakem obdobj lani. Bizjak, ki še vedn čaka na obravnavo svoje^ lanskega poročila v vladi i državnem zboru, si jo n davno ogledal, kako živij kaznjenci v Sloveniji. 2 prevzgojni dom v Radeča meni, da se vse bolj sprem nja v mladoletniški zapo zaporniške celice v Ljublj, ni in Radovljici pa so n njegovem prenatrpaneji Z osebno cez mejo LJUBLJANA, 6. avgust (Delo) - Slovenski državlj; ni lahko odslej pri prehod meje z Avstrijo, Hrvaški Italijo in Madžarsko upi rahljajo tudi nove osebn izkaznice. Hrvati napovedali tožbi UUBLJANA, 6. avgust (Večer) - Ministru za goi podarske zadeve Metod Dragonji se ni uspelo sest; li s hrvaškim kolegom Ni nadom Porgesom, da bi s dogovorila o nadaljnjih pc gajanjih o urejanju razmi rij, povezanih z jedrsk elektrarno Krško. Hrvašk stran je sestanek odpovedi la, ker še nima stališča"^ uredbe o preoblikovanji nuklearke v javno podjetje napovedala pa je odškod ninsko tožbo proti Elektri Slovenije. Prvi na prehodu LJUBLJANA, 7. avgust (Delo) - Slovenija je gledi na bruto domači proizvoi po kupni moči na prebiva! ca še naprej najrazvitejs med državami v prehodu Med letoma 1995 in 1997 s je njen BDP povečal za 1' odstotkov in dosega 63 od stotkov povprečja Evropsk unije. Nove občine UUBLJANA, 8. avgusti (Nedelo) - Začela je veljat novela zakona o ustanovi tvi občin ter določitvi njiho vih območij, ki jo je držav ni zbor sprejel 22. julija Slovenija je odslej na lokal ni ravni razdeljena na 19' , občin, od tega enajst mest ni h. Brez predsednikov UUTOMER, 9. avgusi (Večer) - Z osrednjo prosil vo so se končale priredit^ ob praznovanju 130. oblet niče prvega slovenskega ta bora, na katerem so Slovet^ ci odločno zahtevali /ctl' njenje Slovenije v avstrt)0^' ski monarhiji. Kljub zgod*^ vinskemu pomenu ob' ce se je na prireditvi ; le 1500 ljudi, udeleženci p so pogrešali tudi predsedi^'' ka države Milana Kuč. vlade Janeza Drnovško TEMA TEDNA - FEUTON 5 Tudi upoicojenci, ! dijaici in študentje i Posebni prispevek za Posočje bo moralo plačati okoli 1.315.000 dohodninskih zavezancev - Davkarija bo prispevek upoštevala pri odmeri dohodnine za leto 1998 poštarji so te dni že pričeli gziiašati odločbe o poseb- pn prispevku, s katerim naj ^ država zbrala okrog 5,2 jiilijardi tolarjev za obnovo Ločja. Plačati ga bodo mo- ^li vsi tisti, ki so imeli do- odke, ki so vir dohodnine, ,e glede nato. ali so napoved IJ odmero dohodnine morali ^dati ali ne. Prispevek za osočje bomo plačali dva- rat: letos po 0,3-odstotni opnji, prihodnje leto po 0,2 istotni stopnji. Vsem, ki bo- 0 prispevek letos plačali, bo- odavkarji znesek odšteli pri dmeri dohodnine za leto 598. ] uMiova zd i/iačLiii poscbiie- iprispevka so vsi lanski bruto Dhodki, od katerih so oziroma odo odšteta plačila za pokoj- insko zavarovanje, medtem ko ajšave, ki so jih davkarji priz- ali pri plačilu dohodnine, ne )do odbite. Posoškega pris- jevka ne bo treba plačati vsem tistim državljanom, katerih lan- ski bruto dohodki niso presegli 11 odstotkov povprečne plače zaposlenega in so znašali manj kot 190.411 tolarjev. Prispevka tudi ni treba plačati od dohod- kov, naštetih v 19. členu zakona o dohodnini, med katerimi so denimo štipendije, pomoč za brezposelnost, družbena po- moč otrokom, varstveni dodat- ki k pokojninam, denarne po- moči kot edini vir preživljanja, denarni dodatki po zakonu o socialnem varstvu in prejemki po predpisih o vojaških in civil- nih invalidih vojne. Posebni prispevek bo mora- lo plačati okrog 1.315.000 do- hodninskih zavezancev. Tudi tisti upokojenci ter dijaki in študenti, ki jim ni bilo treba oddati napovedi za lansko do- hodnino, ker so prejemali le pokojnino oziroma z delom preko študentskega servisa ni- so zaslužili toliko, da bi morah plačati dohodnino. Položnice bodo torej dobili tudi tisti štu- dentje, katerih bruto dohodek je v letu 1997 presegel 11 od- stotkov povprečne letne bruto plače, to je 190.411 tolarjev. Upoicojenci šele septembra Po vsej verjetnosti bodo upo- kojenci, ki jim lani ni bilo treba oddati napovedi, prejeli odloč- be šele septembra. V republiš- ki davčni upravi morajo še izra- čunati, kolikšen bo njihov pris- pevek za Posočje, ki ga bodo določili na osnovi kontrolnih podatkov zavoda za pokojnin- sko in invalidsko zavarovanje. To pomeni, da bodo v resnici izplačanim pokojninam prište- li tako imenovane fiktivne zne- ske akontacij dohodnine, ki jih zavod obračunava, nihče pa jih nikomur ne izplačuje. Kakšni so ti zneski, lahko upokojenci razberejo iz letnega izpiska svojih pokojnin. Šele septembra naj bi odloč- bo o posebnem prispevku do- bili tudi vsi tisti, ki doslej še niso prejeli odločbe o odmeri lanske dohodnine. Davčne službe jim bodo namreč naj- prej poslale odločbo o odmeri dohodnine in šele potem o po- sebnem prispevku. Pri zasebnikih je davkarija kot osnovo za izračun prispev- ka upoštevala odločbe o odme- ri davka na dohodek iz dejav- nosti, povečano za priznana znižanja in olajšave, dodala pa bo tudi prispevek za socialno varnost. Če je zavezancu ugo- tovljena negativna davčna os- nova, bodo pri obračunu pris- pevka upoštevali obračunane prispevke za socialno varnost iz in na zavarovalno osnovo. Pri davkoplačevalcih, ki so ob- davčeni z upoštevanjem nor- miranih odhodkov, in si sami plačujejo prispevke ža socialno varnost, velja kot osnova za obračun posoškega prispevka bruto znesek. V to skupino so- dijo samostojni kulturni delav- ci, zasebni raziskovalci, učitelji in vzgojitelji, svobodni novi- narji, športniki, športni delavci in duhovniki, pa tudi tisti, ki se ukvarjajo z domačo in umetno obrtjo, s čebelarstvom, s spre- jemanjem gostov doma na pre- nočevanje in s kmečkim turiz- mom. Če tem zavezancem pla- čujejo prispevke drugi, bodo davkarji k dohodku prišteli še na ta način plačane prispevke. Plačilo, sicer izterjava Glede na pojasnila, ki jih bilo v davčnih službah slišati v pre- teklih dneh, s plačevanjem po- sebnega prispevka za Posočje ne bo šale. Poravnati ga je treba v 30 dneh po prejemu odločbe oziroma obvestila o njej, polož- nice pa sprejemajo vse enote Če ste v letu 1997 zaslužili 1.731.012 tolarjev bruto (toli- ko je znašala povprečna pla- ča zaposlenih), bi morali plačati 5.193 tolarjev poseb- nega prispevka. Upokojenec z najnižjo pokojnino za pol- no pokojninsko dobo, ki je lani znašala 709.467 tolarjev, bo plačal 2.128 tolarjev, tisti, ki je prejemal minimalno plačo, pa 2.129 tolarjev. bank in pošt ter organizacijske enote Agencije RS za plačilni promet. Za vsak zamujeni dan vam bo davkarija zaračunala zamudne obresti, uporabi pa lahko celo prisilno izterjavo. Če se boste na odločbo pritožili, to ne bo zadržalo njene izvršitve, če pa bi bilo zaradi tega prispev- ka ogroženo vaše preživljanje, lahko na davčnem uradu zapro- site za odpis, delni odpis, odlog ali največ šestmesečno obročno odplačilo. JANJA INTIHAR PO DRŽAVI Žičnica že vozi Kamniška Bistrica, 10. avgusta (Večer) - Vzroki za nenadno ustavitev gon- dolske žičnice na Veliko planino, zaradi česar je 35 potnikov v gondoli ves dan obstalo na sredi poti in 180 metrov od tal, še niso po- vsem znani. Strokovnjaki so kot vzrok izključili preobremenjenost, odkrili tudi niso nobenih napak, tako da ustavitev lahko pri- pišejo samo nepredvide- nim motnjam v elektroni- ki. Pomoč beguncem LJUBLJANA, 11. avgusta (STA) - Generalni sekretar Rdečega križa Slovenije Mirko Jelenič je napove- dal, da bo RKS v sodelova- nju z vlado že v roku enega meseca kosovskim begun- cem v Albaniji poslala no- vo pošiljko humanitarne pomoči v vrednosti 15,5 milijona tolarjev. Prav toli- ko je znašala tudi humani- tarna pomoč, ki jo je be- guncem ob nedavne obi- sku izročila delegacija zu- nanjega ministrstva in RKS. Naša vlada podpira nadaljnjo pomoč begun- cem tako v Albaniji kot v Črni Gori, za rešitev kosov- skega vprašanja pa si bo Slovenija dejavno prizade- vala tudi v okviru Varnost- nega sveta Združenih na- rodov. . , ; Po navodilih oblasti so se za pripadnike nemške narodnosti oleg navedene kategorije šteli tudi jugoslovanski državljani, ki ose v predvojni Jugoslaviji v času ljudskih štetij opredelili za ripadnike nemške narodnosti; člani Kulturbunda, vsi ki so se rostovoljno udinjaH nemškim vojaškim, policijskim ali SS notam in državljani držav, ki so v vojni sodelovali z Nemčijo, ^ka široka opredelitev je omogočila, da so med Nemce šteli Jdi pronemško orientirane Slovence (»nemčurje«), to je tiste, 'SO bili člani Kulturbunda in (ali) v prostovoljni nemški službi. Drug zakonski predpis, ki ga je oblast uporabljala tudi v Kračunu z Nemci, seveda pa ne zgolj z njimi, je bil zakon o fstah kazni, ki so jih izrekala civilna in vojaška sodišča. Zlasti 3Jpremožnejši in najvplivnejši slovenski Nemci so bili pred ^iiŠci obsojeni na različno visoke zaporne kazni, skoraj vsi °)eni pa tudi na odvzem državljanskih pravic in zaplembo feinoženja. Pri amnestiji, ki jo je sprejel AVNOJ 5. avgusta ^45 so bili poleg drugih izjem izvzeti tudi člani Kulturbunda. °je praktično pomenilo, da amnestija ni zajela večine obsojen- nemške narodnosti in njihovih dejanskih ali domnevnih 'Ovenskih simpatizerjev. .Najpomembnejši zakon, po katerem so sodili Nemce - zlasti ^'e. so imeli jugoslovansko državljanstvo - je bil Zakon o ^znivih dejanjih zoper narod in državo. Sprejela ga je Začasna Orodna skupščina demokratske federativne Jugoslavije 25. ^§usta 1945 in je veljal do sprejema kazenskega zakonika DRI. ^lija 1946 je bil usklajen z novo ustavo in je dejansko veljal za '^2aj. Skupaj z drugimi členi je ta zakon dajal dovolj široko 'stiovo za sojenje jugoslovanskim Nemcem. Prvotno ostrino, ^^^i kar zadeva članstvo v Kulturbundu in drugih organizaci- J''^' so kasneje deloma omilili. Januarja 1951 je prezidij Ljudske •^^pščine FLRJ izdal ukaz o prenehanju vojnega stanja z ^^^rijo. 11. julija (z veljavnostjo po objavi v uradnem listu "^^sec dni kasneje) pa je prezidij Ljudske skupščine FLRJ na Nlog vlade sprejel tudi ukaz o ukinitvi vojnega stanja z ^'^čijo. Na osnovi tega ukaza se v zvezi z Nemčijo in ^^^Tiškinii državljani niso več uporabljali pravni predpisi FLRJ, **so izšli i2 vojnega stanja z Nemčijo ali so bili izdani za /""Her vojnega stanja Federativne ljudske republike Jugoslavije .'^^ko tujo silo.« Naslednje leto (1952) je bil sprejet dogovor .^/^ nemško in jugoslovansko vlado, da se tudi preostali ksdojčerji preselijo v Nemčijo. Z avstrijsko vlado je vprašanje folksdojčerjev oz. njihovega premoženja reševala avstrijska državna pogodba iz leta 1955. Volilno pravico nemški manjšini je praktično v celoti odvze- mal Zakon o volilnih imenikih, ki je v 4. členu med tiste, ki niso imeU volilne pravice uvrščal tudi pripadnike vojnih formacij okupatorjev in njihovih pomagačev, ki so se trajno in aktivno borili proti NOV, jugoslovanski armadi ali armadam zaveznikov, člane Kulturbunda in člane njihovih družin, tiste, ki so bili v politično - policijski službi okupatorjev, tiste, ki so prostovoljno in iz lastne pobude dajali na razpolago vojaška in gospodarska sredstva okupatorjem in tiste, ki so bili s sodno razsodbo obsojeni na izgubo narodnih časti oz. na izgubo političnih in posameznih državljanskih pravic. Druge državljanske pravice pa je praktično vsem jugoslovanskim Nemcem odvzemal Zakon o državljanstvu demokratske federativne Jugoslavije. Ta se je nanašal tudi na folksdojčerje, za katere so menili (kot je to opredelil dr. Makso Šnuderi), da so se »...malone vsi do zadnjega vdinjali okupatorju. V Sloveniji so kot člani Kultur- bunda že več let pred vojno sestavljali sezname tistih svojih sodržavljanov - Slovencev, pa tudi Srbov, ki jih bo treba izseliti za primer nemške okupacije. Narodnostnemu pripadniku tistih narodov torej, katerih države so bile v vojni proti Jugoslaviji in katerih državljani so se med to vojno ali s tem v zvezi že pred vojno s svojimi nelojalnimi nastopi proti narodnim in državnim interesom pregrešili zoper svoje dolžnost jugoslovanskega dr- žavljana, je mogoče odvzeti jugoslovansko državljanstvo. Veči- na med njimi je že med vojno prevzela nemško državljanstvo.« Kar zadeva status državljanstva pa so obstajale tudi izjeme, ki jih je že prej opredelilo predsedstvo AVNOJ (npr. aktivni pripadniki narodnoosvobodilnega gibanja). Konkretnemu ravnanju s folksdojčerji po osvoboditvi lahko sledimo zgolj fragmentarno, saj je dokumentacija ohranjena le deloma. Zaradi tega je številčna razmerja med različnimi kategorijami Nemcev: pobeglimi, izseljenimi, zaprtimi in obso- jenimi, justificiranimi in drugimi umrlimi zaradi različnih razlogov moč določiti le približno. Večina (nekje med 15 in 16000 folksdojčerjev je pobegnila še pred koncem vojne, po slovenskih virih pa je bilo izseljenih 9474. Koliko folksdojčerjev je izgubilo življenje med vojno ali neposredno po njej (bodisi zaradi načrtnih justifikacij bodisi zaradi pomanjkanja in krutega ravnanja) ali pa doživljalo drugačno usodo (npr. sojenja, ki pa se jim je velik del zlasti osumljenih vojnih zločinov izognil in je bil sojen v odsotnosti), po ohranjenih virih v celoti ni mogoče ugotoviti. Za Maribor in okolico imamo npr. podatek, da je med vojno in neposredno po njej preminilo 1350 Nemcev, vendar samo del od tega v taboriščih (213) in zaradi justifikacij, drugi so bili žrtve bom- bardiranj, bojev na frontah in bojiščih ipd. V povojnih virih nemških in avstrijskih folksdojčerjev o vseh preminulih se navajajo številke, ki so gotovo močno pretirane, tja do 6000. Na osnovi sicer nepopolnih fondov (npr.Kulturbund) pa lahko sklepamo, da število justificiranih in umrlih po vojni zaradi slabih razmer ni presegalo desetih odstotkov tistih Volksedutsc- herjev, ki so ostali v Sloveniji. Prve aretacije in zaslišanja so bila opravljena takoj po osvobo- ditvi posameznih krajev. V Prekmurju je bilo to že aprila, na Štajerskem pa od približno od 11. maja dalje. Nalogo v zvezi z Nemci je prevzela Ozna. Folksdojčerje so zapirali v taborišča Strnišče, Bresternica, Hrastovec, Kamnica, Teharje, Filovci, Hrastnik, Tezno in Kočevje, tudi Begunje na Gorenjskem in Šentvid pri Ljubljani ter še v nekatera druga. Izselitve so se začele že zadnje dni junija in prve dni avgusta, prve neorganizi- rane so potekale iz krajev bUzu meje in sicer tako, da so folksdojčerje preprosto nagnali čez mejo. Organizirano izseljevanje se je začelo septembra 1945, potem pa je bilo zaradi volitev v ustavodajno skupščino novembra prekinjeno. V novem, tretjem valu, se je nadaljevalo januarja in februarja 1945. Organizirani transporti so potekali čez mejne prehode Podrožca, Koren, Jezersko, Jesenice, Dravograd, Šentilj, Hodoš in Kotoriba. Zajeti so bili tako folksdojčerji kot nemški in avstrijski državljani, pa tudi veliko Slovencev, »ki so se pred ali med okupacijo kompromitirali kot sodelavci Nemcev, oz. okupa- torja in ki po osvoboditvi ali niso bili sojeni ali pa niso sami pobegnili.« V skladu z že med vojno določenimi kriteriji so (analogno ravnanju nemških okupatorjev s slovenskimi izseljen- ci) dovolili le kratek čas za pripravo, s sabo pa so smeli izseljenci vzeti le najnujnejše stvari. To je veljalo zlasti za liste, ki so jih najprej zaprii v taborišča. Tisti, ki so bili transportirani direktno, so lahko vzeli nekaj več prtljage. Izseljence so pošiljali v Avstrijo (takih je bila večina), Nemčijo ali na Madžarsko (od koder so jih potem prav tako poslali v Avstrijo oz. v Nemčijo), obstajajo pa tudi domneve, da so jih del poslali v Sovjetsko zvezo, vendar tega za slovenske folksdojčerje ne moremo dokazati. Na Ma- džarsko so jih pošiljali v dogovoru s sovjetskimi oblastmi (ki so izgnance nato tudi transportirale naprej), v Avstrijo pa v delnem sporazumu z Angleži (ti so načeloma sprejemali samo ljudi, ki so bili rojeni v Avstriji ali Nemčiji). Tako pri Angležih kot pri sovjetskih okupacijskih oblasteh na Madžarskem je prihajalo do težav, oboji so iz raznih razlogov transporte tudi vračah oz. njihov sprejem zavračali. 6 DOGODKI Koga si želite za župana? Nekaj starih, nekaj novih imen - Vaše predloge zbiramo do konca avgusta - Rezultati v torek, 1. septembra Malce v dvomih smo se lotili naših »županskih vo- litev«, saj verjamemo, da je na trenutke že kar nezno- sna poletna vročina kaj ne- primeren čas za razmišlja- nje o tem, kdo naj bi pri- hodnja štiri leta vodil posa- mezne občine na našem območju. Vendar pa smo veseli, da smo že v prvem tednu dobili predloge iz os- mih od skupaj 32 občin na Celjskem. IflHHHHHHHHHHHHHH In zakaj konec koncev ne? O tem, kdo bi lahko bil vaš bodoči župan ali županja, se da razmišljati tudi v globoki senci, v prijetni družbi in ob kozarcu osvežilne pijače. Morda se prav v takšnih tre- nutkih porajajo najboljše ideje? In nenazadnje - z našo akcijo želimo priti prav do takšnih predlogov. Prepričani smo namreč, da so lokalne volitve, izbor žu- pana in seveda tudi občin- skih svetnikov, še kako stvar vsakogar od nas. V občinah, ki so se pretekla štiri leta uspešno razvijale in napre- dovale, so ljudje izbrali tak- šne vodilne ljudi, ki so se posvetili možnostim in pri- ložnostim za izboljšanje raz- mer v domačem kraju, »viso- ko politiko« pa so na lokalni ravni potisnili ob rob. In za vsako od naših 32 občin si za prihodnji 4-letni mandat v uredništvu želimo takšno vodilno ekipo. O tem, ali jih bomo tudi dejansko imeli, pa bomo nenazadnje odloča- li sami. Zato razmislek o tem, kdo bi lahko vodil našo občino, tudi v poletnem času ni od- več. Reklo, da imamo takšno oblast, kakršno si volivci za- služimo, namreč sploh ni či- sto iz trte zvito. A, če se na državni ravni še lahko tola- žimo s tem, da je sestav dr- žavnega zbora v veliki meri posledica volilne matemati- ke in preračunavanja, lahko na rezultate v domačem oko- lju vendarle veliko bolj vpli- vamo. Za začetek že s tem, da skupaj natrosimo čim več predlogov, med njimi pa bo - verjamemo - tudi kakšen takšen, ki bo v domačem okolju naletel na veliko me- ro zaupanja med ljudmi. In zna se zgoditi, da se bo kak- šen med njimi - sam ali ob pomoči katere od političnih strank, ki zvečine še razmiš- ljajo o najprimernejših kan- didatih - novembra tudi po- nudil volivcem v presojo. Nekaj starih, nekaj novih Presenečenje za kar vse po vrsti v našem uredništvu je bil odziv radijskih poslušal- cev, ki so minuli četrtek o tem, koga si želijo za župa- na, bolj kot ne sramežljivo molčali. Le iz Celja in Štor smo dobi- li dva predloga, oba za zdajš- nja župana Jožeta Zimska in Franca Jazbeca. In zakaj sta bila le dva klica? Ljudi »poli- tika«, tudi če gre za njihov 4- letni vsakdan v domačem okolju, res ne zanima? Da zajec tiči v drugem grmu, smo izvedeli takoj po oddaji, ko se je vsul plaz klicev, v njih pa so poslušalci in po- slušalke razlagali, da gre za »občutljivo« temo, da svoje- ga imena ne želijo izpostav- ljati v zvezi s predlogi za župana ali županjo, saj se ne želijo nikomur zameriti. In njihove pomisleke - čeprav naše poletne »županske voli- tve« resnično niso zastavlje- ne s takšnimi nameni - bomo spoštovali, zato bomo do konca meseca, danes in še dva prihodnja četrtka, vaše predloge zbirali zgolj s časo- pisnimi glasovnicami. In kako ste v prvem tednu razmišljali naši bralci? Dobi- li smo predloge za župane občin Zreče - Jože Košir, Žalec - Milan Dobnik, Mestne občine Celje - Jože Zimšek, Šmarje pri Jelšah - Stanko Šket, Šentjur - Oto Pungartnik, Polzela - Stan- ko Novak in Braslovče - Slavko Šket. Veseli smo, da sta dva predloga prišla tudi iz pred tedni uzakonjenih novih občin (Polzela, Bra- slovče), za prihodnji teden pa pričakujemo, da se bo lestvica predlogov še dopol- nila. Uredništvo NT&RC Slovenija uvaja DAVEK NA DODANO VREDNOST OPROSTITVE PLAČILA DAVKA NA DODANO VREDNOST Oprostitve plačila DDV so določene v skladu s smernicami EU in se delijo na oprostitve predpisane znotraj Slovenije, na oprostitve pri uvozu blaga in na oprostitve pri izvozu blaga. Davčni zavezanec, ki bo opravljal promet blaga oziroma storitev, za katerega velja oprostitev, pri tem prometu ne bo obračunaval DDV, po drugi strani pa ne bo imel pravice do odbitka vstopnega davka, ki ga bo plačal v predhodnih fazah prometa. Oprostitev plačila DDV torej pomeni zmanjšanje davčne osnove le v eni fazi prometa oziroma to, da se plačilo davka prenese v naslednjo fazo prometa. Vse česar davčni zavezanec ni plačal v prejšnji fazi, plača davčni zavezanec v naslednji fazi prometa. Zaradi tega so v predlogu zakona o DDV predvidene predvsem oprostitve za blago in storitve, ki se opravijo v zadnji fazi prometa - med davčnimi zavezanci in končnimi potrošniki. Kdo je po predlogu zakona o DDV oproščen plačila znotraj Slovenije? Po predlogu zakona so plačila DDV oproščene javne poštne storitve, zdravstvene storitve in oskrba, socialno»varstvene storitve in promet blaga neposredno povezan s socialno varstvenimi storitvami, storitve predšolske vzgoje, izobraževanja in usposabljanja otrok, mladine in odraslih, storitve povezane s športom in športno vzgojo nepridobitnih organizacij, verske storitve in promet blaga, neposredno povezanega z verskimi storitvami, promet storitev in blaga, ki ga opravljajo politične, sindikalne, človekoljubne, dobrodelne in invalidske in podobne organizacije in ustanove svojim članom, kulturne storitve, vključno z vstopnicami za kulturne prireditve in vključno s prometom blaga, neposredno povezanega s temi storitvami, ki jih opravljajo nepridobitne organizacije, mesečne naročnine za televizijski in radijski program, ki jih zaračunava RTV Slovenija. Plačila DDV so oproščene tudi zavarovalniške in pozavarovalniške storitve in storitve, ki jih opravljajo zavarovalniški posredniki in agenti. Promet nepremičnin, razen prvega prenosa lastninske pravice oziroma pravice razpolaganja na novozgrajenih objektih, dajanje v najem ali podnajem stanovanjskih hiš, stanovanj oziroma stanovanjskih prostorov za bivanje daljše od 60 dni. Finančne storitve v zvezi z odobravanjem kreditov, storitve v zvezi z upravljanjem depozitov, hranilnih vlog, bančnih računov, opravljanjem plačilnega prometa, nakazili, vnovčevanjem zapadlih obveznosti, čekov in drugih instrumentov, razen izterjave in odkupa terjatev. Promet z zakonitimi plačilnimi sredstvi, promet z delnicami, obveznicami in drugimi vrednostnimi papirji, vključno z njihovim izdajanjem, razen hrambe vrednostnih papirjev Upravljanje z investicijskimi skladi, dobava zlata Banki Slovenije, veljavne poštne znamke, davčne znamke ter upravni in sodni kolki. Oprostitve pri uvozu blaga Na področju uvoza je uveljavljenih nekaj običajnih oprostitev plačila DDV, Predlog zakona loči oprostitve, ki jih je mogoče zahtevati pri vsakem vnosu blaga v Slovenijo ter tiste, ki jih je mogoče uveljaviti, kadar je uvoženo blago sproščeno v prosti promet ali samo začasno uvoženo. Predvideni pa so tudi posebni primeri oprostitev plačila REPUBLIKA SLOVENDA Ministrstvo za finance DDV, ki se nanašajo na uporabo blaga v posameznih odloženih carinskih postopkih, kjer je tudi plačilo DDV odloženo. Navajamo samo nekaj primerov Plačila DDV je oproščeno tisto uvoženo blago, katerega promet je v Sloveniji oproščen plačila DDV Blago, ki se v Slovenijo vnese v okviru tranzitnega carinskega postopka, ponovno uvoženo blago, ki ga v nespremenjenem stanju uvaža oseba, ki ga je izvozila. Uvoženi blago, ki je oproščeno plačila carine in je namenjeno za službene potrebe diplomatski in konzularnih predstavništev, za službene potrebe mednarodnih organizacij, za osebne potrebe tujega osebja diplomatskih in konzularnih predstavnikov in za osebne potrebe tujega osebja mednarodnih organizacij. Plačila DDV se tudi oprosti blago v osebni prtljagi potnika, ki se uvaža v nekomercialne namene, osebni predmeti in predmeti za gospodinjstvo, ki pripadajo osebi, ki je imela običajno prebivahšče v tujini najmanj 12 mesecev ter učni pripomočki, ki jih z lastne potrebe uvažajo dijaki in študentje. Izvoz blaga je oproščen plačila DDV Izvoz blaga in storitev neposredno povezanih s tem izvozom, je oproščen plačila DDV Oprostitev izvoza izhaja iz realizacije načela destinacije, po kateri se blag obdavči tam, kjer se porabi, V primeru izvoza blaga je to država, v katero je bilo blago uvoženo. Zaradi tega ima tudi davčni zavezanec vedno pravico do odbitka vstopnega DDV od vseh nabav, ki so potrebne za realizacijo izvoza. Enak status kot ima izvo? blaga ima tudi mednarodni promet. Opomba: ker je lista oprostitev predolga, da bi jo lahko v celoti objavih v tem članku, vas želimo obvestiti, da so vse predlagane oprostitve zajete v predlogu zakona o DDV in sicer v členih: 26, 27,28, 29,30,31, in 32 Informacijske kotičke o DDV bomo nadaljevali v mesecu septembru 1998. Pričakujejo povprečno letino N^ Mirosanu letos priča- kujejo, po lanski katastrofal- ni letini, ko sta jim spomla- danska pozeba in poznejša toča zdesetkali pridelek, povprečno letino, to je okrog tri tisoč ton jabolk. Kot nam je povedal tehnični direktor Vlado Korber, je le- tošnje leto po vegetaciji zgod- nejše od povprečja, kar se ka- že pri obiranju zgodnjih sort. Tako so že obrali sorti julyred in jerseymack, medtem ko sorto summerred obirajo. Kvaliteta jabolk je zelo dobra, saj so dosledno ukrepali, še posebej pa je k temu pripomo- glo ročno redčenje, ki so ga opravili na vseh površinah. Posebno obilno je rodil ida- red, predvsem zaradi lanske pozebe. Tudi letošnje obilne padavine so ugodno vplivale na razvoj plodov, manj pa vi- soke temperature, ki so, na soncu izpostavljenih plodo- vih, puščale ožige. Na Mirosanu poleg že ome- njenih sort pridelujejo na 90 ha površin še sorte gala, elstar, carjevič, jonatan, lobo, jona- gold, zlati delišes, mutsu, me- Irose in gloster. Pridelek bodo večinoma shranili v novi hla- dilnici z zmogljivostjo dva ti- soč ton, le sorte elstar, gala in jonagold bodo delno izvozih na tuje tržišče že jeseni. Na jesensko prodajo doma za ozimnico ne računajo preveč, saj ljudje jabolk ne kupujejo več v velikih količinah pred- vsem zaradi ugodnih cen sko- zi vse leto. Raje se sproti oskr- bujejo iz hladilnice, kjer sadje ostane čvrsto in sočno skozi vse leto, cene pa niso dosti višje od jesenskih. Vlado Korber je poudaril, da so vsa pri njih pridelana jabol- ka pridelana na prijazen način in so označena z napisom SIPS, kar pomeni Slovenska integrirana pridelava sadja. Zaščitni znak poleg napisa stavlja še stilizirana siničl Integrirana proizvodnja si pomeni zaključen biol( krog ali ravnovesje, ki vzpostavljajo z ohranjati raznovrstnosti življenja v ravi, tako da na gospodar sprejemljiv način pridelajo soko kakovostne prid( zdrave hrane. Konkretno pomeni omejeno uporabo mičnih sredstev ter ustre tehnologijo, ki zahteva ve več znanja. Ko boste kupovali sadje ozimnico ali za sproti, bo< torej pozorni na siničko, vam zagotavlja kakovostni zdravo sadje. •zfm T. TAV^ Vlado Korber med ogledom mladega nasada jabolk. GOSPODARSTVO 7 Pražba za Bohor bo septembra prihodnji teden bo znana cena mestinjskega podjetja gohor, v katerem je bil sredi letošnjega junija uveden [gječajni postopek. ; zlatko Hohnjec, ki v času dopusta nadomešča stečajnega i^ipiavitelja Tomaža Kosa, je povedal, da bodo podjetje i^jjveijtlnejo prodali po delih, s tem da bi najbolj vitalni del pfoizvodnje, to je program vrtnega pohištva, ohranili kot ^glolo. i'rva dražba bo predvidoma konec septembra. Kljub uvedbi stečaja v Bohorju niso ustavili proizvodnje, 53j je podjetje po 17. juniju dobilo še veliko novih naročil, pokončati pa je bilo tudi treba že začete posle. Tako je v juliju delalo v tovarni še 130 delavcev, trenutno pa dela skupaj s {istimi, ki opravljajo inventuro, 70 ljudi. Do konca avgusta, 1(0 naj bi bila opravljena vsa naročila, bodo v proizvodnji potrebovali vsaj še 25 do 30 delavcev. Kolikšna bo cena podjetja, stečajni upravitelj za zdaj še ne ve, prav tako pa tudi še niso znane vse terjatve. Za prijavo tistih, ki jih v imenu delavcev pripravlja sindikat, bo rok potekel konec tega meseca. JI^^ Dobri odnosi, o cenah pa... To, da Slovenci v povprečju aužijemo precej manj mle- a in mlečnih izdelkov kot stali Evropejci, je znano že ekaj časa. Znano pa je tudi, a so bili kmetje v preteklem asu vse prej kot zadovoljni z dnosom države do posa- leznih proizvajalcev mle- a. O mnenju glede omenje- e problematike smo pov- rašali v zadrugah in pri metih, ki na leto prodajo !ii\več mleka Mlekarni Cele- \a, Med kmetijskimi zadrugami ena prvem mestu KZ Šaleška lolina, v kateri prodajo letno ireko sedem milijonov litrov nleka, sledita pa KZ Šmarje iri Jelšah in KZ Šentjur pri yju z nekaj manj kot šestimi nilijoni litrov. Največ mleka pridelajo« na kmetijah Kotnik la Ravnah, Napotnik v Topol- ici in Brišnik s Prekope na 'ranskem. Andreja Tot, KZ Šaleška do- ina: »Na odnos mlekarne do wše kmetijske zadruge ni- km pripomb. Problemov, ki o bili pred leti, danes skoraj- '3 ni več, čemur v veliki meri 'otruje zlasti to, da so večin- l^i lastniki kmetje sami. Moj 'Oinentar na odločitev vlade o ■^nah mleka v prihodnje je ^k: prava kakovost, zadovolji- '3 cena.« .Andrej Tacer, direktor KZ "iiarje pri Jelšah: »Z mlekar- no gojimo zelo dobre odnose ^ oboji se vse leto držimo pogodbe o odkupu mleka. S 'istimi milijoni litrov smo irugi lajvečji prodajalci mle- ^ na našem območju. Letos prodaH celo za 10 do 15 J^stotkov več mleka kot lani, pprav imamo manj proizva- Ncev kot pred leti. Glede cen prihodnje pa bi dejal, da jih vlada prisiljena zvišati, če rbodo zvišali drugi stroški. V ^^sprotnem bodo kmetje po- Nno v slabšem položaju.« L Andrej Zdolšek, KZ Šent- l^r: »Menim, da je odnos med in Mlekarno Celeia zado- .^')iv, kar je posledica lastniš- I^Ba razmerja in obojestran- r^ga prizadevanja za kar naj- '^^Ijšimi rezultati. Če bodo ce- ne mleka ostale nespremenje- ne, bo potrebno proizvodne stroške zniževati, kar pa lahko storijo le večji rejci. Če to ne bo mogoče, pa... Vsekakor Slovenci popijemo premalo mleka, še manj pa zaužijemo mlečnih izdelkov. Prav zato bi morali narediti nekaj več na področju trženja in marketin- ga. Potreben je zlasti bolj ne- posreden pristop.« Franc Kotnik ml.. Ravne: »Glede cen mleka nimam več- jih pripomb, vse bo pač odvi- sno od stroškov. Če se bodo le- ti povečevali, se bo morala spremeniti tudi cena, čeprav država temu nasprotuje. Sicer pa se mi zdi, da so se razmere precej uredile in da je sam odnos mlekarn do nas korek- ten.« Peter Napotnik, Topolšica: »Vsi stroški proizvodnje še vedno niso pokriti, pokritih je okoli 80 odstotkov, zato je vprašanje ali bodo sedanje ce- ne vzdržale. Vzrok za manjšo porabo mlečnih izdelkov pri nas je ravno v previsokih ce- nah končnih izdelkov, ki jih seveda določi vlada.« Franc Brišnik, Vransko: »Odnos med kmeti in mlekar- no oziroma kmetijskimi za- drugami so iz leta v leto boljši. Cene mleka se zaenkrat ne bodo spreminjale, kar pa ni nič presenetljivega, saj tudi v Zahodni Evropi mirujejo. No- benemu pač ne bo lahko. K izboljšanju razmer bi lahko precej pripomogli prebivalci z večjo porabo. Če bi vsak Slo- venec pojedel en jogurt dnev- no, je to že dva milijona na en sam dan! O tem bi morali več razmišljati in tudi kaj storiti. Na prvem mestu je seveda dr- žava z večjimi spodbudami pri tehnološkem razvoju.« BOJANA JANČIČ Izvozne spodbude vsaj do konca leta v Mlekarni Celeia so letos odkupili za desetino vec mleka kot lani - Resne priprave i|| združevanje in vstop v Evropsko unijo v vseh večjih slovenskih mlekarnah, ki so tudi glavne izvoznice domačega mleka, se že nekaj časa kopičijo za- loge mleka in mlečnih izdel- kov. Vlada je zato mlekarjem odobrila povišanje izvoznih podpor, ki od 1. avgusta zna- šajo 9,5 tolarja za liter sveže- ga mleka v cisternah, 14,5 tolarja za liter mleka v izvir- nem pakiranju in 18 tolarjev za liter izvoženega mleka v mlečnih izdelkih. »Pomoč je prišla v zadnjem hipu, vendar upam, da ni le >muha enodnevnica< in bo os- tala vsaj do konca leta,« oce- njuje ta najnovejši vladni ukrep direktor Mlekarne Cele- ia Zdravko Počivavšek. »Naša mlekarna je doslej na tujih trgih prodajala z izgubo, to pa so prve prave izvozne spodbu- de, ki nam bodo omogočile kolikor toliko zadovoljive re- zultate. Samo pri sirih, ki jih v tujini prodajamo za 500 tolar- jev ceneje kot doma, bomo za kilogram dobili dobrih 60 to- larjev več kot doslej.« Koliko bo znašala celotna državna podpora za izvoz mleka in mlečnih izdelkov, v celjski mlekarni še niso izračunali, vendar so prepričani, da se bodo ob podjetniških in mar- ketinških ukrepih, s katerimi vseskozi podpirajo prodajo svojih izdelkov, razmere kma- lu izboljšale, zaloge pa bistve- no zmanjšale. V Mlekarni Celeia, kjer na leto predelajo okrog 50 milijo- nov litrov mleka, so letos od- kupili preko 10 odstotkov več mleka kot lani, vendar s pro- dajo nimajo tolikšnih proble- mov kot nekatere druge mle- karne. Vse presežke pa so pre- delali in jih prodali naprej kot mlečne izdelke. Zato odkupa mleka doslej niso omejevah, bili pa so tudi ena redkih slo- venskih mlekarn, ki ni jemala kmetom z njihovih plačilnih list, da bi lahko plačevala iz- voz. »Takšnih ukrepov se tudi v bodoče ne bomo posluževa- li,« pravi Zdravko Počivavšek, »razen če nas k temu ne bo prisilila konkurenca«. Celjska mlekarna, ki je v pre- težni lasti kmetijskih zadrug, je lansko poslovno leto zaključila s 67 milijoni tolarjev čistega do- bička, ki jih je v celoti razpore- dila v rezerve oziroma jih bo namenila za razvoj. Že marca so uvedli v podjetju novo polnilno linijo za fermentirane izdelke, ki je stala blizu 200 milijonov tolarjev in velja za trenutno naj- bolj sodobno v Sloveniji. Do konca leta načrtujejo še nekaj pomembnih naložb, ki pa so za zdaj še poslovna skrivnost. Konkurenca na domačem trgu je namreč izredno velika in v Mlekarni Celeia se zelo dobro zavedajo, da združene Evrope gotovo ne bo dočakalo vseh šti- rinajst slovenskih mlekarn. Za- to podpirajo in tvorno sodeluje- jo v procesih združevanja na področju mlečne predelave. Eno od znamenj, kakšni so nji- hovi cilji, je tudi sprememba blagovne znamke Zelena doli- na v Zelene doline. ■MMMMI JANJA INTIHAR Najstarejša bo najmlajša čeprav je kar težko verjeti, bo najstarejša samopostrežba celjskega trgovskega podjetja Center na Trubarjevi ulici v celoti obnovljena že do konca tega meseca. Kot napovedujejo v podjetju, bo tehnološko popolnoma posodobljena trgovina imela preko 800 kvadratnih metrov prodajnih površin, kar je za približno 150 kvadratnih metrov več kot prej, celotni objekt pa bo klimatiziran. Poleg samopostrežbe bosta na novo urejena še slaščičarna in bife, v okviru objekta pa bo tudi bankomat. Prenova samopostrežbe na Trubarjevi bo stala okoli 120 milijonov tolarjev. JI, Foto: GK Ljubljanska borza vrednostnih papirjev v juliju BAROMETER Ugodna blagovna menjava Slovenska podjetja so v prvem letošnjem polletju izvozila za 4,365 milijarde dolarjev blaga, kar je za 6,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Uvoz je zna- šal 4,976 milijarde dolarjev, to je 4,3 odstotka več kot lani, pokritost izvoza z uvo- zom pa je bila 87,7-odstot- na. Največ so izvozili proi- zvajalci strojev in trans- portnih naprav, največ bla- ga pa je bilo prodanega v države Evropske unije. Vrednostno je Slovenija največ izvozila v Nemčijo, od koder je tudi največ uvo- zila. Posebno ugodni so ju- nijski podatki, saj je bil v tem mesecu zunanjetrgo- vinski primanjkljaj za 35,3 milijona tolarjev manjši kot v juniju minulega leta. Prva skupščina Lipe Lastniki trgovske družbe Lipa iz Šentjurja so na prvi skupščini sklenili, da čiste- ga dobička iz leta 1997, ki znaša dobrih 1,3 milijona tolarjev, ne bodo razporedi- h, izgubo iz preteklih let v višini 32 milijonov tolarjev pa bo podjetje pokrilo v bre- me nominalnih rezerv in re- valoriziranega popravka re- zerv. V tričlanski nadzorni svet družbe so poleg Ivana KovačiČa, ki je predstavnik sveta delavcev, izvolili Evo Krajnc in Zlatka Zupanca. Manj piva, vec denarja Kljub temu, da je Pivovar- na Laško v prvih letošnjih šestih mesecih prodala za dobre tri odstotke manj pi- va kot V enakem obdobju lani, so finančni kazalci v primerjavi z lanskimi ugod- ni. Celotni prihodek druž- be je večji za sedem odstot- kov in znaša 7,7 milijarde tolarjev, ustvarili pa so 1,1 milijarde tolarjev bruto do- bička, kar je za 40 odstot- kov več kot ob lanskem pol- letju. V pivovarni načrtuje- jo, da bodo v celem letu prodaH približno tohko pi- va kot lani, morda kakšen odstotek ali dva manj, real- no tolikšen kot lani pa naj bi bil tudi čisti dobiček, to- rej 1,25 milijarde tolarjev. RAL za Jelovico škofjeloška Jelovica je kot prva proizvajalka notranjih vrat pri nas pridobila nemš- ki znak kakovosti RAL. Kon- strukcija vrat, ki imajo tak- šen znak, se od standardne razlikuje po posebni oblož- ni plošči s parno zaporo in polnilom iz iverokala. Vrata s takšno konstrukcijo so pri- merna v postorih z dolgo- trajno zračno vlago ali pri prehodu iz neogrevanih vež v ogrevane prostore. Testira- nje vrat je na podlagi poob- lastila nemškega združenja za kakovost notranjih vrat, katerega član je tudi Jelovi- ca, opravil inštitut IFT iz Rosenheima. JI 8 KULTURA Malo Kozfansko v velikem svetu Razstava o Kozjanskem ter podpis partnerske listine na Bavarskem mmmmm^ Na Bavarskem so prejšnji teden pod- pisali listino o partnerstvu med Kozjan- skim parkom ter Naravnim parkom Zgornje bavarski gozd. Ob tej priložno- sti so v VValderbachu odprli tudi veliko potujočo razstavo o Kozjanskem parku. Razstavo, ki je prva tako celovita predstavitev Kozjanskega parka, sta slovesno odprla državni sekretar iz mi- nistrstva za okolje in prostor mag. Du- šan Blagajne ter bavarski okoljevars- tveni minister dr. Thomas Goppel. Raz- stavo so v sodelovanju s Prirodoslov- nim muzejem Slovenije pripravili v Podsredi ter je delo Francija Zidarja. Kozjanski del razstave prikazuje de- set različnih področij, od naravno- po- krajinskih značilnosti, kulturne dediš- čine ter dogodkov in ljudi do izoboraže- valno-raziskovalne dejavnosti parka, njegovih kulturnih prireditev in medna- rodnega sodelovanja. Predstavljene so tudi lepote iz drugih slovenskih parkov. Po mesecu dni bodo razstavo v okraj- nem muzeju zaprli ter bo na ogled še po drugih bavarskih mestih. Na razstavi predstavljajo z različnimi prospekti kulturno in turistično ponudbo naše države, predstavili pa so tudi vina iz naših krajev. Po odprtju omenjene razstave so za 25-letnico bavarskega parka slavnostno podpisali listino o partnerstvu s Koz- janskim parkom. Listina, ki sta jo pod- pisala direktor Franci Zidar in vodja parka ter okrajni glavar Theo Zellner, posebej poudarja prijateljsko in stro- kovno sodelovanje. Ob tej priložnosti so se tudi pogovarjali o jesenskem prazno- vanju 15-letnice Kozjanskega parka, ko pričakujejo med gosti tudi bavarskega ministra ter seveda prijatelje iz parka. Slovenska delegacija si je med biva- njem v pokrajini Oberpfalz ogledala turistični informacijski center v Chamu, kjer so jim predstavili informacijsko- promocijsko mrežo celotne Bavarske ter še posebej okrožja Cham. Ogledali so si tudi zanimivo mesto ter naravovarstve- ni projekt Regental Aue, kjer so jim predstavili reševanje konflikta med varstvom narave, kmetijsko rabo in tu- rizmom. BRANE JERANKO Obnova ^ šmarske I Kalvarije v Šmarju pri Jelšah bodo pred sobotnim praznikom v glavnem zaključili z ob- novo kamnite poti ob Kal- variji, k baročni cerkvi Sv. Roka. To je spomenik, ki je pomemben simbol kraja. Gre za celovito obnovo sta- rodavne romarsko-turistične poti iz središča trga, ki je, skupaj s kamnitimi opornimi zidovi, razpadla. Z obnovo spomeniško zaščitene poti so začeli lani jeseni, pri tem pa so morali kamnite zidove na novo pozidati. Delo, ki ga ce- nijo na več kot 10 milijonov tolarjev, je financirala občina iz proračuna. Za sobotni praznik Mariji- nega Vnebovzetja pričakujejo na tej poti kot po navadi zelo veliko ljudi. Sicer pa so na kapelah šmarske Kalvarije pred kratkim zaključili tudi obnovo kovinskih mrež. BJ Amina Kolaric razstavlja Jutri ob 13. uri bo v raz- stavnih prostorih Telekoma predstavitev mlade celjske slikarke Amine Kolarič, zna- ne po ustvarjanju realistič- nih upodobitev v olju na platnu in lesonitu. Predstavi- tev bo spremljal tudi bogat kulturni program. Začetki ustvarjanja Amine Kolarič segajo v čas po končani Srednji ekonomski šoli v Celju, ko se je zaposlila v cinkarni in se začela izpopolnjevati pri različnih mojstrih, kot so Duba Sombolac, akademski slikar Janez Zlaznik, Tone Rački in drugi. Prvič je samostojno raz- stavljala leta 1992 v Grosuplju, najbhžja pa ji je motivika upo- dabljanja jadrnic, gradov in ži- vali. B. JANČIČ Kultura trka na domove V Zavodu za kulturne pri- reditve Celje so v začetku avgusta na več kot 600 na- slovov - ob tem pa še nepo- sredno v podjetja ter na naj- bolj obislcana mesta v kul- turnih ustanovah - razdelili anketne liste, s katerimi že- lijo izmeriti poznavanje za- voda in prireditev, ki jih pripravlja, ter kulturno de- javnost tudi promovirati med ljudmi. V celjskem zavodu za kul- turne prireditve, v okviru ka- terega delujejo Likovni sa- lon. Galerija sodobne umet- nosti, koncertna posredoval- nica, mednarodni mladinski pevski festival. Klub Odeon ter prodajna galerija, so prav te dni sredi priprav na izdajo novega periodičnega kataloga. V njem bi predstavljali po- membnejše kulturne priredi- tve, športne dogodke in turi- stične prireditve iz vse celjske regije, računajo pa, da bi kata- log luč sveta lahko ugledal še pred koncem leta, ko bo v prazničnem času spet več to- vrstnih prireditev. Med ljud- mi, ki so vprašalnike že vrnili zavodu, je zanimanje za kata- log izredno. Prihodnji četrtek, 20. avgu- sta, pripravljajo v zavodu med vsemi, ki bodo vrnili izpolnje- ne vprašalnike, nagradno žre- banje z blizu 100 nagradami, izžrebane anketirance pa bodo nagradili z grafikami priznanih slovenskih umetnikov, kon- certnimi abonmaji, knjigami Monografija Avgusta Lavrenči- ča. Trideseta leta na Celjskem in Slovenski strip ali vstopnica- mi za koncerte. IS Siiicarsko iciparsici Mozaiic V Malih Braslovčah se v ponedeljek začenja 6. Mo- zaikova slikarsko kiparska kolonija MOS 98. V treh 5- dnevnih druženjih bo lepote Savinjske doline in mesta Celja upodabljalo 19 umetni- kov, razstavo ustvarjenih del pa bodo v Galeriji Mozaik v Gosposki ulici 3 v Celju odpr- li na otvoritveni dan letoš- njega 31. Mednarodnega obrtnega sejma, v petek, 11. septembra. V Galeriji Mozaik, ki letos praznuje 10-letnico, slikarsko kiparsko kolonijo pripravljajo že šestič, vsa leta pa sledijo želji, da bi skozi ogled slikar- skih in kiparskih del dodali svoj kamenček v mozaik celj- skega kulturnega dogajanja v sejemskem času. Glavni po- krovitelj kolonije je tudi letos podjetje Delo TČR, po odzivu sodeč pa je bilo tudi letos med slikarji in kiparji za ko- lonijo precejšnje zanimanje. V prvem terminu, od pone- deljka, 17. avgusta, do petka, 21. avgusta, bodo v Malih Braslovčah gostili Darinko Pavletič-Lorenčak in Leona Koporca, teden zatem bodo ustvarjali Viktor Šest, Simon Kajtna, Tihomir Lončar, John Ferry, Stane Žerko, Ju- re Cihlar in Stane Kolman, med 31. avgustom in 4. sep- tembrom pa Peter Beus, Is- mar Mujezinovič, Jože Tisni- kar, Tomaž Perko, Milena Braniselj, Vladimira Stovi- ček, Franc Vozel, Zvest Apol- lonio, Ivana Andrič-Todič in Aladar Zahariaš. IS Tomaž Sevšek in korepetitorka Barbara Sevšek na enem izmed zadnjih nastopov. Odlični Tomaž Sevšek Vsestranski glasbenik iz Šoštanja, Tomaž Sevšek, študent višje šole za glasbo v Freiburgu v Nemčiji, je na 4. evropskem tekmova- nju orglavcev v Cankarjevem domu v Ljubljani dosegel odlično drugo mesto. To mu je pa uspelo z najvišjo oceno, ki jo je prejel kakšen slovenski glasbenik. Tomaža je za orgle navdušila njegova sestra Barbara, ki že več let intenzivno študira in nastopa doma in v tujini. Tomaž je znan kot resen glasbenik, ob neformalnih nastopih pa kot pravi virtuoz in humorist. Noben uspeh pa mu ne stopi v glavo, ampak ga vse skupaj žene profesorski prihodnosti naproti. JOŽE MIKLAVC Likovniki na Pilštanfu Na Pilštanju bo v nedeljo, 16. avgusta, začetek 8. slikar- ske kolonije likovnih pedagogov, ki bo trajala teden dni. Na prireditvi, ki je vsaki dve leti, je sodelovalo že 19 udeležencev, med letošnjimi pa bodo Ivo Mršnik in Milan Butina iz Ljubljane, Albin Kramberger iz Maribora, Miro Kačar iz Sorice in Tanja Plevnik iz Virštanja. Kolonijo prireja kulturno društvo Lesično-Pilštanj. BJ Piše: TADEJ ČATER ^ZAPISOVANJA ^ Esmeralda je opij za Ijudslv^ Religija je opij za ljudstvo. Točno. Saj se še spomnite obi- ska znamenite Leticie Calde- ron v Sloveniji? Ne? No, potem se pa gotovo spomnite obiska in norije, ki je vladala okrog slavne Esmeralde, ko je ta bla- govolila stopiti na slovenska tla. Po slovenski zemlji se ni sprehodila bosa kot tisti gra- parji v Štigličevem celovečeren Na svoji zemlji, toda že s svo- jim vonjem, ki gotovo ni bil prijeten po dolgem preletu čez Atlantik in s svojo pojavo, kije mnoge razočarala, je Slovenijo ozaljšala. Jo razsvetlila. Lju- dem vlila novih upanj in jim vsaj nekoliko olajšala ne- skončno hrepenenje po sreč- nem jutri. Ja, Esmeralda je religija. Je opij za ljudstvo. V osemdesetih so tam v juž- ni in srednji Ameriki staknili glave in ugotovili, da bodo vsak čas izbruhnili nemiri. So- cialna stiska je pač bila tako zelo velika. In, ker ni bilo pra- vih rešitev, ker je bila situacija popolnoma brezizhodna, se je našel birokratek in zaklical, češ, če ne moremo zadovoljiti ljudstva s političnimi in eko- nomskimi sredstvi, ga dajmo z Esmeralda. Ga dajmo s soap opero, če smo natančni. In sta se rodili Kasandra in Mirasol. In se je rodila Esme- ralda. Deklica, ki je celo osle- pela, pa potem čudežno spre- gledala, kije bila vselej zatira- na, ki so ji metali polena pod noge, ona pa vsa tako zelo deviško čista in bela, da je že kar neverjetno. Za svojo stisko sama ni kajpak popolnoma nič kriva, marveč tisti grdi in hudi svet tam zunaj njene so- be. Njeni prijatelji, ki so to zgolj takrat, kadar jo potrebu- jejo, hudobni in nesramni moški, ki mislijo le na eno, pardon na dvoje, tudi denar je kdaj pa kdaj v igri. Esmeralda se trudi in dela, nikoli ne poči- va, za počitek sploh ni časa, pa nima takorekoč ničesar Sa- mo skrbi. In gorje. Tako kot tisti naši reveži, ki delajo po osem ur za slabih tisoč nemš- kih mark, pa si še dopusta nekje v Istri za deset dni ne morejo privoščiti. Pri čemer je zanimivo naslednje vprašanje: ali soap opere bolj zadovoljuje- jo oblasti ali delajo srečnejše tiste socialne sloje, ki so izgu- bili še zadnje upanje v »zgod- bo o uspehu«? Pravzaprav i je. Oblast vzdržuje status ^ stanje, kakršno ji najbolj^ treza, lačno in nesrečno l}\ tvo pa svojo katarzo išče v\ fastih junakinjah. Ker zam uo je to, da so najboljše tri za distribucijo soap oper ra države, ki so socialno zelo ke; južno in srednje ameji države ter države vzha Evrope. Države v tranziciji Nemčiji, v NJcrnbergu, d mo, deluje institucija, s\ katero gre domala slehernu punica na tem svetu. Tam dijo strokovnjaki, socioh zgodovinarji, filozofi, etru gi... in se odločajo, katerei zore je treba dodelati in ka izločiti za ta in katere dodi in izločiti za oni trg. Morda zanimivost; Esmeralda, k šna se vrti na naših zaslo\ je nekoliko drugačna od t kakršno gledajo v Belorusi v Mehiki. Določene stvari so gledalcu težje »razumlji\ v slovenski verziji ponovijo] rikrat. Maksimalno. V Bek siji petkrat, mehiškemu 1 dalcu pa je to treba rnj povedati celo šestkrat. StM splošne razgledanosti, paci Ja, iz ljudi, ki so drli tjc letališča in v razne posle stavbe, kjer se je Esmen zadrževala, se je res lepo čevati, kričati, kako je ti državo sramotno, ni lepše zicije na tem svetu kot to p ti, toda te ljudi je treba I razumeti. Vem, da je ta toda ko nekdo ostane celo upanja v boljši jutri, takn hja, če mu država in drža institucije, ki so zato pristi ne znajo pomagati, poten Esmeralda menda res še 2 nja rešilna bilka. Kar pom da je fenomen Esmeralde gosan z državnim žigom, da je Esmeralda pravzai sramota za oblast. Ne pc ljudi, ki so to oblast volili. Duh išče pot Društvo slovenskih pisate- ljev, Mestna občina Celje in Fit Media prirejajo v torek, 25. avgusta, ob 20.30 v Celj- skem domu večer poezije z naslovom Iz roda v rod duh išče pot. Prireditev bodo začeli znani slovenski pesniki Ervin Fritz, Tone Kuntner, Vida Mokrin-Pa- uer. Zoran Pevec, Aleš Šteger, Milan Vincetič, Uroš Zupan in Ciril Zlobec, sledila pa bo raz- glasitev pesniške zbirke leta z obrazložitvijo predsednika žiri- je Društva slovenskih pisateljev Toneta Pavčka. Letos bodo že drugo leto zapored podelili tudi Veronikino nagrado lavreatu poezije '98, ki bo za zaključek prisotnim tudi predstavil svojo poezijo. V ožji izbor za Veroni- kino nagrado so se uvrstile sniške zbirke Cmurek (Mla ska knjiga). Krili v kletki (( karjeva založba), Kašmir (N revija), Tanin (Pomurska za ba) in Nasledstvo (ŠtudenI založba). B. JAN( KULTURA 9 »Ob glasbi sem postal drug človek« lalent, vztrajnost in trdo l^loso potrebni, da kandidat p študij na Visoki šoli za 3sbo v Trossingenu opravi irejemni izpit. Marko Brd- jli iz Slovenskih Konjic pre- ore še mnogo več: trdno jnozaupanje, ki ni domiš- ivost, ambicioznost, odloč- ost, jasno začrtane cilje in j njegovo pot nepogrešljivo iibezen do glasbe. ' 2 vsem naštetim in s klavir- ■ ;o iiarmoniko mu je v začet- 1 letošnjega leta uspelo opra- ti sprejemne izpite v Tros- 'ngenu. V začetku julija je )iičal prvi semester študija irmonike v tem majhnem ■ liverzitetnem mestu v po- ajini Baden-Wurttemberg v emčiji. Se je tvoj odnos do igranja armonike od začetkov v os- novni šoli pa do danes kaj ; iremenil? \ Sprva sem igral klarinet. Ker ' prvem razredu osnovne šole 'isem imel zob, klarineta ni- m mogel več igrati in sem ■jfel s harmoniko. Še kar ne- )j časa po tem mi je bil klari- et ljubši od harmonike. Si- 'lacija se je obrnila, ko sem s [ irmoniko šel na državno tek- 'ovanje. Takrat sem začutil 'irip inštrumenta. Še bolj pa kje harmonika pritegnila v 'sdnji glasbeni šoli v Maribo- ru. Največ zaslug zato ima ' noj profesor Andrej Lorber. iele on mi je odkril pravi svet ilasbe. Je bil profesor Lorber odlo- ilen na tvoji glasbeni poti? ! Ja, njemu pravzaprav največ *olgujem. Z njegovo pomočjo ;fm začel glasbo drugače do- življati. Preoblikovala me je v rugačnega človeka, kot sem ilpred srednjo glasbeno šo- 1 Kako te je glasba oblikova- 1? : Glasba me je motivirala, do- il sem delovne navade, nov 'klovni zanos. Prek igre in .ištrumenta sem bolje spoz- -31 samega sebe. Kdor želi obro igrati in vplivati na po- 'ušalčeva čustva, mora naj- fej temeljito poznati sebe, ^oje emocije in svoje doživ- anje. Kateri so tvoji najpomem- ">ejši dosežki pri igranju 'Armonike? Dosegel sem kar nekaj uvr- 'itev med prve tri na držav- in meddržavnih tekmova- Vendar mi ti dosežki ne ''^nienijo veliko. Zame so po- '^^mbnejši solo koncerti, ki '^^ jih imel v zadnjih dveh v Slovenskih Konjicah, '^•^tjurju in Velenju. Pika na i '^^ga mojega dosedanjega ^^'^nja pa je uspešno oprav- '^'^ sprejemni izpit v Nemčiji, 'trossingenu. '^ako si prišel do zamisli o '^^diju v Nemčiji? "^o sem se po koncu osnov- šole odločil, da bom tehnič- ' strojni dodal še srednjo psbeno šolo, sem nameraval ^•^r^oniko imeti le za svoj hobi. Kasneje pa se je stvar obrnila - strojna šola je postala moj hobi. Sebe sem si lahko predstavljal le še v glasbenem poklicu. Sprva si niti pomisliti nisem upal, da bi lahko študi- ral v Trossingenu. Takrat so bile to le neuresničljive sanje. Po pogovoru s profesorjem Lorberjem sem se odločil, da bom poskusil. Zavedal sem se zahtevnosti sprejemnih izpi- tov. Vendar sta me ravno to zavedanje in močna želja spodbudila k trdemu delu. Za- čel sem vaditi, vaditi in še enkrat vaditi. Si edini Slovenec v Tros- singenu? Zdaj sva tam dva iz Sloveni- je. Pred nama sta študij na tej šoli končala dva Slovenca, eden od njiju je moj bivši pro- fesor Lorber. Ko se mladi odločajo za študij v tujini, se navadno zaplete pri denarju... Na srečo je študij v Trossin- genu zastonj. Vendar so stroš- ki življenja kar veliki. V Nem- čijo sem odšel konec marca, takrat pa so bile že vse štipen- dije razdeljene. Poleg svojih prihrankov in pomoči staršev je k mojemu »proračunu« pris- pevala še konjiška občina. Zdaj sem vložil prošnjo za šti- pendijo pri ministrstvu za kul- turo, bom videl... Kaj Visoka šola za glasbo v Trossingenu pomeni v svetu glasbe? Šola v Trossingenu pred- stavlja začetek glasbene peda- gogike, tam pa je bila tudi prva šola za pedagogiko har- monike na svetu. Vendar je za pomen šole odločilen sloves njenih profesorjev. Tako je šo- la v Trossingenu dobra za tiste inštrumente, ki jih poučujejo priznani profesorji. Med njimi je tudi harmonika, saj je moj profesor Hugo Noth eden iz- med pionirjev klasične har- monike. Sam je izdal veliko plošč in premierno zaigral že 180 skladb. Šola je dobro zna- na, študenti prihajajo s celega sveta. Za ponazoritev: v mo- jem nadstropju v študentskem domu nas je dvajset študentov iz šestnajstih različnih držav. Čemu daje študij največji poudarek? Predavanj imamo okrog de- set ur na teden - le za najnuj- nejše teoretične predmete. Ves preostali čas je namenjen vad- bi, tako da študij temelji pred- vsem na igranju in na iskanju novih dimenzij v glasbi. Sam igram od šest do sedem ur na dan. Pri fakultetah, ki izobra- žujejo za umetniške poklice, se postavlja vprašanje, koli- ko šola zares pripomore k rasti študenta v umetnika in koliko v njem s poukom za- tre izvirnost in edinstvenost. Mishm, da te nevarnosti v Trossingenu ni. Profesor štu- dentu pomaga le pri iskanju njegovega lastnega sloga igra- nja. Vse ostalo je odvisno od študenta. Program je narav- nan tako, da ima študent do- volj časa za vadbo. Vaja in čas pa sta po mojem mnenju edi- na načina, da se študent do- koplje do svojih idej in najde samega sebe in svoj slog. Zara- di tolikšne svobode študentov ta način dela lahko deluje le z zelo zahtevnimi sprejemnimi izpiti, ki jih opravijo samo naj- bolj delovni in najboljši kandi- dati. Kaj je po tvojem mnenju največji »adut« te fakultete? Individualni pouk. Profesor hkrati dela največ s tremi štu- denti. Tako lahko spozna vsa- kega posebej, se mu prilagodi in mu pomaga iskati njegov slog. Individualni pouk je mo- goč zaradi majhnega števila študentov na fakulteti, saj nas je vseh skupaj le 500. Lahko našteješ nekaj skla- dateljev, katerih dela igraš? Med skladatelji na primer Bacha, Scarlattija, Stravinske- ga. Dosti igram tudi dela za čembalo in klavir, staro baroč- no glasbo, dela iz 20. stoletja in še mnogo več. Se prištevaš med umetni- ke? Glede na to, da izvajam umetniška dela, jih po svoje interpretiram bi rekel, da sem umetnik. Če pa se primerjam z glasbenimi mojstri, tudi z mojim sedanjim profesorjem, potem zagotovo to še nisem. Se nameravaš po koncu študija vrniti v Slovenijo? Imaš že kakšne načrte? Po teh osmih semestrih do- diplomskega študija bi rad končal še podiplomski študij. Ja, potem se bom vrnil v Slo- venijo. Tudi po vrnitvi bi še rad deloval v tujini. V Sloveniji bom verjetno učil, bodisi na srednji glasbeni šoH ah pa na akademiji za harmoniko, ki jo bodo, upam vsaj, do takrat v Sloveniji že ustanovili. Seveda bom tudi koncertiral, pa še kaj mogoče. JANJA PEVEC Marko Brdnik: »Solo koncerti mi pomenijo veliko več kot dobre uvrstitve na tekmovanjih.« IZ GUTENBERGOVE GALAKSIJE Za vsako ceno Evropa Evropa. Najbolj medijsko uporabljena beseda zadnjih let. Evropa kot zgled, kot avtoriteta, kot vse dobro. Beseda, ki je nadomestek za Boga in partijo. Postala je žugajoč opomin k vsakršnim dejanjem, z njo ti vsakdo lahko pomaha pred no- som in te opozori, da tvoja deja- nja niso v skladu z njo, ter da sodijo nekoliko južneje, na Bal- kan. V redu, saj je tudi Balkan Evropa. V čem je torej štos? Pa poglejmo. V roke vzamem atlas in ga odprem na strani, kjer je Slovenija. Seveda ugotovim, da je v Evropi. Odprem politično karto sveta in v ponovno zado- voljstvo ugotovim, da je Slove- nija zagotovo v Evropi. V redu. Kaj je torej z Balkanom? Odlo- žim atlas, ki s satelitskimi po- snetki ni prepričljiv, in vzamem v roke še drugo resno stvar, Encyclopedia Britannica, 31 iz- dajo, z zlato letnico 1997 na platnicah. Domnevno najrele- vantnejši podatki na svetu - neodvisni. Slovenija, Sloveni- ja..., imam jo. Slovenija, bal- kanska država skupaj v družbi z Albanijo, BiH, Hrvaško, Jugo- slavijo, Makedonijo, Moldavijo, Romunijo in Bolgarijo. Kaj pa Grčija, kje je Grčija? Grčije med balkanskimi državami ni, Grči- ja ne sodi na Balkan, sodi v združeno Evropo. Se pravi, da mediji govorijo resnico. Kdo je že tisti, ki pravi, da so mediji pristranski, da potvarjajo resnico? Pomislim na Jančarja. Jančar že nekaj časa govori o Srednji Evropi. O.K., torej Sred- nja Evropa. PoUstam po knjigi in nič. Ničesar o Srednji Evropi. Meteorološki pojem z vsemi Če- hi, Poljaki in Slovenci skupaj. Vilenica je potemtakem kon- strukt, političen akt. Tako kot je politično tudi pisanje Britannice. Politika pred resnico. Kaj druge- ga tudi človek ne more pričako- vati. Ima to sploh kakšno zvezo z Evropo? Mogoče jo ima. Živi bili pa videli. Pred odhodom na luno, pa še nekaj obveznega bra- nja: Mastnak Tomaž: Evropa med evolucijo in evtanazijo; Je- zernik Božidar: Dežela, kjer je vse narobe; Hay Denys: Evropa, rojstvo ideje; Michnik Adam: Skušnjavec našega časa. Violinska poletna šola v Velenju v Glasbeni šoli Velenje se bo jutri končala violinska poletna šola Igorja Ozima, ki je ena izmed najbolj od- mevnih poletnih šol. Profesor Ozim ima svoje mednarodne razrede na viso- kih šolah za glasbo v Kolnu in Bernu, dvanajst poletij pa svo- je znanje in napotke deli mla- dim talentom iz različnih evropskih držav. Letos se mednarodne violinske šole, ki jo organizira velenjska glasbe- na šola, udeležuje 21 študen- tov in diplomiranih violini- stov iz Avstrije, Danske, Fin- ske, Hrvaške, Južne Koreje, Nemčije, Norveške, Poljske, Švice in Slovenije. Zaključna koncerta violin- ske poletne šole bosta danes, v četrtek, 13. avgusta, ob 20.30 v Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina in v petek, 14. avgusta, ob 19.30 v orgelski dvorani Glasbene šole v Velenju. Na koncertih se bodo predstavili vsi udele- ženci poletne šole; najstarejši glasbenik je star 28 let, najm- lajša med njimi pa je devetlet- na Anja Čretnik iz Celja. ŠŠ Piše: ROBERT HUTINSKI PRIREDITVE KONCERTI V Kristalni dvorani v Ro- gaški Slatini bo danes ob 20.30 koncert udeležencev Mednarodne poletne violin- ske šole.V soboto ob 20.30 bo koncert revijskega orkestra Akord z gosti in v torek ob 20.30 večer slovenske folklore s folklorno skupino Emona iz Ljubljane. V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri ob 20. uri koncert Moškega pev- skega zbora PD Dobrna, pod vodstvom Emila Lenarčiča. V soboto ob 16. uri bo polfinal- no tekmovanje harmonikarjev za Zlato harmoniko, ob 20. uri koncert Moškega pevskega društva iz Rhlanda v Nemčiji in v nedeljo ob 15. uri nastop pihalne godbe iz Nove Cerkve. Na trgu Atomske vasi v Podčetrtku bo v nedeljo ob 19. uri promenadni koncert godbe na pihala Desinič. Na velenjskem gradu bo v soboto ob 19. uri koncert tria Kamniških kolednikov in To- neta Kuntnerja. V cerkvi v Starem Velenju pa v nedeljo ob 19. uri koncert tria Moj dom. RAZSTAVE V Muzeju novejše zgodovi- ne je na ogled razstava Kaj se skriva pod klobukom? V pritličju Stare grofije ima Pokrajinski muzej dve razsta- vi: Habsburžani na portretnih podobah in Habsburžani - portreti članov družine Habs- burg na novcih in medaljah. V Lapidariju je na ogled razstava Rimske nekropole se- verne Hrvaške. V Osrednji knjižnici do septembra razstavlja Grbe no- vih in starih občin na Celj- skem Branko Goropevšek. Na Dobrni od sobote do 28. avgusta razstavlja dela slikar Vlado Grešak. V Zavodu za zdravstveno varstvo Celje razstavlja Dušan Naghč. V avli Splošne bolnišnice Celje dijaki Srednje zdrav, šo- le Celje do 1. septembra raz- stavljajo na temo Prostovoljno delo dijakov. OSTALO Pokrajinski muzej Celje vabi od torka do četrtka pri- hodnji teden med 10. in 13. uro na delavnico z naslovom Ponarejevalec habsburškega nakita. V cerkvi Sv. Eme v Pristavi pri Mestinju lahko to nedeljo ob 10. uri prisluhnete Tilnu Skubicu, ki bo orisal življenje in delo škofa Antona Martina Slomška in to prepletel z od- lomki iz njegovega bogatega pisateljskega in pesniškega opusa. V Velenju bo od jutri do nedelje že 10. citrarski festival z naslovom Prešmentane ci- fre. Jutri ob 19. uri se bo prire- ditev pričela na Starem trgu v Velenju s srečanjem citrarjev in ljudskih pevcev ter godcev. V Opatijski cerkvi Svete- ga Danijela v Celju bo nocoj ob 20. uri koncert Komorne- ga godalnega orkestra soli- stov iz St. Petersburga, ki jih vodi Mihail Gantvarg. V Hermanovem gledališ- ču Muzeja novejše zgodovi- ne v Celju bo v soboto ob 10. uri lutkovna predstava z na- slovom Lev in miška, v iz- vedbi Lutkovnega gledališča Zoom iz Ljubljane. V atriju Majolke bo v sre- do ob 20.30 koncert pevke Alenke Godec ob spremljavi pianista Blaža Jurjeviča. V Galeriji sodobne umet- nosti je na ogled razstava Mlade španske fotografije. V Likovnem salonu v Ce- lju je do 29. avgusta na og- led razstava fotografij Aleša Gregoriča. 10 PISMA BRALCEV ODMEVI »Zahvala« V prejšnji številki Novega tednika smo med pismi bral- cev lahko prebrali tudi »Zah- valo«, ki jo je javnosti v imenu Kluba brigadirjev namenil Mi- ha Prosen. Gospod Prosen, čeprav ni vredno izgubljati besed, ker ste kot kukavica v tuje gnezdo trmoglavo vtaknili razstavo v prireditev Pivo in cvetje brez našega soglasja, vam kot dol- goletnemu turističnemu de- lavcu želimo sporočiti nasled- nje: Znano vam je, da se priredi- tev Pivo in cvetje prične pri- pravljati že v mesecu januarju in so vse aktivnosti v zvezi s programom zaključene do konca maja. Vi ste se v imenu Kluba na naš naslov obrniU žal prepozno (8. junija), kar je bil glavni razlog za neugodno rešitev na Odboru. Razstava, katere vsebino smo spoznali šele iz plakatov, ki ste jih v času Piva in cvetja raztrosili po Laškem, bi zaradi vsebine lahko bila povsem sa- mostojen projekt in bi prišla bolje do izraza izven okvira turistične prireditve Pivo in cvetje. Zagotovo bi rabila in si zaslužila bolj pregleden pro- stor, velja pa tudi, da vse, kar je dobro, ne sodi v tovrstno prireditev. Z naše strani je bila vmesna pripomba o povezanosti raz- stave z razstavo izdelkov Društva invalidov Laško, saj so se nekateri razstavljavci podvajali, s skupnimi močmi pa bi lahko tudi vi pritaknili svoj lonec k omenjeni razsta- vi, saj razstavo izdelkov Druš- tva invalidov podpiramo zara- di njihove dolgoletne prisot- nosti na tej prireditvi, ki pa je, žal, zaradi prostorske odmak- njenosti in utesnjenosti, tudi slabše obiskana, kot si zaslu- ži. Zato iz zahvale lahko brez dlake na jeziku črtate nare- kovaje, saj smo vašo vztraj- nost kljub temu dostojno prenašali in molčali, čeprav ste se v prireditev pripeljali po drugi poti, kar pa ni naj- lepše. Prosimo za korektnost pri vašem početju. TURISTIČNO DRUŠTVO LAŠKO Popravek v prejšnji št. NT smo objavi- li odmev z naslovom »Jezusa so ponaredili« avtorice Kristi- ne Slivvinski-Lobnikar z Go- milskega. Na željo avtorice do- datno navajamo: »Mož v cerk- vi v Kahforniji ni popravljal cerkve, ampak upravljal, skr- bel za red v cerkvi. Okrog .^0 nas je sedelo zunaj na vrtu ali dvorišču na Parmovi 35 v Ljubljani za Bežigradom, ne pa da sem bila v stanovanju dr. Sussmana, ko se je križ pojavil na nebu. In samo pozi- mi, ko je bila cerkev bolj tem- na, sem prosila uslužbenca ali pa sem sama pritisnila na sti- kalo številka štiri ali pa devet, da se je stena osvetlila in je bila slika vidna.« Uredništvo PREJELI SMO , Vladno izsiljevanje Vlada RS se je očitno znašla v finančnih težavah, zato se je odločila za množično kršitev človekovih pravic in krajo pre- moženja svojim državljanov pod krinko humanitarne po- moči prizadetim v Posočju. Pri tem je spregledala Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki vsako- mur zagotavlja pravico do svo- jega premoženja. Država ima pravico od državljanov izterja- ti plačilo davkov in nič več, vse ostalo pa je nesporna kraja lastnine davkoplačevalcev. Ker pa so davčni zavezanci v tem letu svoje zakonite davč- ne obveznosti že poravnali, je vsako pošiljanje položnic, s katerimi naj bi davkoplačeval- ce prisihli v solidarnost, naj- manj ustavno sporno dejanje. Davkoplačevalci morajo do države izpolniti davčne obvez- nosti, stvar vlade pa je, kako bo ta denar razporedila. Če ni denarja za Posočje, pomeni, da je vlada z denarjem davko- plačevalcev ravnala kot slab gospodar, kar je predvsem in samo njen problem, zato nima pravice od ljudi izsiljevati ne- kakšnih dodatnih dajatev. Da vlada ne bi imela dovolj denar- ja za obnovo Posočja, je le malo verjetno, ker se je ravno v teh dneh odločila nameniti nekaj milijonov mark za od- stranjevanje minskih polj v Bosni in dodatnih nekaj mili- jonov za pomoč beguncem, ki jih pričakujejo s Kosova. Po eni strani velikodušnost slo- venske vlade do financiranja in reševanja problemov, ki nas davkoplačevalcev niti ne zani- majo, po drugi strani pa ni denarja za sanacijo Posočja. Očitno je, da Vlada RS bolj kot kdaj koli prej skrbi za stiske vseh drugih, le za reševanje stisk lastnega naroda ni spo- sobna. Zato pozivamo davkoplače- valce, naj ne plačajo položnic, ki jih bodo prejeli in naj se pritožijo na Ustavno sodišče RS ter od njih zahtevajo zašči- to svoje lastnine, med katero sodi tudi zakonito zaslužen denar. Vsekakor pa podpira- mo solidarno pomoč prizade- tim v Posočju, vendar naj se zanjo odloči vsak posameznik prostovoljno in po svojih zmožnostih. Pri tem pa naj ima vsak pravico določiti, ko- mu bo pomoč poslal, nikakor pa ni moč pristajati, da bi de- nar pobrala vlada in ga potem delila po svoji volji. Takšna praksa je že znana in vsakemu posamezniku je jasno, da tako nabran denar služi vsemu. Se- daj bi bil čas, da državljani obrnemo hrbet nesposobni vladi in jo tako prisilimo, da bo denar namenjen Bosni in beguncem preusmerila v ob- novo Posočja in za reševanje lastnih socialnih problemov, ki jih imamo v Sloveniji na pretek. ADOLF ŠTORMAN, Republikanci Vprašanje svetnikom Podjetje Geoplin je v letoš- njem letu dvakrat znižalo ce- no zemeljskega plina, in sicer 1. aprila za 8 odstotkov, L junija pa za še 10 odstotkov. Tako je sedaj povprečna cena zemeljskega plina 20,6 tolar- jev. Podjetje Energetika Celje pa je letos dvakrat povišala ceno zemeljskega plina in sicer pr- vič v mesecu marcu z 33,92 tolarja na 35,62 tolarja; drugič pa v mesecu juniju s 35,62 tolarja na 40,80 tolarja. Z eko- loško takso 3,90 SIT je sedaj cenik plina 44,70 tolarja za kubični meter. Občinski svet prosim, da od- govori, po kakšni logiki je odobril povišanje cene, ki je v popolnem nasprotju z zgoraj navedenim. EDI JUHART, Celje VEU za dobrobit živali Pred kratkim je v Brnu na Češkem potekala konferenca z naslovom Vstop v EU - Za do- brobit živali v prihodnosti. Konferenca je minila pod okri- ljem Britanskega Kraljevskega društva proti mučenju živah (Royal Society for the Preven- tion of Cruelty to Animals - RSPCA), ki je največje in naj- starejše tovrstno združenje na svetu. RSPCA je namreč sklenil po- nuditi vsestransko pomoč or- ganizacijam za zaščito živali iz držav kandidatk za pridru- žitev EU. Tako so poleg Belgi- je, Danske, Anglije sodelovali predstavniki Češke, Poljske, Madžarske, Estonije, Cipra in Slovenije. Izmed devetih dru- štev proti mučenju živali, koli- kor jih imamo pri nas, sva Slovenijo zastopali predstav- nici Obalnega društva proti mučenju živali Koper in celj- skega društva. Glavni cilji konference so bi- li preučiti ukrepe, potrebne pri sprejemanju nove zakono- daje o zaščiti živali (pri nas že štiri leta čakamo na sprejem), ratificirati strategijo pomoči in izobraževanja, ki ga je sprejel RSPCA, predstaviti delo dru- štev ter določiti skupne pred- nostne akcije. Končna ugoto- vitev je bila, da se pri nas z varstvom živali ukvarja pre- malo ljudi, predvsem mladih, in da sprejemanje zakonodaje poteka izredno počasi. Vseka- kor je bila konferenca dobro organizirana, dobili smo mno- go koristnih napotkov in idej ter se dogovorili za nadaljnje sodelovanje. Dragi ljubitelji živali, vabi- mo vas, da se tudi vi pridruži- te našemu društvu in tako tudi vi naredite nekaj za boljše živ- ljenje živali. Ne pozabite, da je ravno poleti največ zavrženih živali. Poskrbite, da bodo ime- le dovolj sveže pitne vode in senčen prostor, saj tudi živali potrebujejo skrb in ljubezen. LARA SOTLAR, predsednica DPMŽC Izjava o prenovi šole Odbor Zveze družin pri Zve- zi prijateljev mladine Sloveni- je prejema številna pisma star- šev v zvezi s težavami otrok v šob in pobude, ki se nanašajo na prenovo osnovne šole in gimnazij. Zato v zvezi s tem podpira- mo vse spremembe, ki znižu- jejo šolski stres in preobreme- njenost ter zmanjšujejo social- no razlikovanje med otroki; humanizacijo šole z večjim poudarkom na vzgojno - kul- turnih predmetih; vse vrste odprtih možnosti za pridobi- vanje izobrazbe na ravni sred- njega izobraževanja (progra- mi 3 -i- 2), kot so tečaji uradov za zaposlovanje za vse, ki so izpadli iz šolskega sistema ali niso ustrezno usposobljeni za zaposlitev, vse možnosti do- končanja šolanja ob delu...; opravljanje mature iz treh predmetov (materinščina, ma- tematika ali tuj jezik in izbirni maturitetni predmet), ker me- nimo, da je taka matura zado- sten pogoj za vse smeri univer- zitetnega študija. Če pa se želi dijak vpisati v univerzitetni program, za katerega je vpis tradicionalno omejen (npr. medicina), dijak opravlja ma- turo iz štirih ali petih predme- tov. Smo odločno proti zunanji diferenciaciji v 8. in 9. razre- du, v kolikor gre za diferenci- rane učne cilje, saj ima le-ta lahko trajne in škodljive posle- dice za otrokove poklicne od- ločitve (kljub svojim sposob- nostim ne bo mogel nadalje- vati šolanja v ustrezni smeri oziroma na ustreznem nivoju izobraževanja) in sproža tudi socialno razhkovanje (pri tem naj opozorimo tudi na to, da so učitelji premalo usposob- ljeni za izvajanje diferenciaci- je pri poučevanju osnovnošol- skih otrok in da že sedaj pri- manjkuje učiteljev za mate- matiko, slovenščino in angleš- čino, ki naj bi bili po novem posredovani na treh zahtev- nostnih nivojih); izpadu raz- rednih ur iz učnih programov srednjih šol; maturi iz petih predmetov; tehnicistično na- ravnani osnovni šoli. mag. MAJA KERSNIK BERGANT. predsednica Zveze družin pri ZPMS ZAHVALE- POHVALE Nepozaben izlet v Logarsko dolino Sem eden tistih srečnih, ki sem bil izžreban za izlet v Lo- garsko dolino, ki je bil minulo soboto. Vendar to ni bil samo izlet v Logarsko, pač pa nas je organizator prijetno presene- čal. Že na postaji v Celju smo dobili dober vtis o vzornih ose- bah, ki so predstavljali hišo NT&RC. Z nami so bili Mojca Marot, Gregor Katic, Simona Br- glez in Urška Selišnik. Vsaka je prevzela vodstvo svojega avto- busa. Naš avtobus je vodila pri- jetna Mojca, ki je bila pozorna na vsako željo potnikov. Oseb- no sem bil pripravljen tudi na morebitno medicinsko pomoč, ki pa k sreči ni bila potrebna, saj se pri tako vzornem vodenju. kot smo ga bili deležni na J treh avtobusih, skoraj ne J kaj zgoditi, čeprav smo hm višini 1500 m, od koder snj] spustili v čudovito, hladno nepozabno Snežno jamo. Že ob prihodu do Sne jame nas je Mojca zelo ) predstavila jamarjem, ki nas varno vodili in nam pr zali čar ob svetlobi karbi(l( Čeprav nisem bil prvič v j; ostaja zame in vse nas to pozabno doživetje. Tisti, ki niso šli v jamc^ odšli v Kočo na Loki, k prij oskrbnici Tončki. Po spusi dolino smo nadaljevali pot| ti Igli, nato je sledil prihod doma Palenk, kjer so nas pi kali harmonikar Kristijan, nam je zaigral veselo doj došlico, in ekipa Radia O Sledil je že drugi obrok hn ki je bil zelo izdaten. Ob pr nem kramljanju čas hitro t uživali smo tudi v lepoti n ve, nato pa nas je zdrai naša posadka in nas opozoi da se moramo posloviti in daljevati pot. Ustavili smo s v Šport centru Prodnik v Ji nju. Tu smo bih deležni obi ga kosila, medtem pa nan na frajtonarico igral Uroš. kosilu smo si nekateri privo li osvežitev v Savinji, kjer s se kopali in vozili s kan Vendar - vse kar je lepo, traja dolgo, zato smo se mo posloviti tudi od tu in pope proti domu. Ne moremo pozabiti be slovesa naše Mojce, ki se; imenu hiše zahvalila za ude bo in dodala: »Če vam je 1 lepo, povejte še drugim, če ne, bo drugič bolje.« V imi vseh potnikov, posebno pa teh, ki smo bili v drugem ^ busu, bi rad rekel hvala. Z va smo bili zelo zadovoljni. Ssm imel slab občutek, če z žen| bi bila naročnika na Novi I nik, mislim pa, da tisti, ki tq ni, bo postal naročnik, kajti takimi ljudmi je lepo sodelo\ ti. Na koncu bi se v imenu vs potnikov iskreno zahvalil vse zaposlenim v hiši NT&RC, f budnikom akcije Dobrodc doma in vzornemu vodstvu, nas je vodilo. Hkrati pa naj izl ristim priložnost, da preko I pozdravim vse potnike, pose! iz drugega avtobusa, vključnt Mojco in Gregorjem, ki sta b zelo prisrčna. Čas beži, spomi pa ostajajo dolgo. Dober gl seže v deveto vas - glas NT in I pa še dlje. LUDVIK STOPA Vojr v enem mpvečjih računalniških pod/eti/ v Sloveni/i iščemo inovativne in ambiciozne sodelavce, ki bodo s svojim znanjem in izkušiyami oboffOili naš delovni kolektiv Medse vabimo: L KOMERCIALISTA 1 SERVISERJA RAČUNALNIŠKE OPREME Zahtevam pogoji so: pod točko 1: 5. ali 6. stopnja ekcmomske, komerdalne, računalniške ah elektro smeri Iščemo človeka z dobrim poznavargem računalniške c^jreme. Potrebno je znarge angleškega jezika, kkušrge pri delu na podobnih debvnih mestih bodo predstavl/ale prednost pri izboru na delavno mesto. pod točko 2: 4. ali 5. stcprya računalniške, elektro ali strojne smeri Kandidat mora poznati strojno in programsko (^jremo (MS Windows, mreže...) in imeti izkušrye pri pcpravljanju le-te. Zaželjeno je tudi znarge angfeške^ jezika, mgno potrsben pa tudi profesioruden odnos pri delu s strankami Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA ŽALEC Ulica Savinjske čete 5 3310 Žalec OBJAVUA PROSTA DELOVNA MESTA V REFERATU ZA DENACIONALIZACIJO 1. Višjega svetovalca in vodjo referata z zahtevano visoko izobrazbo VII/1 pravne ali upravne smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj, preizkusom znanja iz ZUP af znanjem računalništva. 2. Svetovalca I (2 delovni mesti) z zahtevano visoko izobrazbo VII/1 pravne al upravne smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj, preizkusom znanji iz ZUP ali znanjem računalništva. 1 delovno mesto za določen čas enega leta - nadomeščanja porodniškega dopusta. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še splošn< pogoje, določene z Zakonom o delavcih v državnih organih. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandida« pošljejo v 8. dneh po objavi na naslov: Upravna enota Žalec kadrovska služba. Ulica Savinjske čete 6, 3310 Žalec. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh po poteku objave. TEMA TEDNA 11 Od čistoče do umazanije V kako cisti vodi se kopamo? - Najbolj varni so urejeni bazeni 2,\od za zdravstveno vars- (0 Celje je julija ponovno if^vil analizo kopalnih vo- i [la celjskem območju, re- Itate analize pa so sporoči- pretekli teden. Vzorce vode so odvzeU na tih jezerih, in sicer na Šmar- iskem, Slivniškem, Žovneš- jn, Braslovškem in Velenj- eni jezeru, na večih mestih so pregledali kakovost vode 5avinji in Hudinji. Rezultati [flične analize so bili zado- Ijivi v vseh jezerih, kar po- jni, da na teh mestih voda ni odljiva zdravju ljudi, ki se v ej kopajo. Malce drugačno ije stanje v obeh omenjenih Icah - v Savinji so pregledo- livodo v Letušu, na Polzeh, ieščah, Medlogu in pri Meh- mjezu v Celju; Hudinjo pa v novljah. Rezultati analize ižejo, da je Savinja primerna 1 kopanje le v Letušu in višje Zgornji Savinjski dolini. Na ugih odvzemnih mestih, ta- ) v Savinji kot Hudinji, pa je laliza pokazala mikrobiološ- ) neustreznost zaradi pove- inega števila vseh bakterij in ikterij fekalnega izvora, zato ipanje tam ni ravno pripo- čljivo. Zavod za zdravstveno vars- 0 Celje izvaja tudi nadzor id kvaliteto kopalnih voda v jeh termalnih kopališčih in v mi odprtih in zaprtih kopa- ištKvaliteta kopalnih voda je 'bo\j'^av zaprtih kopališčih, saj so (a tudi moderneje in bolje ipremljena od odprtih kopa- išč. Kot na naravnih je tudi na dprtih kopališčih vzrok za akteriološko oporečnost vo- e povišano število vseh bak- ■rij v vodi, kemično pa je valiteta vode slabša zaradi eustrezne koncentracije klo- ivvodi, zaradi sečnine, amo- ija in nitratov. Na treh izmed ^prtih kopališč, to so kopa- šča v Preboldu, Šentjurju in ingu v Orli vasi, nimajo ure- jenega nadzora, kot ga določa Pravilnik o higienskih zahte- vah za kopalne vode. Zakono- daja namreč določa, da bi mo- rala vsa kopališča izvajali nad- zor nad kvaliteto kopalnih vo- da, na omenjenih kopališčih pa se tega ne držijo, in kot pravi dr. Ivan Eržen, spec. epidemiolog iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, tam niti ni poskrbljeno za var- nost. Drugače pa je na primer na celjskem bazenu, kjer so v za- vodu z analizo zadovoljni. »Re- zultati analize vode v bazenu v Celju so ugodni. Situacija je zadovoljiva, saj ima kopališče dober sistem kondicioniranja kopalnih voda,« je povedal dr. Eržen. Opozoril pa je tudi na to, da lahko za boljšo kakovost kopališč poskrbijo v velikem delu tudi kopalci sami, in sicer tako, da upoštevajo kopalni red - da se redno oprhajo pred spustom v vodo in uporabljajo sanitarne prostore. ŠPELA ŠKRBINA Nove Terme Rogaška Slatina so oživele brez posebne reklame. Takoj, v soboto ter nedeljo, jih je obiskalo po približno tristo kopalcev. Nov kopališki raj Zgodovinski dogodek v Rogaški Slatini v soboto so v Rogaški Slati- ni odprli nove Terme. To je za ta turistični kraj zgodo- vinski dogodek. V mestu so bili doslej brez primernega poletnega in zimskega kopa- lišča. Gre za pred nekaj leti od- kriti vrelec termalne vode (iz vrtine, ki je v lasti zdraviliš- ča), ki ima pri izviru 52 sto- pinj. Ohlajena voda je primer- na za odpravljanje revmat- skih težav ter za rehabilitacijo poškodb. Terme, ki so ob no- vi promenadi, med kulturnim domom in poslovnim cen- trom Sonce, je zgradilo pod- jetje Svit d.o.o. iz Slovenske Bistrice, ki ga vodi lastnik mag. Jože Pipenbaher. Ve- činski lastnik je Svit, delež zdravilišča, ki je vložilo zem- ljišče in komunalno infra- strukturo, pa je 7 odstoten. Investicijska vrednost Term znaša 730 milijonov tolarjev. V Termah je 850 kvadratnih metrov vodnih površin, v po- kritem bazenu ter na prostem. Takoj po odprtju, v soboto in nedeljo, jih je obiskalo po približno tristo kopalcev (sprejmejo jih lahko od 300 do 400), predvsem hotelskih go- stov. V bazenih so podvodni masažni curki, gejzir, podvod- ni tokovi ter dva whirlpoola, zunaj in znotraj pa sta tudi otroška bazena. Notranji veli- ki bazen je s plavališčem po- vezan z zunanjim. Masažna mesta so prav tako v zuna- njem bazenu. Nove Terme omogočajo tudi prostore za savnanje, fitnes in solarij, kar pomeni vsega sku- paj (z apartmaji in poslovnimi prostori) nad 5 tisoč kvadrat- nih metrov površin. Tempera- tura vode v pokritem bazenu je 30 stopinj, v zunanjem pa od 28 do 29 stopinj. Termalna voda v Rogaški Slatini prihaja iz globine 1700 metrov, je visoko mineralizi- rana ter ima v litru vode 6 gramov raztopljenih trdnih snovi. Sicer pa v Rogaški Slatini upravičeno pričakujejo, da bo s Termami zaživela vsa najb- ližja okolica, ki je bila prej od osrednjega zdraviliškega do- gajanja odmaknjena. Tako je mogoče slišati, da naj bi jese- ni začeli s prenovo nekdanje- ga hotela Slatinski dom (v lasti podjetnika Žeraka) ter hotela Slovenija (v lasti jav- nih zavodov Trzin), oživela pa naj bi tudi že prenovljena Vila Golf. BRANE JERANKO Na bazen tudi zvečer i Po dveletnem premoru je 'tošnje poletje celjski bazen (iprt tudi zvečer, v podjetju fio, ki upravlja z bazenom, 3 kopalcem ponujajo več godnosti, med njimi brez- 'sčno vožnjo po toboganu. Direktor podjetja Trio Zden- ° Rozman je povedal, da je '^najbolje obiskanih večerih '''haja na bazen tudi do pet- '° kopalcev, povprečno pa '^'^og sto. Bazen je zvečer od- od pol devetih do pol enaj- ''h, vstopnica za večerno ko- ^Q pa je 100 tolarjev. ^ nočnim kopanjem so za- ^Ij konec junija. Upravljavci ^^rtujejo, da bi ob lepem vre- '^riu kopanje ob večerih po- ^'jšali do sredine septembra, sodstvo Tria načrtuje, da '^^0 v naslednjem poletju ob ^^enu pripravili še več do- ^j^^ih dejavnosti. Kot je pove- ^' Rozman, želijo Celjane P^^^iti prave kopalne kulture. °, Pomeni, da ne bi ljudje na bazen samo zaradi '^■^ca, ampak tudi zaradi pla- vanja - za osvežitev in sprosti- tev pred ali po delu. Nekaj takšnih kopalcev že imajo, ta- ko da je bazen obiskan tudi ob slabšem vremenu. J.PEVEC MALA ANKETA Pomembno je tunkanje V teh vročih dneh večini roji po glavi predvsem mi- sel na hladno pijačo, senco in vodo. Nekateri se gredo hladit na morje, drugi se namakajo malce bliže do- mu. Kopališča sicer niso morje, kar pa še zdaleč ne pomeni, da ne morejo nuditi enake zabave in osvežitve. Za do- bro vzdušje pa sta v prvi vrsti potrebni primerna či- stoča in temperatura vode. Nekaj naključnih kopalcev smo povprašali o tem, kako so zadovoljni s ponudbo in kvaliteto vode na celjskem bazenu. Boris Golob, 45 let, strojni ključavničar: »Na celjskem ba- zenu sem letos drugič. Druga- če se hodim kopat v tophce. Vendar je bazen kar pripra- ven, kadar se nimaš časa vozit kam daleč na kopanje. Danes ni prevelike gneče, kar nama s hčerko tudi ustreza, saj se ta- ko lahko vsaj naplavava. Voda se mi zdi dovolj topla, pa tudi nad njeno čistostjo nimam večjih pripomb.« Regina Janežič, 58 let, upo- kojenka: »Na bazen pridem zato, da se malo osvežim v tej vročini. Voda je zame dovolj topla in na pogled tudi dokaj čista.« Maja Debeljak, 18 let, dija- kinja: »Na bazen prihajam približno dvakrat na teden, zaradi družbe, pa tudi zato, ker ni tako drago. Voda se mi sicer zdi malo premrzla, ven- dar se precej ogreje, kadar je zunaj 30 ali več stopinj Celzi- ja. Čista je še kar.« Siniša Kočaber, 16 let, di- jak: »Na bazen prihajam v skupaj s prijatelji, da nam hi- treje mine dan. Tudi kakšne simpatične punce spoznamo. Zelo smo navdušeni nad noč- nim kopanjem. Podnevi je na bazenu precej družin, na noč- nem kopanju srečaš veliko mladih, pa še voda je takrat bolj topla, saj se čez dan ogre- je. V velikem bazenu se mi zdi voda še najbolj čista.« Metka Manfred, 42 let, vzgojiteljica: »Otroke iz vrtca večkrat takole pripeljem na bazen, saj imamo prost vstop. Ob zelo vročih dnevih je to še posebej dobrodošlo. Voda v bazenu je dovolj čista in topla, da lahko otroci po mili volji čofotajo v njej ves dopoldan. Vsekakor zelo uživajo, jaz pa z njimi.« Katja Verdnik, 3 leta: »Na bazenu mi je zelo všeč. Tudi v vodi me nič ne zebe. Zdaj se že znam tunkat. Pa se čisto nič ne držim za nos. Ja, jutri bom spet prišla.« URŠA KNEZ Nova turistična karta Zrec v občini Zreče so zbrali seznam kulturnih in naravnih znamenitosti Zreškega Pohorja, kmečkih turizmov, go- stišč in hotelov. Označih so zanimive poti in izlete, na katere se je mogoče odpraviti peš, s kolesi, konji ali celo z letalom. Vse te podatke so strnili v novi turistični karti, ki je izšla v nakladi pet tisoč izvodov. Poleg celovite turistične ponudbe osebne izkaznice občine Zreče (s katero se predstavlja po površini, nadmorski višini, številu prebivalcev, gospodinjstev in krajevnimi skupnostmi) je v karti mesta, občine in okolice tudi pregleden seznam ulic. Dobrodošel je tudi opisni del, v katerem v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku predstavljajo zgodovino Zreš- kega Pohorja, vlogo industrije na tem območju, razvoj turistične dejavnosti ter bisere kulturne dediščine B.P Praznik storili ljudsicili seg Odbor za obujanje, ohra- njanje in prikazovanje starih ljudskih šeg in delovnih opra- vil Laško se že pripravlja na 15-letnico delovanja, ki jo bo obeležil 23. avgusta v Škofcah nad Rimskimi Toplicami. Prav v tej idilični vasici, ki ima na Jernejevo svoj farni praznik, je namreč odbor pred petnajstimi leti pripravil prvi prikaz starih ljudskih šeg. Na jubilejni prireditvi, ki se bo pričela ob 15. uri, bodo sode- lovale vse skupine, ki so se predstavile v preteklih letih. odbor pa je v Škofce povabil tudi ljudske pevce in godce, stojničarje z domačimi izdelki in vaške posebneže. Dan pred prikazom bo kulturno društvo Miklavž v čast krajevnemu prazniku in jubileju odbora na prostem izvedlo ljudsko igro Divji Lovec, ki so jo z velikim uspehom prikazovali že lani. Odbor bo letošnji jubilej za- ključil konec septembra z us- tanovnim zborom društva Možnar in z izdajo posebne brošure o svojem petnajstlet- nem delu. JI 12 NASI KRAJI IN UUDJE Hmeljarski praznik v Braslovčah 36. praznik po vrsti v znamenju hmelja, piva in dobre volje Slovenski hmeljarji so si tudi letos drugo nedeljo v avgustu rezervirali za svoj praznik, saj po tem datumu za praznovanje kar nekaj ča- sa - nimajo časa. Začno se namreč priprave na obiranje, ki se bo letos pričelo okrog 18. avgusta. Braslovški turistični delavci so tudi letos z veliko vnemo pripravljali vse potrebno za praznik. Ob nekaj obrobnih prireditvah se je osrednja pri- čela na praznični dan s pisano povorko skozi trg na priredi- tveni prostor. Na čelu povorke je bila godba na pihala iz Pre- bolda, sledili so ji konjeniki,, potem lojterniki z dosedanji- mi hmeljarskimi starešinami in spremljevalkami, včasih princesami ter kandidatoma za letošnjegi starešino in spremljevalko, sprevod pa so nadaljevali vozovi s prikazom iz hmeljarstva. Letos je bila udeležba teh voz nekohko skromnejša, morda tudi zara- di vročine. Na prireditvenem prostoru je sodelujoče in vse obiskoval- ce pozdravil predsednik TD Braslovče Tone Ramšak, ki je poudaril pomen te etnološko turistične prireditve in se zahva- lil vsem sodelujočim in pokrovi- teljem. Predajo starešinstva in imenovanje spremljevalke je vodila Martina Zupančič, predstavnica upravnega odbora Hmeljarskega združenja Slove- nije. Z obžalovanjem je poveda- la, da so se med letom hmeljarji poslovili od Draga Gajška, ki je čast starešine opravljal le kak- šnega pol leta, potem pa klonil pod boleznijo. Njegove dolžno- sti je prevzel njegov predhod- nik Peter Serdoner, ki je seda- njemu starešini Ivanu Rančiga- ju z Gomilskega izročil simbol starešinstva - hmeljarskega mačka Spremljevalki Sabini Stepišnik iz Trnave pa je hmelj- ski škafec in svoje zadolžitve predala lanska spremljevalka Anita Kupec. Potem so tekmo- vali v držanju litrskega pivskega vrčka, 12-kilogramske hmelj ske štange in pitju piva. Sledilo je rajanje do zgodnjih jutranjih ur, ki se je ob zvokih Zasavcev in Strašnih Jožetih zares razvnelo, ■■■■■■■■■i T. TAVČAR Da bi bila poroka vaših najdražjih nekaj posebnega, poiščite navdih v šegah vaših prednikov v Jureta Krašovca knjigi: OHCET PO STARI ŠEGI Zbor nekdanjih starešin in njihovih spremljevalk je popestril praznik hmeljarjev. Sabina Stepišnik in Ivan Rančigaj, letošnja starešina in spremljevalka REČENO (ne) STORJENO Vrsta mineralne vode v Nemčiji so pred kratkim naredili anketo o poznanosti nekaterih njihovih pomem- bnih osebnosti. Tako je bil med drugimi, na vprašanje, kaj jim pomeni ime Bismarck, najpogostejši odgovor: »Vrsta mineralne vode.« Takšni »bi- serčki« v sodobnem svetu očit- no niso redki. V knjigi o domi- selnih spodrsljajih jih je pred leti, zbral neki profesor iz ZDA. Tako so postali prebival- ci starega Egipta mumije, po- tovali so s kameleoni, pirami- de pa so zgradili v obliki veli- kanskih trikotnih kock. V pr- vem delu Svetega pisma, ki se imenuje Guinessova knjiga, sta Adam in Eva nastala iz jablane; nekega dne je eden njunih otrok vprašal: »Ali sem jaz sin svojega brata?« Zanimi- vi so tudi primeri iz antike. Grki so seveda imeli mite, ki so se imenovali termiti. Eden od njih pripoveduje, da je mati Ahila potopila v reko Kiks, potem pa je postal nežgeč- kljiv. Ko so se Grki borili s Perzijci, so jih prekašali po številu, ker so imeli Peržani več vojakov. V to obdobje spa- dajo tudi Rinljani, ki se jih imenuje stare Rinljane, zato ker so rinili povsod in niso mogli dolgo obstati na enem mestu. Neron je bil kruti tira- nozaver, ki je svoje uboge podložnike mučil z igranjem na violino. Obdobju sledi »poznavanje« srednjega veka. Takrat je bilo zelo hudo, saj so se žrtvam kuge odprli turi na vratovih. Je pa, končno, Mag- na Carta določila, da ne more biti noben človek obešen dva- krat. V renesansi so pribili Martina Luthra na vrata wit- tenberške cerkve, ker je pro- dajal papeške odpustke. Umrl je strašne smrti, ker so ga izobčili. V tem obdobju veli- kih izumov in odkritij je Gu- tenberg izumil Biblijo, po- memben pa je tudi izum krv- nega obtoka. Med drugim je zanimivo tudi rojstvo ameriš- kega predsednika Lincolna, kateremu je mati umrla že v zgodnjem otroštvu in se je ta- ko moral roditi sam. Iz glasbe- nega področja je bila po- membna smrt Bacha, ki je umrl od leta 1750 do danes. Beethoven je izdihnil leta 1927 in za posledicami tega kasneje tudi umrl. Knjiga je polna tak- šnih primerov, od pradavnine pa vse do današnjega časa. Bogve, kaj bi imeli temu do- dati Slovenci. Na žalost, ali na srečo, nimamo kaj prida zna- nih in pomembnih znanstve- nikov, vojskovodij ali politikov in sploh ostalih osebnosti, o katerih bi se lahko spraševali. Sicer pa - ali morda veste kdo je bil Ivan Regen? ZORAN PEVEC Nove orgle v šempetrski cerkvi so stale okrog 19 milijonov tolarjev. Nove orgle v šempetrski cerkvi Minulo nedeljo so v župniji Šempeter v Savinjski dolini, ki letos proslavlja 750 let, blagoslovili nove orgle. Slovesnost je vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger ob somaševanju okoliških duhovnikov. Po blagoslovitvi je bila predstavitev novih orgel. Predstavnik orgelske delavnice iz Hoč je opisal posamezne registre, ki jih je potem organist tudi glasovno predstavil. Orgle v šempetrski cerkvi so dvomanualne (ne dvoročne) s pedali in imajo 21 pojočih registrov, kar pomeni, da se na njih lahko izvajajo tudi orgelski koncerti. Vsekakor je župnija Šempeter v Savinjski dolini z novimi orglami pridobila veliko, pa tudi na kulturnem področju tega dela Savinjske doline bodo predstavljale pomemben delež. Kot je povedal domači župnik Mirko Škoflek gre zahvala vsem, ki so darovali za nove orgle in s tem pokazali, da jim cerkvena glasba ni tuja. T. TAVČAR Obiskali smo jo minuli četrtek in Ana je prebirala naš ^ tednik, na katerega so pri hiši naročeni že mnogo] 90 let Ane Sitar Še vedno kuha, skrbi za rože, bere... ^ Ana Sitar iz zaselka Sevč- nik v KS Andraž je pred dne- vi praznovala 90-letriico. Ša- pova mama, tako se po do- mače imenuje njihova doma- čija, se je rodila v Kalah, pozneje pa se je družina pre- selila na Ponikvo. Na otro.štvo in mladost ima zelo lepe spomine, še posebej na brata in sestro. Čeprav sta bila oba mlajša od nje, sta že pokojna. Ana pravi, da sta bila zlata in da pri njih nikoli ni nihče rekel žal besede. Zelo rada pa se spominja svojih prija- teljic in mladosti. Bila je aktivna na kulturnem področju, igrala je in recitirala. Ko se je poročila, se je preselila v zaselek Sevčnik v Andražu. Skupaj z možem je skrbela za 8 ha veliko kmetijo in na polju je vedno zelo i delala. Pet otrok je rodila, e je umrl, ponosna pa je na s štiri dekleta. Vse so pridni delovne, jih pohvali. Ima vnukov in 19 pravnukov, pak slednjih bo kmalu 20 pošali. Iskriv humor je nj( vrlina, čeprav je v življenju f trpela marsikaj hudega, n vojno so na primer odgnali i nega moža, vdova pa j^ost že pred šestindvajsetimi leti. Zadnje čase toži zaradi te; z nogami in s hrbtenico, pa/A vedno tista, ki zjutraj zakm' peči in pristavi kosilo. Skrbi rože in le-te izdeluje celo papirja. Kot pravi, so te po skane rože zelo primernd okras kapelic in križev, pa se da za šopek, ki je malo t trajen kot tisti pravi. Rada t bere časopise in gleda telev jo. Ob jubileju so se zbrali slavnostnem kosilu v lovski domu v Založah. Sta ji vošč Še veliko zdravja in let ti predsednik KS Andraž Tc Mešič in predsednik Druš upokojencev Peter Zabukovr ■■■■■■■■■I T.TAVČ Cesta že, voda še Ob novoasfaltirani cei med Kamno Goro in Soj kom so v četrtek priredi delovno akcijo. Približi dvajset krajanov je ureja bankine, čistilo in opra Ijalo druga zaključna de na cesti, ki jo bodo slov sno odprli in blagoslovili soboto. Za nekaj več kot kilomet dolg odsek so krajani sar zbirali denar in prispevk za asfalt pa je namenila ^ nar tudi konjiška občina. C prav gre za razmeroma kr tek cestni odsek, pa je to' krajane demografsko ogf ženega območja na južnd pobočju konjiške gore p' membna pridobitev. Našle' nje, česar 'se bodo lotili, urejanje vodovoda. Kar n kaj kmetij in gospodinjst^ namreč še nima redne os^ be z vodo. B i NASI KRAJI iN UUDJE 13 Najbolj zdrava je slamnata streha Jakob Skale iz Bukovja je eden redkih, ki zna kakovostno pokriti streho s slamo »strokovno pokrita slam- gta streha, narejena iz do- re slame, vzdrži vsako eiirje,« pravi krovec Jakob likale iz Bukovja pri Slivnici, Ija žalost je takšnih vedno nanj,« doda. Pri 65 letih se ;iikovljan povzpne še na gako streho - po pol stoletja jokrivanja jih je bilo preveč, la bi mu bila kakšna previ- loka. Od leta 1948, ko se je Jakob jgačel ukvarjati s krovstvom, pa do danes se je veliko spre- inenilo: slame primanjkuje, njena kakovost je vedno slab- 5a, slamnata kritina se draži, s ilamo kritih hiš je vedno nanj, še manj pa je ljudi, ki bi )ili vešči pokrivanja. »Veliko- i trat se zgodi, da bi lahko polo- 'ifico slame, ki mi jo za pokri- i?anje pripravijo, zavrgel. Sla- na je slaba, jaz pa sem tisti, ki !em odgovoren za streho ,« je ootarnal krovec. »Če je streha iobro narejena, se lahko kosa ! vsako sodobno kritino. Ob kakovostni slami bi zdržala liudi 40 let. Seveda mora biti streha strma, da voda dobro odteče. Bolj kot je položna, krajša je njena življenjska do- ba.« Kakovost strehe zmanjša tudi slabo očiščena slama. Zr- nje privablja miši, ki slamo pregriznejo, tako da začne iz- padati s strehe. Vendar je Ja- kob zatrdil, da je »slamnata streha najbolj suha in zdrava streha - pozimi je hiša topla, poleti pa hladna.« V zadnjih letih Jakob pokri- va predvsem vrtne ute ali pa obnavlja stare slamnate kriti- ne. »Lastniki starih, s slamo kritih hiš, se zaradi visoke cene kritine redko sami odločijo za prenovo. Kvadratni meter stre- he skupaj z delom stane prib- ližno 5 tisoč tolarjev. Pobudnik prenove je največkrat zavod za spomeniško varstvo,« govorijo Jakobove izkušnje. Pred leti je pokril 300 kvadratnih metrov streh, danes se je število zmanjšalo na 100 kvadratnih metrov. Sezona za pokrivanje se začne v avgustu, ko je pšeni- ca požeta in slama posušena, in traja do konca septembra. Krovec poleg dobre slame pri pokrivanju potrebuje še le- stev, desko, hlapca, zaščito za kolena ter trto ali žico. Plast slame krovec razgrne po la- tah, pribitih na ostrešje. Čez- njo po dolgem položi trto ali žico, ki jo na obeh koncih priveze na ostrešje. Proti sle- menu strehe nadaljuje tako, da z višjo plastjo slame prekri- je tudi trto ali žico, s katero je na streho pripeta slama v Na Zavodu za varstvo na- ravne in kulturne dediščine Celje smo izvedeli, da je v stari celjski občini (kakršna je bila pred nastankom no- vih občin) danes 15 s slamo kritih hiš, ki so v varstvu zavoda. Prvotno je bilo tu kar 90 s slamo kritih hiš ali polovica vseh kulturnih spo- menikov. Vendar so večino slamnatih kritin kasneje za- menjali s sodobnejšimi. spodnji vrsti. Sleme prekrije z rženo slamo, ki je meter daljša od pšenične (približno 180 cm). Za vzdržljivost strehe je po- memben zaključek ob robu. Tu krovec, preden začne s pre- krivanjem, na ozek tram, ki je od slemena navzdol pripet na levem in desnem robu ostreš- ja, splete slamnato kito. Tako je slama ob robovih dobro zaš- čitena pred vetrom. Desko krovec uporablja za ravnanje slame, ki jo razgrne po strehi, hlapec (železni khn, ki ga obe- si na prečne late na strehi) pa mu je v pomoč pri hoji po strehi. Najpomebnejše pri prekri- vanju strehe s slamo so krov- čeve izkušnje in znanje. Sled- njega se je Jakob naučil od svojega očeta. »Kot deček sem želel postati krojač. Denarja za šolo ni bilo, tudi kruha je bilo vedno manj. Ni mi preo- stalo drugega, kot da sem se začel učiti očetove obrti - krovstva,« pripoveduje Jakob. Sprva se je ukvarjal le s krovs- tvom, vendar pa dolgoročno to ni bila najboljša izbira: ni bil zaposlen niti zavarovan, tudi pokojnine ob takem delu ne bi bilo. Zaposlil se je pri Ingradu in kasneje pri Emu. Pokrivanje je še vedno zapol- njevalo popoldneve in konce tedna. Poleg tega je ženi po- magal pri obdelovanju kmetije in se ukvarjal s sodarstvom. Pred upokojitvijo je Jakob pri pokrivanju kozolca padel osem metrov globoko in si poškodoval hrbtenico. Tako se je pred trinajstimi leti invalid- no upokojil. Kljub bolečini, ki ga tu in tam ovira pri delu, avgustovske in septembrske dni preživi na strehi v tem ali onem koncu Slovenije. Da je Jakob zares mojster svoje obr- ti potrjuje tudi podatek, da je pred dvema letoma postopek njegovega dela posnela in predvajala nacionalna televi- zija. ihmhhhi JANJA PEVEC Jakob z miniaturno slamnato streho in z nekaj orodja: hlapec, deska ter v zvitku star klobuk za zaščito kolen. Vse več možnosti za šport Nova šmarska dvorana je polna, v Slatini odprtje septembra v obsoteljskih krajih se ^veselijo dveh novih šport- nih dvoran. V Šmarju, kjer so jo odprli zadnje šolsko leto, so zadovoljni, ker je zanjo veliko zanimanje, v 'Rogaški Slatini pa končuje- 0 novo dvorano pri I. os- novni šoli, ki bo koristila vsemu kraju. mr v .širiarski šolski športni tivorani, ki je v sklopu cen- tralne osnovne šole, je tre- Mno počitniško zatišje, Vendar bodo avgusta začeli s pripravami košarkarskih klu- ['ov. Ti so bili v preteklem šolskem letu najpogostejši zunanji uporabnik nove dvo- f^ne, ki so jo prav tako radi obiskovali rekreativci iz raz- ličnih KS, obiskovalci iz športne šole, šmarski nogo- metaši, športniki iz Šentvi- da, policisti, iz Društva upo- kojencev, iz Kluba borilnih veščin, iz malonogometnega kluba Štraus ter iz Gekotta. V njej so se pripravljali pred izjemnimi uvrstitvami na dr- žavnem prvenstvu celo me- stinjske gasilke in gasilci. Tako so izračunali, da je bila šmarska športna dvora- na med dopoldanskim red- nim poukom telovadbe zase- dena po 7 ur dnevno, za po- poldansko rekreacijo ter tre- ninge pa prav toliko. Po po- ročilu občinskemu svetu so v dvorani ustvarili 2,3 milijona stroškov ter 2,6 milijona pri- hodkov. V Obsotelju pa težko priča- kujejo še novo športno dvo- rano I. osnovne šole v Rogaš- ki Slatini, ki jo bodo odprli z novim šolskim letom. V no- vogradnji morajo le še name- stiti športno opremo, zunaj pa so zgradili novo košarkar- sko igrišče, 4-stezno atletsko stezo za tek na 60 metrov, stezo za skok v daljino ter 50 parkirišč. Vrednost naložbe, ki je med letošnjimi največji- mi v slatinski občini, znaša 265 milijonov tolarjev. V dvorani bo dopoldan redni pouk športne vzgoje za učence ter dijake steklarske šole, za popoldanski čas pa se obetajo odlične možnosti za društva, ki jih je v obso- teljskem mestu veliko. Med novimi možnostmi za slatinsko telesno kulturo bo tudi štiristezna atletska steza v dolžini 200 metrov, ki jo gradijo pri II. osnovni šoli. ■■■■■n BRANE JERANKO Sanaciiska dela v Ločici ob Savinfi Prizadevanja za sanacijo poš- kodb v Ločici ob Savinji po izgradnji avtoceste Arja vas- Vransko so bila do sedaj na mrtvi točki. Pred dnevi pa je firma Paritet d.o.o. Celje, ki nadzira izvajanje pogodbe med DARS in Občino Žalec sporoči- la, da so bila odobrena od inve- stitorja nekatera sanacijska dela v tem kraju KS Polzela. Tako je predvidena preplastitev ceste od podvoza avtoceste do zazi- dalnega območja Ločica II. in modernizacija odseka ceste Rednak-Rozman. Dokončno bo urejeno podaljšanje iztoka pro- pusta za visoke vode pod avto- cesto, asfaltiran bo tudi del ce- ste avtopoligon-podvoz pod av- tocesto. Ni pa v tem seznamu dokončanje pločnika od avto- busnega postajališča do odcepa ceste, označitev prehoda za pešce in pa izgradnja hitrostnih ovir in ustrezne prometne sig- nalizacije za lokalni promet na delu opuščene regionalne ce- ste, za kar bo KS Polzela zaradi interesa večje varnosti krajanov ponovno poslala Družbi za av- toceste zahtevo po dokončanju tudi teh komunalnih objektov. T. TAVČAR Vse bolj zdravi zobje v Zdravstvenem domu ^ško so v zadnjih petnajstih letih veliko naredili na po- ^•^očju zdravstvene preventi- ve. S sistematičnimi pregledi in drugimi akcijami želi- ^Ppri otrocih privzgojiti skrb pozitiven odnos do varo- vanja zob. Ob republiškem tekmova- ■^iu »za čiste zobe in zdravo Prehrano« tudi laški zdravs- tveni delavci niso pomišljali jjl so k sodelovanju spodbu- jali predšolsko in osnovno jolsko mladino ter vodstva ^1. oz. zavodov. »Tudi kontrola umivanja zob in beleženje rezultatov med otroki in razredi je nale- tela na izjemen odmev,« pra- vi višja medicinska sestra Helena Senica, ki že enajsto leto v Zdravstvenem domu Laško izvaja akcijo. Vanjo vsako leto vključijo okrog 800 otrok, najboljše rezuha- te po razredih in skupinah pa nagradijo z ogledom žival- skega vrta v Ljubljani in praktičnimi nagradami. Pri tem jim priskočijo na pomoč s sredstvi na Občini Laško ter v Območnem združenju Rdečega križa s Krajevnimi organizacijami RK, od koder so otroci doma. Letos so na zaključno ekskurzijo odpe- ljali 1. c. razred OŠ Primoža Trubarja in 2. a razred OŠ Antona Aškerca Rimske To- plice, iz ostalih podružnič- nih šol pa so izbrali najboljše posameznike. Skupaj so tako na ogled odpeljali 135 otrok. Izvajalci akcije so veseli re- zultatov, vedno večjega števi- la otrok z zdravimi zobmi in razumevanja vodstev šol ter učiteljev. VLADO MAROT Rejenci so se pomerili v različnih veščinah. Spet so se zabavali v organizaciji Centra za socialno delo Laško so letos pripravili že šesto srečanje rejencev in rejnikov laške občine na Marofu pri Jurkloštru. Prisotni so v sproščenem vzdušju pokazali svoje pevske in športne veščine, zanje pa so pripravili simbolične nagrade in specialitete z žara ter dobrote, ki jih rejniške družine prinesejo s seboj. Pri Centru za socialno delo Laško so veseli takšnega prijetnega srečanja, kakor tudi dejstva, da imajo ob sebi sponzorje, ki jim pomagajo pri organizaciji srečanja. Zahvalo še posebej namenjajo Gradbeništvu Stojana Zora, Elektroinštalacijam Medved, Knjigovodskemu servisu Tine Purnat, podjetju Konting d.o.o.. Občini Laško, Atki Prima Laško, samostojnemu podjetniku Simu Šebezu, TOM Blagotinšek, Izbiri, Kmetijski zadrugi in Zdravilišču Laško, trgovini Zrno Vudrag iz Marija Gradca, Ivani Martun iz Laškega, Pivovarni ter Ribiški družini Laško za prostor in pomoč pri izvedbi. V MAROT 14 NASI KRAJI IN UUDJE Nevarna družina Vseh pet Križnikovih otrok trenira judo - Franci, Stanko, Elvira, David in Simon na najvišjih stopničkah v Sloveniji, Avstriji in Hrvaški če bi prišel v gričevje med Kristan Vrhom in Rogaško Slatino kakšen nepridiprav, bi se mu slabo godilo. V vasi- ci Plat živi Križnikova druži- na, s petimi šolarji, ki so vsi po vrsti izjemni judoisti. El- vira je lanska državna prva- kinja, letos sta z Davidom osvojila 3. mesti... Ko sem se oglasil na večer se je pet Križnikovih otrok po- slovilo od sošolcev, s kateri- mi so skupaj gledali zanimi- vo televizijsko oddajo. Njiho- va mama je bila na njivi, oče, ki obvlada tudi kamnoseške spretnosti, je še pri prijate- ljih klesal črke. Za vsemi sed- mimi družinskimi člani je bil naporen dan. Pet najmlajših je dopoldan blizu tri ure tre- niralo na velikem vadbišču pred domačijo, nakar so še igrali nogomet. Veselili so se ponedeljka, ko so namerava- li na taborjenje v Kokarje, kjer se bodo veliko posvečali judu. Križnikovi otroci so se mi- slili najprej posvetiti karate- ju in plesu, vendar je bilo zanje predrago. Pred tremi leti sta jim v njihovi šoli v Kristan Vrhu Marjan Fabjan in Simona Lotrič predstavila tehniko j uda, ki jih je takoj navdušil. Nato sta se Križni- kova starša, Erika in Franci, prepričala da je to pravšnja zaposlitev za njune malčke. Precej šolarjev se je takrat prijavilo, vendar od vsega za- četka s petimi Križnikovimi vztrajata le še dva mlada ju- doista. Pridružilo pa se je nekaj novih. Pri Križnikovih pred tistim odločilnim šolskim dnem o judu niso skoraj nič slišali. Od takrat redno, po dvakrat tedensko trenirajo v telovad- nici v Kristan Vrhu in med počitnicami na vadbišču do- mače hiše. Očka jim je uredil v hiši tudi notranjo telovad- nico z blazinami. Za veliko zunanje vadbišče jim je nare- dil različne prepreke, vrvi za plezanje, ravno postavljeno lestev po kateri plezajo z ro- kami, pripravo za plazenje po tleh... Nekaterih športnih naprav se je spomnil s služe- nja vojaškega roka, drugih iz akcijskih filmov, ki jih v do- mačiji v Platu gledajo najraj- ši. V Kristan Vrhu jih trenira Simona Lotrič, v Celju, ka- mor jih včasih odpelje očka, so z Marjanom Fabjanom. Ljubezen do juda ter marlji- vost sta obrodila bogate športne sadove. Po natančni družinski športni kroniki, ki jo vestno beleži očka, so pre- jeli Križnikovi otroci že 88 medalj in pokalov. Ti so v njihovem dnevnem prostoru na častnem mestu, v petih različnih oddelkih. Koliko truda je skritega v vsaki me- dalji ah pokalu, ki polnijo steno! Največji uspeh je dosegla Elvira, ki je bila lani državna prvakinja ter je letos na 3. mestu, David je bil na letoš- njem državnem prvenstvu na 3. mestu, vsi skupaj so bili na letošnjih mednarod- nih tekmovanjih v Portoro- žu, na Ptuju, na celjski Lopa- ti, v Avstriji in na Hrvaškem na najvišjih stopničkah. Le Stanko, ki je bil prej večkrat na najvišji stopnički, se po letošnji uvrstitvi med starej- še dečke še pripravlja na no- ve podvige. Pred tekmovanji je znano vnaprej, da bo ne- kaj medalj gotovo obviselo na prsih Križnikovih otrok. Taci in sedem icoz To je družina športnih nav- dušencev. Najmlajša, Simon in David, sta pred kratkim postala registrirana igralca Steklarja iz Rogaške Slatine ter bosta začela jeseni še z rednimi nogometnimi tre- ningi. Vsej družini je v posebno veselje psiček Tači ter sedem koz. Vsak skrbi za svojo ži- val, vsaka ima svoje ime. Križnikovi imajo dva hektar- ja zemlje, zato otroci oprav- ljajo tudi kmečka dela. Kljub vsemu so v šoli uspešni. Mlajši obiskujejo podružnič- no v Kristan Vrhu, drugi že osrednjo v Šmarju pri Jelšah. Najstarejši Franci je končal osnovno šolo ter se bo v O lju izobraževal za bolničar); Nihče med Križnikovi nim namena postati pilot, stevai desa, fotomodel ali kaj pc dobnega. Imajo skromne h Ije: Simon bi bil rad neko kuhar, Elvira slaščičarka. D; vid in Stanko razmišljata pekovskem poklicu. Peterica otrok iz Plata ži\ v skromnih razmerah ter n ma vseh materialnih dobrii kot njihovi najpremožnejš sošolci. Pri tem imajo dom več ljubezni in topline o marsikoga drugega. Tistega česar zares ni mogoče kupiti Njihov očka je zaposlen pralnici perila Belin v Rogas ki Slatini, mama pa se je steklarni poslovila in se poi vetila družini. Križnikov očka je prav tal« iz družine s petimi otroi?; pri Križnikovi mami so bi trije. Pravita, da bi se znova odločila za številno družino Radi se imajo. Mama zel( pogreša svoje male judoiste tudi če so zdoma en sam dan Pravi, da je brez njih obupm dolgčas. m*>mmmmm BRANEJERANKi Radi se imajo. Mlada Erika in Franci Križnik imata pet otrok. Vsi so med najboljšimi judoi v državi ter na mednarodnih tekmovanjih. Nabiranje kondicije na velikem vadbišču pri domači hiši. Očka petih malih judoistov je postavil različne prepreke, vrvi za plezanje, lestev po kateri plezajo z rokami, pripravo za plazenje po tleh... \ V treh mesecih 45.000 ljudi Zaradi pomanjkanja snega je bila zimska sezo- na v naravnem parku Lo- garska dolina slaba, ven- dar je spomladansko-po- letna toliko boljša. Od maja do konca julija se je zvrstilo že 45.000 obisko- valcev, kar je precej več kot v enakem lanskem obdobju. V prvi polovici leta je bilo stalnih gostov in nočitev ce- lo za tretjino več kot v lan- skem polletju, čeprav je bil po mili zimi turistično neu- goden tudi deževni junij. Za goste imajo v glavni sezoni pripravljen teden program aktivnosti ter ob sobotah in nedeljah strokovni ogled po naravoslovni in narodopisni poti. Junija so bili v kampu v Logarski dolini trije planin- ski tabori (napovedani so še trije) z mednarodno ude- ležbo. Dopolnjena je pred- vsem gostinska ponudba, nekaj prostih mest pa je v sosednih Robanovem in Markovem kotu s Podolševo ter nekaterih turističnih kmetijah. Ž.Z. V službi grofa Attemsa Rajmund Kunstič je med našimi najstarejšimi lovci Prvič je lovil pri 14. letih, z lovskimi prijatelji je bil na lovu tudi lani, že v 90. letu življenja. Predlani je uplenil srnjaka ter dva zajca. To je Rajmund Kunstič iz Gastro- ža nad Atomskimi toplicami, dolgoletni gozdni in lovski čuvaj. Obiskali smo ga pred kratkim, na njegov 90. rojstni dan, ko so se obiski kar vrstili. Prišli so njegovi otroci, sorod- niki in prijatelji iz vse Sloveni- je, lovski prijatelji iz podčetr- teške družine pa so ga počasti- li s spominskim darilom ter redom za lovske zasluge III. stopnje Lovske zveze Sloveni- je. Sicer so se srečali že prejš- nji dan, ko je gospod Kunstič spremljal lovsko tekmovanje na Imenski Gorci ter se udele- žil veselice. Trenutno je neko- liko slabšega zdravja, kajti v življenju je doživel precej hu- dega. Najhujše je bilo muče- nje v taborišču Mauthausen. Prvič je bil na Jovu v domači Košnici pri Deseniču v Hrvaš- kem Zagorju, v času hude revščine. Sreča se mu je na- smehnila 1. 1933, ko je izve- del, da potrebuje grof Attems na gradu Podčetrtek čuvaja. Grof Ferdinand je živel v Slo- venski Bistrici ter je prihajal na lov v podčetrteške gozdove le dvakrat na leto. Kadar so lovili skupaj z grofom, se jih je zbralo celo po šestnajst, saj so se lova udeležili tudi povabljenci. Na Attemse, pri katerih je df lal kot dobro plačani gozdni ii lovski čuvaj, ima prijetne spom ne. Le grajski upravitelj je b grob človek, grofje pa so ljuden ki so bili v hudi stiski, izdatin pomagali. V Attemsovi službi j začel z delom ob štirih zjutraj te se je vrnil s terena po osrc zjutraj, po šestnajsti uri pa j moral nazaj. Ljudje so ga imel na splošno radi, krivolovci pa m preveč. Prišla je vojna, uničevanj« ubijanje, vse mogočo trpljenj« Rajmund Kunstič je bil zaprt' taborišču Mauthausen 28 mese cev in 9 dni. V taborišče so g« poslali, ker je partizane oskrbo val z orožjem in ga je nekd' izdal. Njegovi mučitelji, ki ^ govorili poljski jezik, so se ' taborišču merili komu ga bo us pelo zbiti na tla z enim samii^ udarcem. Nekdo mu je s čevljefl zbil zobovje, dobil je kilo, jetrih so mu pretrgali mren" vendar je še bil v službi do' 1963. Njegov delodajalec, gr"' Ferdinand iz Slovenske Bistric«^ vojnih grozot ni preživel ter sta' ženo izginila v taborišču pri PW ju. Rajmund Kunstič je po koi* čani vojni dobil novega delod^ jalca, gozdno gospodarstvo * Podčetrtku ter »agrarno« njive. Veliko se je spremenilo, neW na boljše, nekaj na slabše, to» za vedno se je zapisal lovskih vrstam. Marsikaj mine, ljubeze' do narave pa je večna. BRANE JERANK^ Državno priznanje za Rajmunda Kunstiča, ki je zaprisežen lovec od 1. 1933. Za njegov 90. rojstni dan. NASI KRAJI IN UUDJE 15 Cvetje v Žicah in Konjicaii Mednarodna komisija zadnji konec tedna ocenjevala urejenost Konjic in Žic slovenske Konjice in Žiče prvi slovenski par, ki se ^eležujeta evropskega tek- piovanja Entente Florale, l^jei izbirajo najlepše ureje- no mesto in vas. Od sobote, 8. ,ivgusta, do ponedeljka, 10. ,ivi;usta, se je tam mudila „iednarodna komisija. Oce- njevala je urejenost mesta in vasi, največ pozornosti pa je namenila cvetju, ki ga te dni na Konjiškem ne manjka. DesetčlanslTepe< me letni ca rojstva...« Do konca tedn: naj bi se na Skalni kleti odlc čili za ali proti Žilniku - igral cu. T.L Velika želja: +2 Velenjski Rudar bo danes prvič nastopil v evropskem pokalu pokalnih zmagovalcev »Knapi« so v svoji 50-letni zgodovini že igrali v enem izmed evropskih tekmovanj, toda pokal Intertoto nima prave teže. PPZ je nekaj po- vsem drugega, obenem pa se ponuja lepa priložnost celo za napredovanje, kar skoraj zagotovo prinaša polne tri- bune, večjo afirmacijo, lepši zaslužek... Nogometno Velenje kljub času počitnic živi za obračun z moldavskim predstavnikom Konstruktorulom. Nasprot- nik Rudarja je popolna nez- nanka celo za vodilne može v klubu. Verjetno je tudi nesmi- selno vnovič poudarjati, da video kasete z igro Moldavcev ni bilo mogoče dobiti, ampak nekaj priložnosti za vohunje- nje je vendarle bilo od torka dalje, ko so Rudarjevi gostje prispeli v Šaleško dohno. Mirno in zbrano v taboru slovenskih pokal- nih prvakov je bilo zadnje dni pred obračunom povsem mir- no. Razumljivo, kajti vsi cilji v novi sezoni so bili izpolnje- ni. Dve zmagi v državnem prvenstvu, v pokalu je sicer bilo nekaj težav s Kolpo, a se je vse srečno izteklo. »Najpo- membneje je, da nismo doži- veli kakšnega šoka. Gre nam kot po maslu, čeprav moram vnovič izpostaviti naš največ- ji problem: neučinkovitost. Če jo odpravimo, potem lah- ko realno računamo na zma- go,« je pripovedoval velenjski strateg Drago Kostanjšek. V pokalnem tekmovanju se vse- lej pojavljajo vprašanja v zve- zi z izidom na prvi tekmi in tudi tokrat seveda ni drugače. Navijači govorijo celo o pol ducata zadetkov, pesimisti menijo, da bodo Velenjčani že svoje igrišče zapustili z dolgimi nosovi, poznavalci pa razmišljajo o zmagi, pa če- prav bi bila'minimalna. Sled- nji so najbrž najbližje resnici, čeprav nobena izmed našte- tih možnosti ni izključena. Dejstvo je, da je Moldavija na FIFA lestvicah uvrščena za Slovenijo, kar pa ne pove veli- ko. »Želel bi si, da bi nam bila namenjena vloga favoritov, da bi lahko trdil: boljši smo! Toda v nogometno nerazvitih državah se vselej najde klub ali dva, ki izstopata in lahko uženeta tudi bolj zveneča imena, kot je Rudar. Kolikor vem Konstruktorul ni >mol- davski Maribor Teatanic<, pač pa je bližje tamkajšnjem pov- prečju. Slišal sem, da se z njimi da igrati. Igrati pa mora- mo mirno in zbrano, potrpež- ljivo, brez divjanja. Torej je naša želja 2:0, 3:1 ali kaj po- dobnega, kar bi verjetno za- dostovalo za mirnejše gosto- vanje in napredovanje,« raz- mišlja Kostanjšek, ki je moš- tvo dan pred tekmo zbral in z njimi preživel dan, zvečer pa so odšli vsak po svoje. Domov seveda! Kdo bo jocicer? Ob kronični neučinkovito- sti Rudarja se tamkajšnji na- vijači sprašujejo, kdo neki bi lahko njihovim ljubljencem zagotovil mirnejšo pot v Mol- davijo. Čeprav so tudi »knapi« ekipa, kjer posamezniki po- gosto ne pridejo do izraza, je v podobnih »tekmah leta« po- trebno iskati igralca, ki bi znal s potezo ali dvema nav- dušiti, zatresli mrežo, zmesti nasprotnika. V finalu sloven- skega pokala proti Primorju se je odprlo Živojinu Vidoje- viču, ki pred tem ni pokazal nič posebnega. Tudi za Mol- davce bo 29-letni Jugoslovan še kako nevaren, podobno pa najbrž drži za 7 let mlajšega Pavloviča, ki je bil doslej ne- dorečen igralec, letošnja se- zona pa bi lahko bila njegova. Pozabiti pa ne gre tudi na Jerneja Javornika, trenutno največjega talenta v Velenju. Pomembno je tudi ohraniti mrežo nedotaknjeno in obramba z vratarjem Daba- novičem bo morala biti še ka- ko previdna. Sodniici, postava Srečanje med Rudarjem in Konstruktorulom se bo na stadionu Ob jezeru v Velenju začelo ob 17. uri, pričakujejo pa med 1200 in 1500 gledal- cev. Delegat tekme bo Miklos Nagy (Madžarska), sodniki prihajajo iz sosednje Avstrije. Glavni bo Manfred Schutten- gruber, pomočnika Kari Sto- bich in Kari Dauerbock, četrti sodnik pa Kari Finzinger. Pre- cej je bilo ugibanj o Rudarjevi zasedbi za današnji veliki obračun v predkrogu pokala pokalnih zmagovalcev, ver- jetno pa kakšnih posebnih presenečenj ne bo, če seveda v zadnjem trenutku ne bi prišlo do kakšne poškodbe ali česa nepredvidljivega. Verjet- na postava Rudarja: Dabano- vič - Granič, Sulejmanovič, Balagič - Pire (Brezič), Chausllari, Gaj ser, Podvinski, Javornik - Vidojevič, Pavlovič. TOMAŽ LUKAČ Red mora biti! Za leden medijski tuš je po pokalni tekmi poskrbela Publikumova tiskovna pred- stavnica, ki si je (v odsotno- sti vodilnih mož) zamislila kasarniški hišni red. Novinarje, ki so v zgradbi neučakano zahtevali svoje iz- kaznice, je »pod marš« pošilja- la v prostor za novinarsko konferenco (ta se je pričela z zamudo), češ da ji omejujejo gibanje. Tisti, ki so jih razen Publikumove tekme zanimali še izidi preostali srečanj, so svojo radovednost morali za- dovoljiti kasneje in na drugih mestih. Na »pressu« pa se je ista oseba, ki Publikumovce predstavlja v medijih, najprej osmešila s prepoznavanjem gostov iz Domžal, ko je trener- ja Ivana Ledenka proglasila za Radoslava Bečejca, uvod pa namenila domačemu Osma- noviču. Slednje se je ponovilo še po prvenstveni tekmi s HIT Gorico. PŠ, Foto: GK Pulikumova tiskovna predstavnica Bernarda Stojan s trener jem Edinom Osmanovičem. Srečni dnevi Nogometna sezona se je komaj dobro začela, v Celju pa je že izjemno zanimivo. Publikum je namreč med pe- timi neporaženimi ekipami v elitni konkurenci, čeprav česa podobnega pred prvens- tvom ni upal napovedati nih- če. mmmmmmmmmmsm »Verjetno preživljam najlep- še trenutke svojega življenja. Točka v Kopru, zmaga v poka- lu, rojstvo drugega sina Zine- dina in izjemno pomembne tri točke z Goričani. Krasno!« Ta- ko je pripovedoval Edin Os- manovič in žarel od sreče. Nedeljsko popoldne je bilo zanj kljub neznosni vročini prijetno, sveže. Bil je prerojen, varovanci so ga navdušili, dru- žinska sreča je bila nepopisna. Po remiju v Kopru so Celjani pripravili prvovrstno presene- čenje in na Skalni kleti pred samo 400 gledalci premagali favoriziorano HIT Gorico. Gostje so povedli, potem pa so bili preveč prepričani v svojo zmago in rumeno-modri so si z borbenostjo priigrali nove tri točke. Pri Publikumu so pred sezono pravzaprav ubrali rav- no pravšnjo pot. Tarnali so nad skromnimi finančnimi zmožnostmi in neizkušenim igralskim kadrom ter s tem (ne) namerno prisilili nasprotni- ke v podcenjevalen odnos. Medtem so v klub pripeljali še Stanija Blatnika in moštvo sploh ni več tako strašno mla- do, še posebej potem, ko se bo prihodnji mesec vrnil Andrej Goršek. Slednji je zagotovo že- ljan vnovične afirmacije in morda bi utegnil »eksplodira- V ponedeljek so izžrebali pare osmine finala sloven- skega nogometnega pokala. Predstavniki s Celjskega z žrebom ne morejo biti pose- bej zadovoljni. Pari: Esotech Šmartno - Primorje, Živila Triglav - Rudar (V), Goriške opekarne - Publikum. Tek- me bodo 9. septembra. ti«. Potem bi bili Celjani spo- sobni prikazati tudi dopadlji- vo igro, kajti trenutno se uk- varjajo le z destrukcijo, ker pač nimajo kadra za kaj več. Ob standardno najboljšem Gregorju Blatniku se vse bolj uveljavlja Sebastjan Gobec, ob katerem se že pojavlja kljuki- ca v beležkah domačih stro- kovnjakov. S Skalne kleti ga nikakor ne smejo pustiti... ■■■■■■■■■■■■■i T.L. Začeteic nižjeligašicih telcmovanj Konec tedna bodo zaživela tudi »vaš- ka« nogometna igrišča, kajti začenjajo se ligaški obračuni v nižjih kakovost- nih razredih. Zdi se, da bo letošnje tekmovanje v II. SNL nekoliko manj zanimivo od minulega, zato pa se bo nedvomno povečalo zanimanje za tek- me v III. SNL. i Živila Triglav so lanskim konkurentom pokazala pravo pot do popolne uveljavi- tve. Dolgoletni trud predvsem z mlajšim lastnim kadrom se je obrestoval, velikega finančnega vložka pa niso potrebovali. Podobno bodo odslej počeli v vseh manj- ših nogometnih sredinah po Sloveniji, oba predstavnika s Celjskega Esotech Šmartno in Šentjur sta že nakazala preu- smeritev. Šmarčani pred Šentjurjem v Šmartnem ob Paki so minulo, ne preveč uspešno sezono, zaključili s pro- slavami ob 70-letnici kluba in že takrat napovedali, da bo denarja manj, kot v preteklih letih in zato so nekateri »zvezd- niki« zapustili vijoličasti tabor. Nedvom- no bo letošnje drugoligaško prvenstvo ys^ za odtenek mani kakovostno kot prejšnje in v klubu so se odločili za nekatere sveže, cenejše moči. Najpo- membneje je, da črpajo kader iz lastnega okolja, trener Toni Tomažič pa je preme- teno zabeležil prvo veliko zmago, saj je v slovenskem pokalu presenetil »svojega« Korotana, ga izločil, ter dodobra razjezil prvo damo koroškega nogometa Gino Ku- serbanj, ki je potem bentila v »nedirektor- skem« slogu. Tomažič je s podvigom ver- jetno napovedal boljšo sezono Šmarča- nov in dokazal, da je z ekipo v pripravljal- nem obdobju delal zelo dobro. Za razliko od vijoličastih v taboru Šent- jurja trenutno še ne vedo najbolje, pri čem so. Mladi nogometaši iz celjskega Publikuma se bodo kalili pod vodstvom trenerja Draga Grbavca, ki je pred zad- njim krogom minulega prvenstva zame- njal tandem Benčina-Emeršič. Z omenje- no rošado so vodilni v klubu dvignili precej prahu, letošnji rezultati pa bodo najboljši odgovor na vprašanje, če so rav- nali pravilno. Dejstvo je, da je letošnja zasedba malce slabša od lanske, presenet- ljivo je tik pred zaključkom priprav v Celje odšel Stani Blatnik, ki bi bil ob Kidriču in Pašaliču motor ekipe. Šentjur realno nima kakšnih vidnejših možnosti za mesta tik pod vrhom, najverjetnejša se zdi različica z uvrstitvijo v sredini lestvi ce, čeprav jih ni malo, ki jih uvrščajo celi v širši krog kandidatov za izpad iz drugo ligaške konkurence. Več bo jasnega p' uvodnih krogih, šele v 11. bo lokalni derb v Šmartnem ob Paki. Dravinja najvišje? s tekmovanji začenjajo tudi tretjeligaŠi letos v nekoliko spremenjeni obliki. MoJ tva bodo namreč nastopala kar v treh lH SNL, v severni ligi bo igralo kar 5 pred stavnikov s Celjskega, tekmovanje pa b( pod okriljem MNZ Celje. Zelo zanimivi bo spremljati igre novincev Monsa ClaU diusa in Tima Laškega. Laščani so že lef čas silno ambiciozni, letošnje prvenstvi pa bo najbrž priložnost za spoznavanj' konkurence, trenutki morebitnih podvi gov pridejo na vrsto kasneje. Na papirj) naj bi bila najmočnejša izmed predstavni kov s Celjskega Dravinja. V Slovenski! Konjicah po tihem upajo celo na vrnitev^ drugoligaško konkurenco. Usnjar i* Unior sta kandidata za sredino lestvic^ presenečenja - negativna ali pozitivna seveda niso izključena. Iz vsake III. SK se imajo v višji razred možnost preseli^ prvouvrščena moštva. ŠPORT 21 Bodiroga, Rivers, Radja počasi se začenja prava ko- Šarska sezona in kot se spo- dobi, si bomo tudi na našem l^oncu lahko ogledali nekaj kakovostnih mednarodnih turnirjev in tekem. Bo zai- gral tudi Dejan Bodiroga? V Slovenskih Konjicah se bo iyied vikendom zbrala ugledna j(OŠarkarska druščina z grš- l^im in slovenskim prvakom Panathinaikosom in Unionom Olimpijo na čelu. Prav v četah nekdanjega »olimpijca« Slobo- dana Subotiča in še vedno v mavec povitega Zmaga Saga- dina gre iskati zmagovalca Po- kala Cometa 1998, saj jima turški Tofas (z branilcem Ri- versom) in ruska Unix Loko- motiva (premagali sta jo vrsti Kovinotehne SP in Pivovarne Laško) najbrž nista dorasla tekmeca. V Panathinaikosu bi utegnil zaigrati tudi Jugoslo- van Dejan Bodiroga, ki so ga nedavno končanem svetov- nem košarkarskem prvenstvu proglasili za najboljšega igral- ca - če si bo po slavju modrih le opomogel, zagotovo pa ne bo manjkal hrvaški reprezen- tančni center Dino Radja. Pivovarna Laško bo gostova- nje grških prvakov v Konjicah in na Rogli prav tako izkoristi- la za prijateljsko tekmo v Laš- kem, kjer se bosta v nasled- njih dneh (glej koledar) zvrsti- li še ekipi beograjskega Beo- petrola in poljskega Slaska iz Wroclawa, 21. ih 22. t.m. pa bo v Treh Lilijah še turnir Laš- ko pivo (PIL, Beopetrol, Split in Kapfenberg). 25. avgusta se bo vrsta Aleša Pipana odpravi- la še na turnejo po Franciji, kjer se bodo pomerili z Le Mansom in Parizom, nato pa v glavnem mestu Še nastopili na m e d n a r o d nem turni r j u. PRIMOŽ ŠKERL V Kemoplastu nabirajo moči z bazičnih priprav v Črni na Koroškem se bodo v sobo- to vrnili košarkarji šentjur- skega Kemoplasta, ki bodo v novo B-ligaško sezono štar- tali z nekaj večjimi ambicija- mi, kot pa kaže uvrstitev v lanski ne preveč posrečeni sezoni. Po uvodnem delu priprav v domači dvorani v Hruševcu so na Koroškem predvsem gradi- li na fizični pripravljenosti. V ekipi tokrat začuda ni poško- dovanih igralcev, tako da fi- zioterapevt Dalibor Iveljič ra- zen preganjanja utrujenosti igralcev in svojega dolgčasa nima prav veliko opravkov. Gostovanje na Koroškem so Šentjurčani izkoristili za nekaj ijupravljalnih tekem, z ekipo /)a trenirajo prav vsi igralci, ki so v prestopnem roku moštvo okrepili: Vinko Rovšnik (prej Kovinotehna SP), Mihajlo Vu- kič (Krško) ter 201 cm visoki 17-letni Celjan Peter Jovano- vič. Napovedujejo, da bi si utegnili izposoditi še katerega prvoligaškega igralca. Kemo- plast so zapustiU Madžarac, Čop in Košak, na študij v Ljub- ljano odhaja Gostenčnik, ki bo verjetno zaigral pri katerem od ljubljanskih ligašev. Z eki- po delata trener Igor Pucko in pomočnik Tomo Golob, ki v klubu skrbi še za mlajše selek- cije. Priprave v Črni bo malce prej zapustil Bojan Sušin, ki se je te dni poleg skakanja pod obroči namenil skočiti še v zakonski stan (njegova iz- branka je nekdanja kapetanka in zdajšnji tehnični vodja celj- skih košarkaric Barbara Polut- nik). Kot je napovedal predsed- nik kluba Peter Lapornik bo- do v novi sezoni merili v sredi- no lestvice, zelo zadovoljni pa bi bili, če bi se jim posrečil skok na 4. mesto. V prihodnjh dneh bo Kemoplast sodeloval na nekaj turnirjih (skupno na- črtujejo 12 prijateljskih te- kem), enega od njih naj bi pripravili v svoji dvorani. JT, PŠ PANORAMA NOGOMET 1.SNL 2. krog: Publikum-HIT Go- rica 2:1 (0:1) Gobec 71, Romih 89. Rudar-Koper 2:1 (1:0) Vi- dojevič 23, Pavlovič 66. Vrstni red: SCT Olimpija, Rudar in Maribor Teatanic 6, Mura in Publikum 4, HIT Gorica in Po- trošnik 3, Živila Triglav in Ko- per 1, Primorje, Korotan in BST Domžale 0. Pokal RS 1/16 finala: Publikum-BST Domžale 1:0 (1:0) Gobec 26. Kolpa-Rudar (V) 3:4 (3:3, 1:1) Vidojevič 20, 99, Javornik 62, Brezič 64. Esotech Šmartno- Korotan 2:0 (1:0) Smajlovič 18, Mujanovič 83. Beltrans-Us- njar 5:3 (3:3, 1:0) Dragic 52, Mir 62, Čanič 73/llm. Takoj v višji rang Košarkarji Rogaške 98 so pričeli s pripravami na prvens- tvo v 3. SKL, kjer bo slatinska košarka po razpadu nekdanjega kluba morala znova pričeti na najnižji stop- nički. Trener Milan Bastašič je že pomladi gradil selekcijo članskega moštva: »Vadili bomo vsakodnevno in delali tudi v fitnessu, nato pa potujemo na planinski dom na Boču, kjer bomo imeli bazične priprave. V ekipi so mladinci nekdanjega kluba, od izkušenejših so z njimi še Krivec, Pale-Kosovec in Iršič, Polzelani pa so nam posodili krilnega igralca Štahla. Radi bi še enega centra, saj želimo uvrstitev v drugo ligo že v tej sezoni«. Na tak način namerava nova ekipa vzbuditi čim večje zanimanje za košarko v svojem mestu in zavedajo se, da je slednje moč doseči le z dobrimi rezultati. Tekmovalna sezona je po stroškovni plati pokrita - ob številnih domačih pokroviteljih je nekaj primaknila še športna zveza. Rogaška 98 bo morala sloneti predvsem na domačem kadru, za katere skrbijo trenerji Stanislav Lukič (pomočnik prvega trenerja, mladinci), Damir Volarič (kadeti) in Peter Markovinovič (pionirji), svoje delo nemoteno nadaljuje tudi rogaška košar- karskajola. . , •............................... JAMEZTERBOVC, NA KRATKO Kisovec: Na novozgrajenem skakalnem centru so velenjski tekmovalci na MIP pokalu zno- va dosegli nekaj vidnejših uvr- stitev. V konkurenci dečkov do 8 let je Klemen Omladič zase- del 2. mesto, v višji kategoriji pa celo zmagal. Med 12-letniki sta Aljoša Čutuk in Nejc Kokolj Velenjčanom priskakala dvoj- no zmago. Na ekshibicijski tek- mi za najdaljši skok na 50 me- trski napravi je Rolando Kaliga- ro pristal na 2. mestu. Celje: Na regijskem ekip- nem šahovskem prvenstvu upokojencev je slavilo DU Slo- venske Konjice pred DU Žalec, DU Celje in DU Šentjur. Prvak bo septembra nastopil na dr- :^.aynem prvenstvu v Ljubljani. BRSKAMO PO ARHIVU Posnetek je nastal med 10. in 20. avgustom leta 1950, ko so nogometaši Kladivarja prvič odšli na skupne priprave pred sezono, v kateri so osvojili naslov slovenskega podprvaka. Celjska vrsta se je zbrala v 8 km oddaljeni graščini v Šmartnem v Rožni dolini. Kondicijo so nabirah s tekom po gozdovih ter uživali domačo kmečko hrano, ki so jo dobivali na ekonomiji emajlirane posode Celje. Ljubitelji Kladivarja se bodo zagotovo spomnili svojih takratnih ljubljencev z Glazije, ki so na posnetku zbrani pred vhodom v graščino. Zgoraj: Albin Bernard, Štefan Štor, Milan Florenini, Franc Klanšek, Ivan Kopitar, Franc Petelinek, Anton Zidar. Spodaj: Franček Posinek, Vlado Tomšič, Rafko Skomina (predsednik kluba), Juže Lubej, Vojin Božič in Vili Čater. ^ 22 NASI KRAJI IN UUDJE Zlatorogov lov na Jagra Prijazna kavarna in priljubljena pivnica v Šmarju Dolgo vroče poletje je še kako naklonjeno skupni ak- ciji Pivovarne Laško in naše medijske hiše, saj z roler- jem, grenom in »ta pravim laškim« vse lažje gre. Razen, če ni vmes postavlje- na zanka, nagradno vpraša- nje, iskanje lokala, kamor vsak torek malo po opoldnevu preselimo naš terenski studio, ne da bi prej o tem govorili na ves glas. Poslušalci ste našo skupno akcijo sprejeli z naklonjenost- jo in to je bil tudi minuli torek osnoven vzgib, da sva s tehni- kcm Bojanom Piskom (mi- mogrede se je to pot šilom prilike moral preleviti še v dvornega fotografa sklepnega dogajanja) sedla v vročo plo- čevino našega terenskega mussa. Kar tako, brez razloga, se v teh pasje vročih dneh pač nima smila podati kam dlje od prve goste sence. Zadetek v polno Poslušalcem, ki ugibajo, kam smo se »odrolali«, se sicer nisva mogla povsem potuhniti (no, to tudi ni namen poletne, osvežilne akcije), kajti po ne- kaj nagibih, namigovanjih in ugibanjih poslušalcev je ven- darle padel sklep Brede Žup- nek iz Tratne Ic v Grobelnem: »V kavarni Jager v Šmarju pri Jelšah ste!« Bingo! Bil je to zadetek v polno, potem, ko smo bili že kar malo v skrbeh, ker ste po namigih precej »sekah« mimo. A kaj, ko vemo, da vročina dela svoje. Ana iz Šmartnega je po na- migu, da smo sledili vonj in bližino vode ugibala, da smo kar ob Šmartinskem jezeru, druga poslušalka nas je potem postavila in si nas predstavlja- la ob novem bazenu v Rogaški Slatini, tudi v Zrečah ste nas iskali, pa v Podčetrtku... Laš- kem. Ja, povsod, kjer ste na- števali je lepo, marsikje smo že bili, marsikam se bomo še odrolali, da bi podelili poletne majice z natisnjenim vrčkom svežega laškega, s peno, ki se kar pocedi po rosno ohlaje- nem vrčku... napitka Pivovar- ne Laško. Zares odžeja! Iz Šmarja na morje Po namigih, da smo v loka- lu, ki je dopoldne najbolj pri- ljubljen po odlični kavi, po- poldne in v hladu večera pa pridejo na svoj račun bolj pivci piva, ko smo nazadnje pomagali »lov na Jagra« končati še z neka- terimi napotki, in potem, ko smo oddali prvo majico poslušalki Bredi, je v lokal Jager na Rogaški cesti 21 v Šmarju pri Jelšah »pri- vozila« simpatična Štefka Stip- čič z Dola 6 v Pristavi. »Joj, kako mi je vroče!« je dahnila, ko je vstopila v prijetno urejeno kavar- no, ki je pivnica hkrati. »Ujela sem vaše vabilo, da bo nagrajen tudi prvi, ki bo prišel v lokal. No, pa sem tu!« se je kar samo po sebi smejalo simpatični Štefki, ko smo ji v roke tiščali majico, ji hkrati čestitali, in se hkrati z njo pogovarjali »v živo« v oddajo Radia Celje. (Napo- leonsko, ni kaj!) Da je bila Štefka vesela in dobre volje, ko smo jo na njeni službeni poti (šefu na uho: ni- smo je dolgo zadrževali, saj se ji je nadvse mudilo) v tistem vro- čem torkovem opoldnevu še na- gradili, smo izvedeli še iz nada- ljevanja zgodbe. Štefka namreč te dni z možem odhaja na do- pust in majica ji bo prišla v vroči Makarski, kamor odhajata, še kako prav. »Karton s pivom, gre- nom in rolerjem pa tudi!« je še pomahala v slovo. Srečno pot in mirno morje, Štefka« Iz Jagra Jagros Tako je pač to, če iz trgovske žilice nastane družinsko podjet- je, je ob koncu oddaje poslušal- cem pripovedoval prvi Jager: Franc, ki s sinovoma Boštjanom in Alešem, pa seveda s soprogo Marijo, drži na nogah družinsko podjetje JAGROS d.o.o.: Trgovi- no v Rogaški Slatini (od koder je prihitel v naše rolanje), trgovino v Kostrivnici, na Grobelnem, pizzerijo v Šentjurju, kjer bo pizze lahko okušala naša prva nagrajenka in kavarno v Šmarju, ki smo jo mi v torek za dobre pol urice spremenili še v priložnost- ni studio. Kar nekaj poslušalcev smo imeli tudi »v živo« in ker so Šmarčani po naravi radi dobre volje, ni rečeno, da ne bi mogli snidenja v prijetnem ambien- tu kavarne podaljšati klepet o dnevnih dogajanjih po Šmar- ju in okolici. Sicer pa, kaj niso stare, denimo, dunajske ka- varne, tak sloves imele že ne- koč. Ah, Dunaj...! Saj res, naše Zlatorogovo rolanje je postalo z minulim torkom »medna- rodno«. V oddajo se nam je namreč o izidih žrebanja na Dunaju oglasil naš športni so- delavec Dean Šuster! Zlatorogov lov na kavarno in pivnico Jager v Šmarju, na lokaciji, kjer si v turistični ponudbi urira pot nov objekt z večimi gostinskimi lokah, je gospodar, podjetnik Franc Ja- ger zaokrožil z vabilom po- slušalcem in gostom, da se na svoji poti proti zdraviliškim krajem, in sploh v te lepe in prijazne šmarske konce, usta- vijo in si oddahnejo ob kavici ali vrčku... Ali pa v Šentjurju, ob klasični ali šentjurski piz- zi! Pa dober ulov! EP Lastnik prijazne kavarne in pivnice v Šmarju, Franc Jager v sproščenem klepetu z Matejo Podjed. Med tekmovanjem oračev z dvobrazdnim plugom. Zmagal Šoštanjčan Na parcelah posestva Kmetijske zadruge Šaleška dolina v bližini Šmartnega ob Paki je bilo minuli konec tedna 24, tekmovanje oračev celjske regije, ki so ga pripravili KZ Šaleška dolina, Zavod za živinorejo Celje-Kmetijsko sveto- valna služba in Aktiv podeželske mladine Šaleška dolina. Tekmovali so v oranju na strnišču z dvo in trobrazdnim plugom. Najboljši orač je bil Franc Rotnik iz Šoštanja, ki je zbral 209,3 točke, na drugo mesto se je uvrstil njegov kolega Jože Goršek, ki je zbral 198,8 točk, tretji je bil Vinko Zupane iz žalske občine s 189,8 točke. Ekipno je prvo mesto pripadlo Šoštanjča- nom. Najboljši bodo nastopili na državnem tekmovanju oračev, ki bo od 3. do 7. septembra v Vipavi. T. TAVČAR Graška gora vabi V nedeljo, 16. avgusta, bo na Graški gori 23. srečanje narodno zabavnih ansamlj- lov Slovenije »Graška gora poje in igra«. Organizator se je tudi tokrat potrudil, da bo prireditev, ki se bo začela že ob 14. uri, pestra in zanimiva za vse, ki se bodo zbrali na Graški gori. Obiskovalci bodo odkrivali skritega gosta, otroci bodo poskušali najti pastirčka, ki jih bo obdaroval, k sodelova- nju so povabili astrologinjo in izdali so dobrodelne karti- ce, s pomočjo katerih bo mo- goče priti do lepih dobitkov. Tako zbrani denar naj bi po- magal izpeljati prireditev, nekaj denarja pa bodo name- nili tudi v dobrodelne name- ne. Vodja prireditve Drago Plazi je povedal, da na prire- ditvi ni vstopnine in da bo od 13. ure dalje izpred Rdeče dvorane v Velenju vozil na Graško goro avtobus. V prvem delu programa bodo nastopile skupine, ki ohranjajo staro ljudsko pe- sem in ansambli, ki so se kasneje prijavili za nastop ter nimajo posnetkov svojih skladb. V drugem delu pa se bodo ansambli Goličnik, Kvartet Svit s triom Vrtiljak, Gaj, Mikola, Fantje z Graške gore s triom. Bobri, Zorko Muki harmo show, Simon Plazi s prijatelji (lanski zma- govalec) in Šaleški fantje po- tegovali za tri nagrade o\ činstva. Vsi omenjeni an- sambli se bodo predstavili s po eno novo skladbo napisa- no prav za letošnje srečanje, vse te skladbe pa bo organi- zator izdal na promocijskem CD. Po uradnem delu bo igral ansambel Slak, kar bo temperaturo na vedno dobro obiskani Graški gori še dodat- no dvignilo. T.VRABL Nov prapor v Prožinski vasi Ob 60 letnici so člani PGD Prožinska vas razvili nov društveni prapor, za katerega so mnogi krajani prispevali denar. Največji prispevek za prapor pa je prispevala Občina Štore, ki je bila tudi pokrovitelj praznovanja, medtem ko je bil glavni sponzor Avto Celje. Za prapor je bilo prodanih 90 zlatih žebljičkov, prapor pa ima tudi štirinajst botrov. Na tradicionalnem tekmovanju za pokal Prožinske vasi je kljub poletju in dopustom nastopilo osem ženskih in petnajst moških desetin. Med ženskimi desetinami so zmagale gasilke Šmartna na Pohorju pred Tinjem in Štorami, med moškimi pa so bili najboljši predstavniki Šmartna na Pohorju 1 pred Steklarno Rogaška Slatina, Kebljem in ostalimi. Na slavnostni seji sta gasilce pozdravila župan občine Štore Franc Jazbec in poveljnik GZ Celje Janko Turnšek, ob razvitju prapora pa jim je spregovoril tudi predsednik GZ Celje Miro Terbovc. T. V. S pridnim delom do prizidka Na veliki šmaren, 15. avgu- sta, bodo v Rečici pri Laškem pripravili veliko slovesnost ob otvoritvi prizidka h gasil- skemu domu. Praznovanje, ki se bo priče- lo ob 20. uri, bo Občinska gasilska zveza Laško popestri- la še z razstavo gasilske opre- me in vozil ter z nočnim tek- movanjem gasilk in gasilcev. Člani prostovoljnega gasil- skega društva iz Rečice so pri- zidek, s katerim so pridobili 80 kvadratnih metrov nujnih površin, dokončali v samo še- stih mesecih, v tem času pa so temeljito obnovili še prostore in fasado gasilskega doma. Vrednost del znaša okoli 7 mi- lijonov tolarjev, ki so jih zago- tovili s pomočjo občinske ga- silske zveze in donatorjev, sa- mi pa so opravili kar 3.216 prostovoljnih delovnih ur. Slovesnost ob otvoritvi bodo pričeli laški godbeniki, mažo- retna skupina in pevci iz Reči- ce, trak pa bosta prerezala Jo- že Lapornik in Jože Kamen- šek, ki velja za enega od naj- bolj aktivnih veteranov v rečiš- kem gasilskem društvu. Sledilo bo družabno srečanje, ob 22. uri pa se bo na nogometnem igrišču v Hudi jami pričelo noč- no tekmovanje gasilcev, ki je prvo te vrste pri nas, udeležijo pa se ga lahko prav vsa gasilska društva. JI Laški otroci spet v Nerezinali Minulo nedeljo je na 10-dnevno letovanje v Nerezine na Malem Lošinju odpotovala prva skupina otrok iz občine Laško. Letos je bilo zanimanje za počitnikovanje na tem hrvaškem otoku izredno veliko, tako da so morali v občinskem oddelku za družbene dejavnosti zagotoviti še dodatne zmogljivosti. V dveh izmenah bo v Nerezinah letovalo kar 228 otrok in spremljevalcev, pridružilo pa se jim bo tudi 30 dojenčkov z materami. JI 23 ZA RAZVEDRILO 24 FEUTON - ROMAN Zgolj kilometri osamljene peščene plaže in redki lokali, med katerimi jih je večina bolj provizorične narave, za mno- ge obiskovalce niso dovolj. Ši- roka peščena obala je poseja- na tudi z vrstami bunkerjev, ki še najpogosteje služijo kot pri- ročna stranišča na robu boro- vih gozdov. Morda je bolj privlačen spre- hod do nekaj kilometrov odda- ljenega Drača, ki se ponaša z nekaj najpomembnejšimi os- tanki rimskega imperija na obalah Jadranskega morja. Ne- daleč od živahnega pristanišča se med stanovanjskimi hišami bohoti največji rimski amfitea- ter na Balkanu, zgrajen v času cesarja Hadrijana. Namenjen je bil predvsem gladiatorskim igram. Nad borilno areno je lahko sedelo kar 15.000 gledal- cev. Amfiteater je le delno iz- kopan, tako kot tudi večji del arheoloških najdišč, ki jih je mogoče le slutiti globoko pod novodobnimi gradnjami. Tako ni čudno, da mnogi zgodovin- sko pomembni kosi končajo v rokah slučajnih najditeljev med prekopavanjem domače- ga vrta. Seveda skušajo najdbe kar najhitreje na kakršenkoli način spraviti v denar. Zanimiva je tudi okolica z bizantinskim obzidjem, za ka- terim se vrstijo ozke ulice z nizkimi zgradbami. Nedaleč stran pa se že širi dolgočasno sivo mesto z enoličnimi bloki in široko avenijo, kot se za veliko mesto, večinoma zgra- jeno v komunističnih časih, tudi spodobi. Mnogo novejših blokov, ki pa se od starih ne razHkujejo kaj dosti, so men- da zgradili stanovalci kar sa- mi. Država jih je podprla z materialom in strokovnjaki, bodoči stanovalci pa so se mo- rali izkazati s prostovoljnim delom. Tako so nekateri raz- meroma preprosto prišli do svojega stanovanja. Večina starih stanovanj je tudi že olastninjena. Tista izpred šest- desetih let so dobili stanovalci zastonj, za novejša pa so mo- rali odšteti simbolično vsoto okoli 200 ameriških dolarjev, kar tudi za albanske razmere ni pretirano veliko. Na prvi pogled zanemarjene stanovanjske zgradbe so v pri- merjavi z bivališči priseljen- cev, ki so po padcu komuniz- ma prišli v mesto, pravo raz- košje. Mnogi ljudje iz revnih gorskih vasi so mislili, da bo- do v mestu bolje živeli in predvsem prišli do tako po- trebnega denarja. Toda njiho- ve sanje so se kot milni me- hurčki razblinile v bedi in revščini provizoričnih bara- karskih naselij ali v zasilnih bivališčih napol porušenih stavb in največjih bunkerjev. Zametki turizma Albanija je vsekakor ena iz- med držav, v katero so turisti v polstoletni komunistični sa- moosamitvi pod režimom En- verja Hoxhe zahajali le poredko in še to strogo nadzorovano pod okriljem turističnih agencij. Sa- mostojno potikanje po »Deželi orlov« je bilo najstrožje prepo- vedano, saj so veljali turisti za prikrite vohune in sovražnike marksizma. Prvi zametki moč- no omejenega turizma segajo v leto 1955. ko so ustanovili dr- žavno turistično podjetje Albtu- rizmi. ki se je ukvarjalo s spreje- manjem skupin gostov v hotelih in turističnih domovih v najpri- vlačnejših delih države. Danes pa vidijo Albanci prav v turizmu eno od največ- jih priložnosti za dober zaslu- žek in temu se po padcu ko- munizma skuša prilagoditi nova oblast. Albanija je zadnje čase prisotna tudi na turistič- nih borzah sirom Evrope, kjer se predstavlja kot ena od mož- nih najbolj privlačnih turistič- nih točk na Balkanu in v Sre- dozemlju. Pri tem ne skrivajo namena, da želijo predvsem z neokrnjeno obalo resno kon- kurirati sosednji Grčiji. Za zahtevnejše turiste oziro- ma tiste, ki pričakujejo brez- hibno hotelsko udobje na vsa- kem koraku, Albanija seveda še ni pripravljena. V preteklosti se je cela država ponašala le z nekaj skromnejšimi hoteli v večjih mestih. Že v tistih časih niso ponujali prav velikega raz- košja, v času privatizacije pa jih mnogo izgublja še zadnje sledove nekdanjega leska. Le redki hoteli so bili deležni pre- potrebne obnove, gradnja no- vih turističnih zmogljivosti pa kljub podeljeni koncesiji tuj- cem še vedno ni prav zaživela. Pritok tujega kapitala v državo je še vedno precej manjši, kot so si obetali. Tujci so pač pre- vidni in se kljub ceneni delovni sili zaenkrat ne odločajo za prevelika vlaganja. Prevladuje- jo predvsem naložbe v resta- vracije, največ zanimanja pa je za prestolnico Tirano in Drač, ki sta bili doslej najbolj znani »turistični« mesti v Albaniji. Za turizem se vedno bolj ogrevajo tudi domačini in predvsem v Tirani je že moč najti privatne turistične agencije, ki organizi- rajo nekajdnevno ali celo ne- kajtedensko potepanje po dr- žavi popolnoma po željah strank. Cenejši je najem avto- mobila ali kombija, pri čemer je dobro vzeti s seboj domače- ga voznika. Ti se najbolje znaj- dejo na dotrajanih cestah med vedno bolj živahnim pr;^ metom, poleg tega pa so nep^ grešljivi kot tolmači. Z italijanj. čino ali angleščino v hotelih ji, večjih krajih sicer še gre nek^ ko, v zakotnejših vaseh pa gj^ brez pomoči tolmača že velil(o težje. Marsikje si je moč pornj gati tudi s srbohrvaščino, saj med domačini kar precej ubež. nikov ali povratnikov iz nekda. njih jugoslovanskih republil;^ ki skušajo v porajajočem s( kapitalizmu zaslužiti doma. Potovanje z javnimi prevoz, nimi sredstvi je zaenkrat dokaj problematično, saj so avtobusi, zbrani z vseh ve- trov, večinoma v precej sla- bem stanju, poleg tega pa so pogosto zelo natrpani. Zato je morda boljša alternativa po. tovanje s kolesom, ki ga jj seveda (z rezervnimi deli vred) bolje pripeljati s seboj, Po albanskih cestah namre{ prevladujejo zastareli in težki bicikli, ki so za kakšno re- snejše kolesarjenje popolno- ma neuporabni. Prenočeva- nje v hotelih kljub nizkemu splošnemu standardu ni po- ceni, saj je potrebno za pre- nočitev na primer v Tirani odšteti tudi več kot 100 ame- riških dolarjev. K sreči se tudi na tem področju pojavlja pri- vatna iniciativa z mnogo ce- nejšimi prenočišči. Drugod po dežeh je moč najti cenejša prenočišča, v manjših krajih in vaseh pa tujce marsikje gostoljubno sprejmejo pod streho tudi brezplačno. Sicer pa tudi s kampiranjem ne bi smelo biti težav, čeprav urad- nih kampov zdaj še ni veliko. KONEC Albanska obala je ena najlepših v Evropi in le redko pozidana s hoteli. »Oprosti, kar butnilo je iz mene. Nisem mislil sebe, ampak kateregakoli tebi znanega vrstnika.Zanima pa me le primer neuspešne obrambe, oziroma popoln uspeh nasilneža in kaj bi potem čutila do njega in tudi do sebe same?« »Zakaj bi to rad vedel?« »Ce mi boš na vprašanje odgovorila, ti bom zaupal s prošnjo, da vse zadržiš zase.« Nekaj časa je molčala, ko pa sva prišla do odcepa k Miklavže- kovi podrtiji, je spregovorila: »Na to je težko natančneje odgovoriti, saj nisem bila posiljena, lahko si le približno predstavljam ob čem takšnem nastala čustva. Z gotovostjo ti lahko rečem le. da ni vseeno, kakšen je storilec. Zdi se mi. da bi do tistega, ki je prikupen, ali tistega, čigar ljubezni nisem uslišala. bila bolj ali manj prizanesljiva. Če pa bi imel storilec grd značaj, skratka zoprnež, bi ga davila in če bi le mogla zadavila, pa če bi bilo pri tem tudi po meni. O tem sem zdajle prepričana.« »Če pa bi tega ne nuogla storiti, kaj bi potem čutila do njega?« »Gnus.« »Bi ga naznanila?« »Če bi zagotovo vedela, da se ne bo razvedlo za moje ime, bi to brez pomisleka storila. V obratnem primeru bi prav gotovo prej ali slej našla priložnost in mu pohabila tisto, s čimer me je onečastil« »Kaj pa, če bi zanosila?« V trenutku, ko sem izustil vprašanje meje prešinilo - je Ivanka noseča? Vse pretekle dneve mi ni prišla na misel ta preprosta možnost. V meni je začela poplesavati huda negotovost, prijelo me je, da bi pri priči odhitel v Sedražje in jo povprašal po tem - poldrugi mesec je že potekel od tistega večera; mora vedeti. A sem se nekoliko pomiril z mislijo, da najbrž ni noseča, saj bi mi gotovo povedala. Dragico sem sicer slišal nekaj govoriti, toda kaj je povedala nisem vedel, pa me naenkrat tudi ni prav nič zanimalo. Dregnila me je v rebra rekoč: »Kaj si stoje zaspal ali onemel? Sploh me ne poslušaš.« »Ivanka je bila posiljena.« sem izstrelil kot iz topa. Sedla je na sani: »Si ob pamet, ali kaj ti je nenadoma?« je rekla. »Nisem.«Sedel sem poleg nje na sani in začel pripovedovati, kaj se je zgodilo in kakšna je postala. »Vprašala si me. zakaj takšna vprašanja, zdaj veš. Le očetu sem že nekaj o tem pravil. Gabrijelu, mojemu nekdanjemu najboljšemu prijatelju, ne zaupam več. morda bi mi celo privoš- čil, saj se je zgodila možnost, ki jo je predvideval.« »In zakaj pripoveduješ meni. ko sem vendar dekle? Se ti ne zdi. da bi mogla biti tudi jaz privoščljiva in morda tudi užaljena. Ta tvoja pripoved je bolj za prijateljevo uho ali pa za nikogarš- nje.« Izstrelila je puščico, kije tako očitno še m. »Najbrž imaš prav. jaz sem zaletov.« Položila mi je roko na kolena in rekla: »Nisem mislila tako. kot si razumel« »Štel sem te za prijateljico.« »Saj sem, kljub vsemu.« Najbrž bi še nekaj časa posedela, pa je nekdo prihajal po poti navzdol glasno krehaje. Vstala sva in odšla po poti ob Savinji Proti pričakovanju nisem med potjo toliko mislil na Ivanko kot imel prijeten občutek, da nisem tako sam. da imam prijatelja v tem dekletu. »Slišiš skrivnostno šepetanje Savinje?« »Slišim le šumenje vode. Veš. sem skoraj čisto brez posluha, celo trave ne slišim rasti,«jeglasno smeje odvrnila. Dvoumen odgovor: ali je menila, da jaz slišim rasti travo ali pa se je delala, da ne sliši šepetanja Savinje, tega nisem vedel Pri Prinčiču sva se dogovorila, da se pred osmo dobiva v čakalnici kina in se razšla. Bila je že tam, ko sem prišel V roki je držala mrežasto torbico s steklenico v njej. »Ali meniš, da ga bova med predstavo malo cuknila?« »Misel ni tako slaba, saj je silvestrovo, a imam jo za Gabrijela, da ne prideva k njemu praznih rok.« Stoli v laškem kinu so bih ozki, zaradi česar sem hitro spoznal zapeljivost tesne prisotnosti brhkega dekleta, mraka in prijetne toplote v dvorani Vest pa mi je hitro požugala; ves čas sem sedel ob njej kot svetnik. Proti koncu predstave si je večkrat obrisala oči »Pa le nisi čisto brez posluha - tudi ti slišiš valčke Savinje.« sem ji šepnil na uho. Dregnila me je s komolcem v rebra. Ko sva vstopila v njegov bunker, kot je poimenoval sok nekdanjih natakaric, je že dajala videz, kot bi vanjo treščik granata srednjega kalibra. Gramofon je hreščal tisto o laterni Pepi in Majda sta plesala, Anka je z nekim debeluharjem sedela na divanu, Gabrijel pa z rjavolaso debeluško za mizo. Ko naju je zagledal, je veselo vzkliknil, ganljivo pozdravil in potočd solzo, nato pa nama predstavil dekle ob mizi in debeluha na divanu: »Moja ljubezen Marjana in njen brat Janez.« Pokazal je na debeluha poleg Anke. Anka je bila kljub debelosti prikupno dekle, Janez pa odbijajoč tip. z vodeno sivimi očmi. Sedla sva za mizo, na kateri je bilo nekaj steklenic izabele, velik krožnik tunine in trije manjši z ledom in nekaj kosov rožičeve potice. Natočil nama je kozarca, nazdravil vsem skupaj in tudi na Ivanko seje spomnil. Nato se je s stolom primaknil k meni »Ali Ivanka ne misli več priti v Laško?« »Seveda bo še prišla.« »Zakaj je ni nocoj?« »Saj veš. da deželani ne silvestrujejo, pa tudi dolga pot do Žalca in nazaj po tolikšnem snegu ni v zabavo; vesela je, če ji kakšen dan ni treba v dolino.« »Govoriš, kot bi omenjal kako starko.« »V enem tednu mora prehoditi več kot prehodiva midva oba skupaj v celem letu.« »Ti ne pride na misel, da bi jo mogel kdo zaradi tvoje dolgi odsotnosti malo pobezati, posebno še nocoj, recimo po vlivanju svinca.« »Bodi rajši tiho, saj ne veš kaj govoriš!« je bruhnilo iz Dragice. Debelo jo je pogledal, v mene pa vprašujoče zrl, a mu nisem ničesar odgovoril. »Oprosti Mirko!« je tiho rekel, navil stari gramofon - zahreŠ- čal je valček. Vsi trije pari so zaplesali le midva sva obsedela, ko pa sem jo zaprosil, je odklonila: »Vzdrži se plesanja, čeprav bi jaz rada zaplesala. Katerikoli od teh te je sposoben založiti Ivanki kadar bo prišla v Laško. Po tvojem pripovedovanju o njej sodim, da bi jo boleh.« Njeno svarilo sem vzel zares. Še precej pred polnočjo mi j£ potožila, da ji ni dobro in da bi rada odšla domov. Pepi prestregel njeno željo in rekel Gabrijelu, naj ji da borovničevec, ki pa ga je odklonila z mnenjem, da ji zna biti po njem še slabše- Vsem sva voščila srečno novo leto in odšla. Gabrijel je za menoj vrgel opazko: »Ne pozabi, da si napol oženjen!« »Brez skrbi Kar bom počel bom gotovo bolje opravil, saj nisem omamljen kot tisto aprilsko noč, ampak pri polni zave- sti« »Zakaj si mu to rekel? Bogve, kaj si bo mislil?« »Prav tisto, kar želim, da bi si mislil« Ko sva prišla na zrak. sem jo vprašal če se ji ne zdi. da j^ ljubosumen. RADIO - INFORMACIJE 25 RADIJSKI ŠKRATKI »Ibiza... tfiafs life!« si te dni brunda tonski tehnik in glasbeni opremljevalec Robi Tajnik. Lani ga je prevzela, zato se bo letos na počitnikovanje v septembru ponovno odpravil tja. Tokrat je uspel za to navdušiti še glasbenega urednika Staneta Špegla. Kaj se vrti po diskotekah na Ibizi bosta preverila v praksi in pričakovati je. da bo konec septembra to iutiti tu in tam tudi v našem glasbenem programu. »Dajte mi trakove«, je v pe- tek obupan vzdilioval tehnik Mitja Tatarevič, v ponede- ljek pa še njegov kolega Mat- jaž Marinček. S tem sta se- veda mislila na studijske tra- kove, ki jih te dni na radiu močno primanjkuje. Prakti- kantje so namreč tako zelo delovno zagnani, da jim teh- niki z montažo prispevkov komaj sledijo, še posebej ta- krat, ko nimajo več na kaj snemati. Lepo zagorel se je s potepa- nja po morju vrnil tonski teh- fflk in glasbeni opremljevalec 5/mon Šketa, In zakaj mu po- vratek v radijske prostore ni bil pretežak? Ker so prostori tako prijetno klimatizirani, da v pasje vročih dneh še komaj najdemo pot do doma. Simoni Brglezje te dni uspel velik podvig. V oddaji Poslušal- ci poslušalcem jih je uspela pre- pričati, naj za božjo voljo ne čestitajo in pozdravljajo za rojstne dneve in godove. Naj si izmislijo kaj prijetnejšega, naj koga z melodijo razveselijo kar tako. brez razloga, iz prijazno- sti. Čeprav je bilo upanje, da ji bo uspelo, skromno, se je ven- darle izkazalo drugače. »Nas, veteranov, sedaj sploh ne bi potrebovala«, je v pone- deljek vzkliknil Tone Vrabl Nataši Gerkeš, ko je videl, kako zelo prizadevni so pri delu praktikanti Nina, Damja- na, Alenka in Jernej. Mladim res vsaka čast, dodajajo škrat- je, toda brez »starih borcev«. Toneta in Mateje, bi te dni tudi težko šlo. NE PRESLIŠITE NA RADIU CEUE! Luc sveti v temi: sobota in nedelja, 15. in 16. avgusta ob 9.15 Ker je v soboto velik cerkveni praznik, pripravlja šempetrski župnik Mirko Škoflek s sodelavci ta vikend dve verski oddaji. Prisluhnili jima boste lahko ob običajnem času. Celje postaja škofija: sobota, 15. avgusta ob 13.15 Tone Vrabl je pripravil oddajo, v kateri bodo cerkveni dostojanstveniki pojasnili, kakšne možnosti ima Celje, da po- stane škofija in kaj vse je povezano s tem. Kaj bi to pomenilo za mesto in nenazadnje za verujoči del prebivalstva. Zapornikova zgodba: nedelja, 16. avgusta ob 10.15 Primož Škerl je obiskal celjske zapore. In tam posnel zapor- nikovo zgodbo... Kakšno? Prisluhnite ji v nedeljo! Športno glasbeni večer: sobota, 15. avgusta ob 18.00 športniki so počitnice v glavnem zaključili, zato je športnih dogodkov vse več, to pa hkrati pomeni, da bodo tudi sobotni večeri na Radiu Celje vse bolj v znamenju športa in izpolnjeva- nja vaših glasbenih želja. V petek, soboto in nedeljo bo v Slovenskih Konjicah mednarodni košarkarski turnir, na kate- rem bodo nastopile kakovostne ekipe iz več evropskih držav. Tam bo tudi novinarska ekipa Radia Celje, ki bo poročala o dogajanjih na turnirju. TRŽNICA Cene na celjski tržnici 10. avgusta 1998 SIT/kg-kos PROSTA DELOVNA MESTA območna enota Celje Celje: gradbeni delavec (2), pomožni delavec (2), zidar in- dustrijskih peči, ključavničar, varilec, monter klimatizacij- skih naprav, finomehanik, ši- vilja, tiskar za tisk s ploskve, slikopleskar, zidar (2), pečar, prodajalec (2), kuhar (3), na- takar (2), elektrotehnik (2), inženir računalništva, ekono- mist za analize in planiranje, pravnik (2), predmetni učitelj matematike, dipl. inž. kme- tijstva za rastlins. proiz., di- plomirani inženir strojništva. diplomirani inženir elektro- tehnike, profesor za angleški jezik. Laško pomožni delavec, monter vodovodnih naprav, strojnik, prodajalec (2) in na- takar. Slovenske Konjice: kamno- sek, voznik avtomehanik in kuhar. Šentjur pri Celju: polagalec keramičnih oblog, ključavni- čar, dipl. inž. kmetijstva za rastlins. proizv., dipl. inženir kmetijstva za živinorejo, di- plomirani vzgojitelj v domo- vih (3), profesor za angleški jezik, profesor za nemški je- zik, profesor matematike, pro- fesor gospodinjstva, profesor za strokovno teoretične pred- mete in zobozdravnik. Šmarje pri Jelšah: kmetij- ski delavec, gradbeni delavec, delavec v trgovini, pomožni delavec, tesar opažev, avtome- hanik, železokrivec (4), zidar (2), prodajalec (2), kmetijski tehnik, strojni tehnik, računal- niški tehnik, steklarski tehnik, trgovinski poslovodja, komer- cialni tehnik in vzgojitelj pred- šolskih otrok. Žalec: gradbeni delavec (3), pomožni keramik, zidar za zi- danje in ometavanje (5), mi- zar, zidar (2), natakar (2), le- sarski tehnik, strojni tehnik, strojnih tehnik energetik, gradbeni delovodja, predmet- ni učitelj telesne vzgoje in di- plomirani inženir farmacije. Podrobnejše informacije po telefonu, številka 442-630. območna enota Velenje Gradbeni delavec, pomožni klepar, ključavničar (2), stavb- ni klepar, izolater inštalacij (3), tesar (2), zidar, prodajalec in natakar. Podrobnejše informacije po telefonu, številka 855-421. ROJSTVA V celjski porodnišnici so rodile: 31.7.: Nataša LAMUT iz Ce- lja - dečka, Nataša BOŽIČ iz Velenja - dečka, Marija PAJ- MAN iz Škofje vasi - deklico, Brigita MAJER iz Rogaške Slatine - deklico, Renata OPRČKAL iz Šmartnega ob Paki - deklico, Silva DREME- U iz Šentjurja - dečka, Nata- ša SKORNŠEK iz Bezja - deč- ka; 1.8.: Renata PIŽORN s Pol- zele - dečka, Marta GRADI- ŠEK iz Buč - dečka, Milena DRAB s Frankolovega - deč- ka; 2.8.: Jožica ŠTEFANČIČ iz Celja - deklico, Lea VINDIŠ iz Šmarja - dečka, Marija FIS- TRIČ iz Rimskih Toplic - deč- ka, Lea PRATNEKER iz Celja - deklico; 3A: Simona ŽUMER iz Šentruperta - deklico, Marta VODEB iz Prevorja - dečka, Anita GOVC iz Celja - dekli- co, Bernarda PRISLAN iz Re- čice ob Savinji - deklico, Mi- lena SELČAN iz Tabora - de- klico; 4A: Veronika REPIČ iz Žalca - dečka, Nina URUKA- LO iz Celja - dečka, Alenka ROMIH iz Dobja pri Planini - dečka, Josipa KLANČNIK iz Rogaške Slatine - deklico, Damjana MAHOR z Gomil- skega - dečka, Mojca VENGU- ŠT iz Dramelj - deklico, Erne- stra BRAČUN iz Šmarja - deč- ka; 5.8.: Saša DOGATOVIČ iz Celja - deklico. Dragica KRIS- TAN iz Šmarja - dečka, Kristi- na KOTNIK iz Loč - deklico, Jožica POPEK z Dobrne - deč- ka, Nataša UGOVŠEK iz Šmartnega - deklico, Valerija LEŠNIK iz Rogaške Slatine - deklico, Sabina ZALOKAR iz Studenca - deklico, Mojca KOVAČIČ iz Celja - dečka; 6.8.: Petra BARUKČIČ iz Vojnika - dečka, Petra OFEN- TAVŠEK iz Celja - deklico, Nevenka FERARA iz Celja - deklico, Ivica DEBELAK iz Šentjurja - dečka. POROKE Celje Poročilo se je 6 parov in sicer: Sebastjan MIKOLA in Alenka KALAFATIČ, oba iz Celja, Boštjan VEČKO iz Ce- lja in Branka MASNEC iz Re- publike Hrvaške, Klemen BA- JEC iz Idrije in Bojana TIM- PRAN iz Celja, Marjan ROŽIČ iz Raven na Koroškem in Vla- sta GERČAR iz Celja, Tomaž AUBREHT iz Žalca in Irena GERČAR iz Celja ter Uroš ZIMŠEK in Vlasta MORI, oba iz Celja. Šentjur pri Celju Poročili so se: Aleksander VERHOVŠEK iz Stopč in Ta- nja MIHEVC z Vrh, Primož ANDRINEK s Ponikve in Si- mona Marija VOVK iz Hotu- nja, Vladislav BREČKO iz Šentjurja in Nada KOSMAČ iz Štor. Žalec Poročili so se: Miran ME- LANŠEK iz Prapreč in Dragi- ca BERVAR iz Ločice pri Vranskem, Branko PAVLIC in Marjeta PRAŽNIKAR, oba iz Griž, Rafael PRAŽNIKAR in Marjana VOŠNJAK, oba iz Matk, Anton HOLOBAR in Manja HERODEŽ, oba iz Sv. Lovienca ter Janez HERO- DEŽ iz Trnave in Nataša KRANJEC iz Orle vasi. SMRTI Celje Umrli so: Martin PAŽON, 69 let, Josef LAPORNIK, 91 let. Konrad FAKTOR, 81 let, Lucija ŠPES, 78 let, Zdravko BALOG, 45 let, Ivan PERTI- NAČ, 49 let. Marija MELAN- ŠEK, 73 let, Franc KOPITAR, 79 let, Alojz RANIK, 86 let, Marija DRSTVENŠEK, 87 let, Jurij KLEZIN, 88 let, Kristina KAČ. 72 let, Adolf VERK, 54 let, Frančišek STRNAD, 59 let, Jože TROJAR, 78 let, Stanko ŠEŠKO. 73 let in Eva GRADIČ, 92 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Edvard POLUT- NIK iz Dramelj, 52 let, Mar- jan BOHORČ iz Šentjurja, 52 let, Stanislav NOVAK iz Šent- jurja, 82 let in Alojz JAZBIN- ŠEK iz Planinske vasi, 64 let. Žalec Umrla sta Franc ČEREN- JEK iz Podvrha, 85 let in Sta- nislav GLAVNIK iz Celja, 68 let. podjetje nt&rc d.o.o., nadzorni svet: Irena Jelen Baša - predsednica, Matjaž Jamnikar, Vesna Lejič. direktor. Jože Cerovšek poslovni sekretar Suzana Rober Podjetje q3ravl}a časopisno-zatožniško. radijsko in agencijsktKržno dejavnost. Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (063) 422-50, fax: 441-032, Novi tednik izhaja vsak četrtdc Cena izwda je 2S0 tolarjev naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 930 tolarjev. Za tujino [e letna naročnina 22.000 tolarjev. Številka žiro računa: 50700- 601-106900. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. tisk: Delo, Tisk časopisov in revij d.d., Ljubljana, Dunajska 5, direktor Alojz Zibdnik. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje z dne 23.6.1992 sodi časopis Novi tednik med fHoizvode infiarmativne ^ značaja, za katere se plačuje 5% davek od prometa pix)izvodov. NOVI TEDNIK odgofvomi urednik: Branko Stamejčič. urednica nowga tednika: Milena B. Poklic. urednica petice Tatjana Cvirn. uredništvo: Marjela Agrež, Irena Jelen Baša, Janja Intiliar, Brane Jeranko, Ksenija Lekič, Gregor Katic, Urška Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko Zule. tajnica uredništva- Mojca Marot. tdmični urednik: Franjo Bogadi. računalniški prdom; Robert Kojlerer, Igor Šarlah. oblikovanje: .Minja Bajagič. E-raail: tednik@NT-RC.si RADIO CEUE odgovorna urednica: Nataša Geri Sloveniji. Zaradi odlične pro daje njegovega četrtega albu ma se je nemška podružnic' diskografskega giganta Wai ner Bros., ki ima v lasti založ bo Do't Worry, odločila, d' omenjeni album v zahodu Evropi objavi šele jeseni. STANE ŠPEGEl PETICA GUSBA 37 GLASBENI EX-PRESS Po nadvse uspešni priredbi zimzelenčka »Stand By Me«, s Icaterim se je leta 1961 proslavil Ben E. King, bo v Nemčiji delujoči najstniški kvartet 4 THE CAUSE vroče avgustovske dni popestril s skladbico »Ain't No Sunshine«. Tudi ta, tako kot ducat drugih priredb, prihaja z njihovega letošnjega LP prvenca »Stand By y[e«, v originalni verziji pa jo je leta 1977 posnel Bili Withers. Ameriška dekliška skupina DESTINT CHILD - pri nas zna- na predvsem po mega uspešni- ci »No, No, No« - se bo na letošnji četrti podelitvi nagrad Soul Train Lady Of Soul, ki se., ima zgoditi 3. septembra v San- ta Monici v Kaliforniji, potego- vala za nagrade kar v štirih kategorijah. Po tri nominacije so si tokrat prislužili Janet Jack- son in Erykah Badu, Mariah Carey pa bo letos prejela na- grado kot zabavljačica leta. RIAA (Recording lndustry Association Of America) je pred dnevi objavila lestvico najbolje prodajanih albumov v tem desetletju. Na prvo me- sto se je z LP-jem »Jagged Little PiU« zavihtela ALANIS MORISSETTE, drugo mesto je v lasti kavboja Gartha Brooksa in njegove plošče »No fences«. Na tretje mesto je padel soundtrack filmske uspešnice »Bodyguard«. Al- bum »Jagged Little Pili« je tudi najbolje prodajan debitantski LP izdelek vseh časov v ZDA, tik za njim so se s svojim prvencem uvrstili rockerji Bo- ston, med prvih deset pa naj- demo tudi bele hip-hoperje Beastie Boys, ki so leta 1987 prodali kar 8 milijonov kopij svojega prvega albuma »Li- cence To 111«, trenutno pa ro- varijo po svetovnih lestvicah z LP-jem »Hello Nasty«. DADI DAZ, mamin sin in nesojeni zmikavt imena, ki ga je prej uporabljal duo DAZ, katerega kreativni vodja je bil Zvone Hranjec (ex-Šank ročk, Chateau), je pri založbi Me- nart objavil svoj prvi samo- stojni album. Gre za kom- paktno ploščo »Mamin sin«, na katero je Dadi stisnil dva- najst rahlo neumnih, a pro- dukcijsko in aranžmajsko či- sto solidnih pop pesmic. Veči- na izmed njih je nastala v delavnici Matjaža Zupana (California, MZ Hektor), da pa je Dadi »po duši rocker«, ki po sili razmer prepeva »silly love songs«, dokazujeta pri- redbi dveh balad uveljavlje- nih imen s svetovne ročk sce- ne - Bon Jovi (»Always«) in Toto (»Two Hearts«). Kolekcijo predelav nekate- rih svojih najvidnejših glasbe- nih del bo kmalu dočakal tudi predlani tragično preminuli raper TUPAC SHAKUR. Nje- govih kreacij se bodo pod budnim očesom matere Afeni Shakur in menagerke Leile Steinberg lotili Ziggy Marley, Sting, Roberta Flack, Prince, Alanis Morissette, Seal.... Tudi pri nas precej popula- ren ameriški komedijant JERRY SEINFIELD bo po de vetih letih nastopanja v lastni TV nadaljevanki »Seinheld«, za katero je prejel cel kup nagrad, med njimi kar pet emmyjev, posnel kompaktno ploščo »Tm Telling You For The Last Time«. Na lestvice se bo v kratkem vrnila tudi zasedba HOOTIE&THE BLOW FISH, ena izmed najuspešnejših predstavnic ameriškega sre- dinskega ročka devetdesetih. Po izjemno dobro sprejetem prvencu »Cracked Rear View« (1995) in dobrem nadaljeva- nju »Fairvveather Johnson« (1996) bodo Darius Rucker in njegovi tokrat skušali prese- netiti z albumom »Musical Chairs«. V soboto, 22. avgusta, se bo v mariborskem multikultur- nem kompleksu Pekarna zgodil NO BORDER JAM FESTIVAL. Na četrtem dru- ženju underground ročk sku- pin srednje Evrope bodo letos rogovilifi podalpski AVBo, Krik Disneylanda, Sulo, SFU, GOR, Buddhallah, Scuffy Dogs, GZD, Fregatura, nemš- ki North Shore, Avstrijci Flo- wers IN Concrete, Anarchofo- bia, Those Who Survived The Plague in gostje iz Škotske Oi Polloi. Štiri leta po odhčni plošči »I Ain't Movin'», s katere se še danes precej vrti mega hit »You Gotta Be«, se je v Angliji živeča Karibijka DES'REE spet vrnila na lestvice. Najprej s singlom »Life«, nato pa še z albumom »Supernatural«, za katerega je s strani glasbenih kritikov dosedaj prejela cel spekter ocen med 2 in 5. Des'ree je, tako kot smo pri njej že vajeni, spet avtorica vseh besedil in melodij, glas- beno nadgradnjo pa so pris- pevali že uveljavljeni avtorji uspešnic. NICOLE APPLETON, pev- ka vse popularnejšega tria Ali Saints, in ROBBIE WILLI- AMS (na sliki), nekdanji član skupine Take That, zadnji dve leti pa tudi nadvse uspe- šen solo artist, se ne bosta poročila. Njuna romanca je trajala le slabih sedem mese- cev, v resnost zaroke, ki sta jo z velikim pompom skleni- la pred sedmimi tedni, pa so dvomili vsi, ki vsaj občasno spremljajo dogajanja na sve- tovni glasbeni sceni. Akterji, v katerih glasbeno kredibil- nost gre resno dvomiti, si s pomočjo rumenega tiska na račun škandalov, ki jih naj- večkrat sprožijo pretkani menagerji, gradijo včasih prav neverjetno uspešne glasbene kariere. CAPTAIN BEFFHEART, ob Franku Zappi najbolj cenjen avantgardist ročk cirkusa, ki je v šestdesetih in sedemde- setih zabaval nekoliko zah- tevnejše otroke cvetja in LSD-ja, bo pri svojih 57.1etih, močno bolan (multipla skle- roza), končno le učakal ko- lekcijo izbranih glasbenih del na CD-box-setu, ki naj bi ob- segal pet kompaktnih plošč in CD-ROM, na katerem bo mogoče videti nekaj koncert- nih posnetkov in dosedaj še neobjavljenih fotografij. Cap- tain Beefheart se je z glasbe- ne scene umaknil leta 1982 z odličnim albumom »Ice Cream For Crow«, umetniš- ko kariero pa nadaljeval pod svojim pravim imenom Jan van Vliet kot precej uspešni slikar. Po dveh albumih in štirih letih skupnega dela je razpad- la britanska skupina BLACK GRAPE. Ljubljenčke otoških glasbenih kritikov je po števil- nih nesporazumih, ki so bend spremljali že od samega na- stanka, razpustil pevec in šef benda Shaun Ryder, nekdanji frontman kultne manchester- ske zasedbe HAPPV MON- DAVS. Ostareli, a še ne povsem odsluženi glam-metalci KISS se bodo spet odeli v svetleče kostume, lasulje in make-up, s katerim so zažigah sredi sedemdesetih, ko so bili najpopular- nejša ameriška ročk zasedba. Gene Simmons, Paul Stanley, Ace Frehley in Peter Criss se bodo v svoje stare oprave tokrat našemili le za snemanje filma »Detroit City Ročk«, ki je dobil naslov po njihovi skladbi z albuma »Destroyer«. Režiser Adam Rifkin je filmsko zgodbo, ki naj bi bila tudi nekakšen odsev let, ko je bil v ZDA glam-metal v zadnjih izdihljajih, na pohodu pa je bil punk, postavil v leto 1978, glavni akterji pa so štirje jezni mladeniči, ki si hočejo brez vstopnic na vsak način ogledati razprodani koncert svoje najljubše skupine Kiss. Vzporedno s snemanjem filma bo izšel tudi nov studijski album »Psycho Circus«, prvi po leta 1980 objavljenem »Unmasked«, ki ga je prej omenjena četverica posnela skupaj. STANE ŠPEGEL 38 FILM - TELEVIZIJA Senzacija iz norega mesta Dogodke iz norega mesta predstavljata Dustin Hoffman in John Travolta ^hmb v kalifornijskem mestecu Madeline se na prvi pogled ne dogaja prav veliko, vsekakor pa premalo za neutrudnega ra- ziskovalnega novinarja Maxa Bracketta, ki poroča za lokalno televizijsko hišo. Vendar Maxu kljub temu vedno uspe izbr- skati kakšno zanimivo ali celo škandalozno zgodbo, v katero potem neizprosno vrta, dokler ji dokončno ne pride do dna. Max Biackett (Dustin Hoff- man) je v svojem poklicu star maček, skoraj predober za tako majhen kraj in televizijo, ki jo lahko gleda samo del Kaliforni- je. Navsezadnje je to razumljivo, saj se je kalil v povsem drugač- nih razmerah, na eni osrednjih ameriških televizijskih mrež v New Yorku. Ko je bila njegova kariera na višku, ga je gledala vsa Amerika in bil je eden naj- bolj cenjenih novinarjev, znan po tem, da je vedno prvi izvohal sveže informacije in jih gledal- cem vselej povedal brez olepše- vanja. Živel je za svojo delo. Bleščečo kariero in slavo si je zapravil, ko je nekoč, pretresen po grozljivem ogledu prizorišča letalske nesreče, o kateri je poro- čal, izgubil živce in pred vso Ameriko osramotil starejšega kolega, povezovalca novic Kevi- na HoUanderja (Alan Alda). Ta seveda z njim ni hotel imeti več opravka in tako je Max čez noč izgubil službo in se znašel na precej slabšem delovnem me- stu; v umirjenem Madelinu. Max pa ne bi bil Max, če ne bi ves čas na tihem trmasto upal, da se mu bo kljub nespametne- mu spodrsljaju le uspelo vrniti na veliko televizijsko mrežo. In na dan, ko ga šef pošlje v made- linski naravoslovni muzej, se Maxu niti ne sanja, da se mu končno spet obeta velika novica, ki bo vsaj za nekaj dni glavna po vsej državi. Tega dne se pri upraviteljici muzeja oglasi ^ odpuščeni var- nostnik Sam Baily (John Travol-, ta), preprost družinski človek, ki se mu je podri svet, ko je izgubil službo. Zdaj jo hoče nazaj, zlepa ali zgrda. Ker zlepa ne gre, Sam iz torbe potegne puško. Ob ogor- čeni direktorici je v muzeju še skupina otrok z učiteljico, iz so- sednjega prostora pa napeto do- gajanje opazuje Max, ki brez obotavljanja pokliče na televizi- jo, se v živo vključi v program in začne gledalcem poročati o dra- matični ugrabitvi, ki se odvija pred njegovimi očmi. Že čez ne- kaj ur spremlja njegovo javljanje iz muzeja vsa Amerika. Max ve, da njegova kariera ni izgubljena, dokler ga ljudje gle- dajo. Sam pa, da lahko svojo službo zahteva samo še s puško v roki. In čeprav sta si na prvi pogled popolnoma različna, imata možakarja več skupnega, kot bi si upala priznati. Oba zahtevata tisto, kar sta po krivici izgubila. Tako Max brez težav pridobi Samovo zaupanje in z njegovim sodelovanjem iz mu- zeja posreduje javnosti podobo dobrega fanta, ki bi dal vse, samo da bi lahko spet preživljal svojo družine. Korist je seveda obojestranska. Čeprav ima Max moč, da ustvari takšno podobo, pa ne more preprečiti, da le-te zunaj ne bi usodno izkrivili. No- ro mesto je zgodba o tem, kako daleč lahko v današnjem svetu pod pritiskom javnosh pripelje eno samo nepremišljeno deja- nje, če postane glavna novica dneva. Film je režird Costa Gavras, znan po številnih odličnih filmih kot so Z, Obsedeno stanje, Pogrešani... MARUŠKA SEDLAR John Tfavolta v filmu Noro mesto. Stallone kot šerif v New Vorku se vsakih osem minut zgodi kriminal- no dejanje. Na drugi strani reke, v New Yerseyu, pa leži tiho mestece Garrison, kjer živi mnogo policajev iz New Yorka. To je kraj, kjer šerif sicer nosi značko, a vodijo ga policaji... Policaj Murray Babitch (Michael Rapaporjl se po koncu službe pelje proti domu v New Yersey, majhno, tiho mesto na drugi strani mostu, preko katerega se vsak trenut- ke prevaža toliko policajev, da se ga prime naziv »Cop Land«. Ko se Babitch pelje čez most, njegovo pozornost pritegneta fanta, ki z vso hitrostjo divja- ta. Ko ju ulovi, ugotovi, da merita vanj s pištolo, on pa instinktivno potegne svoj pi- halnik in ju ustreli. V tem tre- nutku se okoli njega pojavi ogromno policijskih kolegov, med katerimi je tudi Babitc- hev stric Ray Donlan (Harvey Keitel), ki je eden vodilnih policajev Cop Landa. Mesec dni prej je bil Babitch razgla- šen za heroja, ker je iz gorečih zubljev rešil otroka, zdaj pa mu preti ravno nasprotno; da bo postal osovražen po vsej deželi. Ker njegovi kolegi poli- caji to vedo, ga skušajo rešiti tako, da zgodbo predrugačijo. Na sprednji sedež avtomobila nastavijo pištolo, Babitch pa »izgine« v mrzli reki. Časopisi imajo sedaj popolnoma novo zgodbo. Izginotje policaja - heroja. V Garrisonu šerif Freddy Heflin (Sylvester Stallone) si- cer nosi značko, vendar deluje pod vodstvom policajev iz New Yorka. Njegova največja želja - postati eden od njih - postane zanj neuresničljiva po tem, ko iz jezera reši najstnico pred utopitvijo, pri čemer sam na eno uho ogluši. Namesto da bi opravljal svo- jo sanjsko službo, Freddy se- daj usmerja promet, pazi na lokalne mulce in obiskuje Liz Randone (Annabella Scior- ra), edino (in seveda poroče- no) žensko, ki jo je kdajkoli ljubil in ki jo je rešil iz jezera. Ko hoče Freddy nekoč vozni- ku Rayu Donlanu predati li- stek za plačilo kazni zaradi prehitre vožnje, se mu zgodi nekaj nenavadnega. Za hip ugleda obraz Murraya Babitc- ha, policaja-heroja, ki ga je videl v jutranjem časopisu. Ta- krat na kraj dogajanja stopi Moe Tilden (Robert De Niro), ki je bil nekoč DonlanoV part- ner. Freddy je postavljen pred dilemo. Ali obiri zakon in ob- varovati nekdanje idole in žensko, ki jo ljubi, ali ostati pošten in razkrinkati kolege. Sile združita šerif iz malega in preiskovalec iz velikega me- sta... Ob Robertu De Niru (Boter 2, Taksist, Nekoč v Ameriki, Frankenstein in Casino) se v filmu Policaji, ki ga je režiral James Mangold, v glavni vlo- gi pojavlja Silvester Stallone, ki se je najbolj proslavil z ne- pozabnim Rockyjem, za kate- rega je sam napisal scenarij in za borih 100 dolarjev honorar- ja tudi odigral glavno vlogo, s čimer se je za vselej zapisal v zgodovino ameriškega filma. MARUŠKA SEDLAR Gremo v icino! Film Forrest Gump je bil leta 1994 nagrajen kar s šestimi Oskarji. Pravilno so odgovorili: Ida Petrovič, Cankarjeva 13, 3000 Celje, Gregor Petrovič, Miklošičeva 3, 3000 Celje in Robert Kamplet, Grobelno 60, 3231 Grobelno. Prejeli bodo po eno vstopnico za kino predstavo. Nagradno vprašanje se tokrat glasi: v kateri TV seriji, ki smo jo gledali tudi pri nas (na humorističen način prikazuje delo zdravnikov v vojnih razmerah), se je kot igralec, v nekaterih epizodah pa tudi kot scenarist in režiser, pojavil Alan Alda, ki tokrat igra v Norem mestu? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 17. avgusta. KINO Union je zaradi prenove za- prt. Mali Union od 13. do 19. 8. ob 19. uri akcijski film Elitni morilci. Metropol od 13. do 19. 8. ob 19. uri triler-kriminalka Poli- caji, ob 21. uri drama Noro mesto. 15. 8. ob 23.15 drama Noro mesto. Poletni kino v Prothasije- vem dvorcu od 13. do 19. 8. ob 22. uri triler-kriminalka Po- licaji. V primeru slabega vre- mena bo predstava v kinu Ma- U Union. Žalec 14. in 16. 8. ob 20. uri ljubezenska epska drama Ka- ma sutra, 15. ob 20. in 16. 8. ob 18. uri ameriški triler Mož, ki je premalo vedel. Dobrna 15. ob 19. in 16. 8. ob 17 uri ameriški film Sfera. Nov celovečerni film Mokuš Slovenski filmski režiser in scenarist Andrej Mlakar je minuli torek začel snema- ti nov celovečerni film Mo- kuš. Prvi del snemanja se z današnjim dnem zaključuje, s snemanjem pa bodo nada- ljevali znova oktobra. Film nastaja po literarni predlogi Ferija Lainščka Ki jo je me- gla prinesla. Feri Lainšček in Andrej Mla- kar že drugič sodelujeta v pi- satelj sko-režiserskem tande- mu, ki je leta 1995 obogatil slovensko filmsko produkcijo z uspešnim in med občins- tvom dobro sprejetim filmom Halgato, posnetim po Lainšč- kovem romanu Namesto koga roža cveti in z Vladom Kresli- nom v eni od glavnih vlog. Literarna in filmska vsebina govori o razklanosti posamez- nika med dvomom o Bogu in samem sebi ter iskanjem no- vega notranjega ravnotežja in vere. Avtor se tako posredno vključuje v aktualne razprave o prenovi vere nasploh in ob tem tudi slovenske Cerkve. Zgodba kaplana Jona Urskega ter z grehom in kaznijo obse- denih in pobarbarjenih Moku- šanov ima morda celo veliko večjo aktualno-družbeno sim- boliko, kot bi si želel sam av- tor. Vsekakor pa je Jon Urški - čeprav v nenavadnem, nekako brezčasnem okolju - zelo tipi- čen predstavnik našega časa; posameznik, ki ob vse bolj prevladujočih pojavnih obli- kah materializirane moči in bogastva ponovno išče notra- nje ravnotežje z iskanjem du- hovnega bistva svojega biva- nja. Filmska upodobitev bo zago- tovo zahtevno delo, toda An- drej Mlakar je prav s Halgatom pokazal in dokazal, da razume Lainščkov literarni jezik in ga zna prevesti v ljudem razumlji- vo in všečno filmsko govorico. Ob tem mu bo v pomoč vrsta znanih slovenskih filmskih obrazov: Dario Varga kot Urški, Jernej Šugman, Sandi Pavlin, Ludvik Bagari, Vlado Novak, Gojmir Lešnjak, Boris Juh, Matjaž Turk, Jože Kramberger, Milena Grm, Simona Pinter, Nataša Ralijan, Marinka Štern in ostali. Direktor fotografije je Tomislav Pinter, scenograf Mi- lan Zornik, kostumograf Jerne- ja Jambrek, oblikovalka maske Mirjam Kvačič in direktor fil- ma Janez Jauh. Projekt nastaja v koprodukciji Pegaz filma in TV Slovenija, finančno pa je začetek projekta omogočil Filmski sklad Republike Slove- nije. Za snemanje filma Mokuš so izbrali tri lokacije in sicer Cerkniško jezero. Vrhniška je- zera in Sveti Jurij nad Ortni- kom. Film Mokuš naj bi bil po- snet do konca novembra letos, premiera pa bo predvidoma prihodnje leto. SIMONA BRGLEZ SKRITA KAMERA Po oilhodu Esmeralde z 0^ lih ekranov je polovico Sloi nije zajela nepopisna žalq na največji slovenski kom cialni TV postaji pa je zavlac la panika. Mehiška nadal vanka je bila namreč edi oddaja, s katero so na POI po številu gledalcev še lahl konkurirali najbolj gledanij oddajam na »nacionalki«. Nji generalni direktor Janez C dež je v Mehiko takoj pos močno delegacijo urednike ki si bodo tam ogledali v podobne nadaljevanke in tudi odkupili, da kaj podobi ga nikoli več ne bi prišlo v rd POP TV-ja. A gre, kot kaže, zamujeno ukrepanje. Glav šef POP TV Marjan Jurenc namreč že odkupil pravice nič manj solzavo nadaljevan Kassandra, za katero je prep čan, da bo prav tako sedla srca slovenskih gledalcev. ' stih, pravijo na TVS, ki še ni spregledali. Po končanem svetovnem} venstvu v košarki, ki ga je mnoge pričakovano osvoj Jugoslavija, je reporter Tele zije Slovenija Mile Jovano^ komajda zadrževal navdui nje nad uspehom reprezenta ce nekdanje skupne drža\ Kolegi in kanček zdravega i Zlima so mu vendarie prepi čili, da si svojega rumene lasnega okrasa ni spremeni: barve jugoslovanske troboji ce. Darko Marin, popularni ^ ditelj TV Tednika in nekdan rdeči urednik ter pomemb# družbenopolitični delavec » i cialistične oblasti, se nepre-' klicno poslavlja z malih ekra- nov. Politični pritiski novodob- nih družbenopolitičnih delav- cev po njegovi odstranitvi so bili premočni, tako da inu m ostalo drugega, kot da je prišel z dopusta in podpisal odločbo za upokojitev, za katero je tudi izpolnil pogoje. Na uredniš- kem stolčku ga bo zamenjal Sašo Veronik, včasih modera- tor na Valu 202, pa urednik na nemškem radiu Deutche Velle j zadnje čase pa nesojeni šef TV Dnevnika oziroma urednik v televizijskem informativnert; programu brez zadolžitev in brez pravega dela. Politiki, ki imajo še vedno močan vpliv na kadrovanje na TVS, bodo torej zadovoljni, gledalci pa tudi, saj se Veronikov stil ne razlikuje veliko od Marinove osladne prijaznosti. Nadaljujejo pa se tudi ka- drovske rošade na relaciji POP TV - TVS. Za najnovejšo je poskrbel Bojan Traven. To je tisi novinar, ki je začel poroče valsko kariero na TVS, se uve- j Ijavil na POP TV kot raziskova-1 lec dogodkov, povezanih s čf no kroniko, kar bo poslej počfi tudi na nacionalki. Tomaž rovič, njegov bivši šef, ki se bt' naslednjega pol leta intenzi^ no ukvarjal z bosansko-herce" govsko nacionalno T V, je, ko je izvedel za Travnovo odločitev, kar po telefonu iz Sarajeva j zaukazal, da mu zaplenijo vse materiale, potem pa je pr^ stopniku v novi službi zaželel vse najboljše. Zbegani gledald j zdaj ne vedo, ali je s presto- pom »komercialka« izgubi^ »nacionalka« pa pridobila, ^l" pa je morda ravno obratno. PETICA TV VODIČ 39 PETICA ZA MOTOCIKLISTE 43 Brulalnež Suzuki GSX R 600 - motocikel za zmagovanje j^otocikli s črkovno zlo- g^ko GSX v imenu vedno ^eilstavljajo vrhunec vsega, L zmorejo in so sposobni Lrediti pri Suzukiju. Moč Ljnilajšega in na našem Ltinentu najmanjšega Lma delajo tudi 250 in lOO-kubične) GSX R izvira iz jasičnega motorističnega urivaljnika. spojem »klasičnega« ima v jotociklizmu nasprotujoč si onien. Klasičen štirivaljnik jora imeti po dve, z verigo nani odmični gredi v glavi, ajrnanj 16 ventilov, štiri mem- ranske uplinjače velikih pre- ekov, ultrakompaktne mere potornega bloka in zelo kratke [ode bata v prid neverjetnega jrtenja (13.000 vrtljajev in še ez). Skupek klasičnosti zmo- etake litrske moči, kot jih ne osegajo ne sedemstopetdese- pki, niti litraši. Suzukijeva [godovina 0,6-litrskih športni- bv je kratka. Oljno-zračno jlajen GSX 600 F (1988-1991) s 85 konji, vodno hlajen RF 600 F (1993), ki se je dotaknil ma- gične meje 100 KM in GSX-R 600 iz leta 1997, z modificira- nim modelom '98. Iz skoka nazaj se izlušči rdeča nit; veli- kim superšportnikom (GSX-R 750 iz leta '86 in '96), so takoj sledili mali bratje. V mnogo- čem so ti motocikli vse, kar so veliki, razen prostornine. Zad- nji 600 R je nasajen v škatlast TEST okvir, konstrukcijsko povzet iz 750 R. Na enakem okvirju je skoraj do potankosti enako ob- likovana plastika s podobnimi grafičnimi prijemi in hišna spe- cialiteta, v kapljo speljan zadek s snemljivim pokrovom sopot- nikovega sedeža. GSX 600 modifikacija '98 je motocikel, ki je odgovoril na pikolovske kritike. Odebeljeni ekscentri na odmičnih gredeh (daljši časi odprtja ventilov), podaljšan hod sesalnega venti- la (zato tudi spremembe na čelu bata) so, hkrati z uporabo sistema prednabijanja zraka iz modela 750 (Suzuki Ram Air Direct), povečanimi preseki se- salnih kanalov, daljšimi cevmi sesalnega kolektorja in večjimi preseki izpušnega kolektorja, dvignili krivuljo moči za dodat- nih 5 konjev. Prava pridobitev pa je povečanje navora v sred- njem območju vrtenja. Sistem prednabijanja zraka, sestavljen iz dveh zajemalnih odprtin (le- vo in desno od žarometa), ka- nalov, ki potekajo skozi roki okvirja in veliko (za 50 odstot- kov večja od prejšnje) umirje- valno predfiltersko komoro, le delno izrablja turbo efekt vsr- kavanja svežega zraka pri hitro premikajočem se vozilu. Kana- li skozi okvir so prekinjeni in le delno tesnjeni. Namen zmanj- šati turbulence in upor vsrka- vaj očega zraka pa je navkljub nepopolni tesnosti dosežen. Vžigalne tuljave, nameščene neposredno na svečko, upora- ba magnezija (pokrov ventilov, verižnika), izmenjevalec toplo- te med medijema hladilna vo- da-mazalno olje (na nastavku za kartušni filter olja) so še od prejšnjega modela. Nastavlja- nje stiska (kompresije) blaže- nja na vrhu krakov teleskopske vihce, ob že obstoječem vijaku (razteg) na spodnjem koncu cevi, je letošnja novost, dobro- došla za perfekcioniste. Testni primerek je do dneva, ko mi je prišel v roke, videl bore malo mestnih ulic ah luk- njastih serpentin. Kilometre je pridelal na odprtem avstrij- skem tekmovanju Suzuki Cup z Maretom Mihičem za krmi- lom. Kako živeti vsakdanjik s športnikom, ki je povrhu vsega še Suzuki? Športnik, četudi sa- mo »nulašest«, pomeni trebuh na rezervoarju, glavo vznak, roke dol in kolena visoko proti prsim. Kot šprinter na štartni rampi. Če je pa povrhu vsega še Suzuki, pomanjšana različi- ca starejšega 750 ccm GSX, ve- dite, da sedite na motociklu, ki je vse svoje znanje in sposob- nosti vložil v en sam adut. Biti športni as. V šesti prestavi ga spustim v vrtljaje, ko se še zna zvrteti navzgor brez dušenja in kašlja- nja (3.000 in 60 km/h). Popol- noma odprem plin in izostrim štrene. Sesanje zraka, grgranje in počasno, a enakomerno vle- čenje. Tako kot ostala druščina (Kawasakija še nisem vozil). Toda! Šeststotak postane živ že med 6 in 7 tisočaki. Od 8 in pol pa se v trenutku zvrti do popol- nega utrganja pri enajstki. Bru- talno! Da bi delal nad 13 in pol, kjer se začne rdeče polje na merilniku vrtljajev? Na navad- ni cesti? Le če ljubite zvok reak- tivca. Za vse »normalce« je nor- malen in najmanj problemati- čen med 6 in 11 na merilniku. Suzuki deluje zelo resno. Zrelo. Polno oblikovan motoci- kel kapljičaste zasnove, s širo- kim prednjim delom, izrazito izbočenim pleksijem in mo- gočnima glavnima profiloma okvirja takoj vzbudi kanček strahospoštovanja. In prav je tako. Brutalnosti ne gre jemati z veliko žlico v eni sapi. Motocikel ima raje malo več trdote na vilici zaradi nepo- sredne] šega kontakta z asfal- tom, pa čeprav roke pobirajo cestne neravnine. Zadaj se da zelo dobro shajati z malce mehkobe, ki spremeni športni- ka v dovolj udoben stroj, priza- nesljiv tudi po 300 in več kilo- metrskih turah. Kondicija v ro- kah je itak vaš problem. Vetrna zaščita je sprejemljiva. Na av- tocestah (200 km/h, 10.000 v/ min v šesti) ne gre dolgo brez tiščanja pod pleksi. Na srečo je sedež dolg (razdalja krmilo/ sedež), tako da zleknjen dol- gin ne štrii čez merilnike. Motocikel ni za vsakogar. Nočem diskriminirati nikogar, a pred nakupom morate biti pošteni do svojih sposobnosti. Precenjevanje se še nikoli ni dobro končalo. Leta prinesejo izkušnje. Izkušeni motoristi pa bodo z GSX-om zelo zado- voljni. V svojem razredu je številka ena. Brutalen motoci- kel za zmagovanje. Pravi Su- zuki. TEODOR JESIH fopoln športnik: točno pred nosom velik merilnik vrtljajev z ^ktimi številkami pri 13.500 vrtljajih, ločen rezervoar zavor- nega olja, vzmetenje z nastavljivim blaženjem in nizek vetrni ščitnik. Osnovni podatki: Pogon: 599 ccm vodno hlajen štirivaljni štiritaktnik, šeststopenjski menjalnik, veriga. Moč: 110 KM/81 kW pri 11.800 v/min. Navor: 66 Nm pri 9.800 v/ min. Zavore: spredaj dva 320 mm koluta, zadaj 220 mm kolut. Vzmetenje: nastavlj. tel. vilica 45 mm, hod 120 mm, zadaj Alu nihaj ka z eno na- stav.vzmetjo, hod 130 mm. Pnevmatike: spredaj 120/ 70-17 Metzeler ME Racing Plus zadaj 180/55-17 D/V/Š: 2065/1150/845 mm Medosna razdalja: 1385 mm Višina sedeža: 815 mm Rezervoar: 18 lit " Teža: 174 kg, suha Poraba: 5.32 - 7.92 lit/100 km Max. hitrost: 245 km/h Pospeški: 3,3 s do 100 km/h Cena: 1.615.000 SIT Štirivaljnik s štirimi mem- branskimi uplinjači in štiri- mi vžigalnimi tuljavami zmore 110 konjev, kar je do- volj za 245 km/h. Novost iz BMW:R 1100 S Nemška tovarna BMW ne slovi le po avtomobilih, pač pa tudi po motociklih, saj spada med tovrstno najuspe- šnejše in tudi največje izde- lovalce. Njihova zadnja no- vost, ki bo slovenskim kup- cem na voljo proti jeseni, je motocikel R 1100 S. To je motocikel, ki pri ome- njeni bavarski motociklistični hiši spada med športnejše, kar dokazuje tudi črka S, s katero označujejo vse motocikle v tem razredu. Ta motocikel ta- ko nadaljuje tradicijo dovolj znanih motorjev serije S, deni- mo R 60 S, pa R 69 S, nenazad- nje R 100 S ipd. Zunanja obli- ka tega motocikla je nastala v vetrovniku, zato je (in seveda jasno) primeren tudi za zelo visoke hitrosti. Ob tem je med drugim zanimiv prednji dvoj- ni žaromet z elipsoidno in asi- metrično lučjo, kar so si spo- sodih pri avtomobilih, s tem pa zagotovih večjo svetilnost ter tudi varnost. Na zadku R 1100 S sta dvojni izpušni cevi (sicer opremljeni s katalizator- jem), športno naravnanost motocikla pa dopolnjuje tudi pregledna armaturna plošča z rumeno obarvanimi merilniki oziroma številčnicami na sicer črni podlagi, kar deluje zelo zanimivo in seveda športno. Bistvo R 1100 S pa je seveda motor. To je bokserski dvovalj- nik, ki so mu dodali štiriventil- sko tehniko, pri gibni prostor- nini 1085 kubičnih centime- trov pa ponuja 97 Nm navora (pri 5750 vrtljajih v minuti) ter največjo moč 98 KM pri 7500 vrtljajih v minuti. To je naj- močnejši bokserski motor v dosedanji 75-letni zgodovini te motociklistične hiše, ki pa so ga za povrh opremili še z Boschevo elektroniko motor- nic MA 2.4. Ta elektronika uravnava delovanje motorjev že pri nekaterih drugih moto- ciklih tovarne BMW, za povrh pa so dodali še sistem računal- niške diagnoze delovanje mo- torja. S tem so dosegli dve pomembni prednosti: najprej so skrajšali čase servisnih pre- gledov motocikla oziroma mo- torja, po drugi strani pa po- daljšali časovni razmik med rednimi servisnimi pregledi. Zraven je R 1100 S dobil še šeststopenjski menjalnik (ta menjalnik ima tudi model K 1200 RS) in hidravlično eno- kolutno suho sklopko, za po- vrh pa sta na prednjem kolesu 305 in na zadnjem 276-mili- metrski zavorni kolut. Ljub- ljanski Tehnounion Avto kot uradni zastopnik tovarne BMW pri nas napoveduje za- četek prodaje za september, ko naj bi domačemu motoci- klističnemu občinstvu ponu- dili prvih pet motociklov R 1100 S po domnevni ceni dva milijona tolarjev za »kos«. BMWR 1100 S. 44 ZA AVTOMOBILISTE Prihaja obnovljeni twingo Renaulta tvvinga so prvič predstavili leta 1993 in doslej naredili nekaj več kot milijon vozil, kar pomeni, da se je malček, ki se dokazuje s svojo revolu- cionarno obliko, predvsem pa z izjem- no prostorno notranjostjo, tudi dobro tržno uveljavil. Septembra pa bo tovar- na tudi pri nas začela ponujati prenov- ljenega twinga oziroma tvvinga 2, ki bo med drugim imel nekoliko spremenje- no notranjost in zunanjost, predvsem pa večjo pasivno varnost in še nekatere druge novosti, V prvih petih letošnjih mesecih je bil tvvingo sicer najbolje prodajano vozilo v tako imenovanem tržnem segmentu Al na francoskem trgu, na evropskih pa je za fordom ka zasedel drugo mesto. Novi tvvingo bo tako ponujal nekaj bolj zaobljena odbijača, ki bosta povrh obar- vana v barvo karoserije; po novem so v prednja žarometa vgradili tudi oba smer-, nika, poleg tega pa bodo lahko kupci izbirali tudi med novimi barvami (štiri običajne in tri kovinske z bisernim le- skom). Poleg tega bo mali avto na voljo še z eno novostjo-panoramskim pomič- nim strešnim oknom iz stekla, ki sega tako rekoč čez vso streho. Nekoliko dru- gačna je tudi armaturna plošča, ki ima po novem odprt predal pred sovozni- kom, pod njim pa poličko, manjši zaprt predal levo od volana ipd. Novi so tudi sedeži, prevleke zanje in še nekaj drugih malenkosti. Bistveno pa je predvsem to,-, da je zgradba tega najmanjšega avtomo-. bila okrepljena, poleg tega je edini avto v tem razredu, ki ima serijsko vgrajen Re- naultov sistem tako imenovanega pro- gramiranega varovanja. To pomeni, da ima spredaj varnostna pasova z zatego- valnikoma m sistem programiranega po- puščanja za vse varnostne pasove, var- nostne vzglavnike novega rodu, prednji varnostni blazini s programiranim pol- njenjem ipd. Boljše so tudi vozne lastno- sti, saj je avto dobil širše pnevmatike ter novi ABS sistem. Na sliki: obnovljeni renault tvvingo. Krajši dobavni rok za mercedesa A Tudi v Sloveniji so se do- bavni roki za nekatere avto- mobile izjemno raztegnili, ta- ko da je čakanje na posamez- na vozila nervozno dolgo. To je v zadnjem času veljalo tudi za mercedesa A razreda, najmanjšega mercedesa doslej in to kljub temu, da je imela tovarna lani s tem avtomobi- lom veliko težav in ga je prav zaradi tega bistveno spreme- nila (širši kolotek zadaj, pa ESP sistem za izboljšanje sta- bilnosti ipd.). Podobne zadre- ge z dobavo so bile tudi pri nas, sedaj pa AC Intercar, ki je uradni predstavnik Daimler Benza pri nas, sporoča, da bo- do vsi tisti, ki bodo v kratkem naročih A 140 in 160, svoje avtomobile dobili že novem- bra. Jeseni oziroma septem- bra bodo začeli ponujati tudi dve novi izvedenki mercedesa A opremljeni z novima dizel- skima motorjema. Na sliki: mercedes A. Fiat marea SW V Mirafioriju izdelali 25 milijonto vozilo v sloviti Fiatovi in s tem tudi v italijanski avtomobil- ski tovarni Mirafiori so pred nedavnim proslavili pomem- ben jubilej: izdelali so 25 mi- lijonto vozilo. To je bila marea SW (sta- tion vvagon) 2,0 HLX. Prvi avtomobil, ki so ga izdelali v tej veliki in za Fiat nedvomno izjemno pomembni tovarni, je bil fiat 500 B. V tovarni so začeli avtomobile izdelovati leta 15. maja 1939, pri čemer se je velika italijanska avto- mobilska hiša zgledovala po ameriški proizvodnji oziroma organizaciji. Šestnajst let po tistem, ko so v Mirafiroiju iz- delali fiat 500 B, je v isti tovar- ni nastal fiat 600, eno najbolj uspešnih vozil v Italiji in tudi pri nas. Danes v omenjeni tovarni dela 26.500 ljudi, se- stavljajo pa punta, pando in mareo. BORZA CEN Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj; avtomobilov. Prodanih je bilo 5 vozil. Organizatorji so izdali tud kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 2000 obiskovalcev. AVTO CELJE Trgovsko in servisno remontno podjetje, cl.d., 3000 Celje, Ljubljanska c. 1^ RABLJENA VOZILA NA ZALOCil Datum: 7.8.98 Dobri rezultati nemškega VW Nemški Volksvvagen, ki pod svojim okriljem združuje čedalje več tovarn (od nedavnega tudi Rolls Roycea in britansko tovarno motorjev Cosvvorth), je v letošnjih šestih meseci^ dobavil in s tem tudi prodal rekordno število avtomobilov. Tako so se dobave v omenjene"' času povečale za 4,2 odstotka na 2,3 milijona avtomobilov. Najbolje jim je šlo v tem času v Severni Ameriki, kjer so dobave povečali celo za 52 odstotkov nekako 200 tisoč avtomobilov. Slabše je šlo seveda na Daljnem vzhodu (minus 2,3 odstot!^; oziroma 190 tisoč vozil), še veliko slabše pa v Južni Ameriki in Afriki, kjer je bilo kupcev kar za^; odstotkov manj. Toda očitno je, da je še vedno najpomembnejši evropski trg, kjer se je proda)* povečala za dobrih devet odstotkov na 1,4 milijona avtomobilov. Tako kot vedno doslej je I'' najbolje prodajani volksvvagen seveda golf. Na sliki: golf IV. 45 ZA AVTOMOBILISTE yETICA Maybach"l leta 2001 1 pisali smo že o Mercede- ovem prototipnem avtomo- jlu maybachu, ki ga je to- jrna prvič uradno predsta- j)3 na lanskem tokijskem ^^omobilskem salonu. Te- l^j še ni bilo jasno, ali bodo 77 centimetrov dolgo vozi- 0 začeli serijsko izdelovati, ^daj iz Stuttgarta prihaja ^jt, da naj bi avto na cesto i^jstavili leta 2001. Vse inio z oljem in na njem peče- ,0 jedi. Po uporabi kamen olijem s čisto vodo in s strga- im očistimo površino ter po- ivnamo s kuhinjskim papir- im. Nikoli ne smemo uporab- ati pri tem drugih čistil, ker hko z njimi kamen pridobi 5nj, ki ga ne moremo več dstraniti. Goveje, svinjsko, telečje me- 3 in drugo narežemo na zelo inke koščke, tako da jih ni pba dolgo peči. Od piščanč- ega mesa je primerno nežno lelo meso in perutnice, odlič- le pa so tudi razne klobase, pesni sir. Ribe morajo imeti |frsto meso, ki ga utrdimo z liarinado v limoninem soku. lepo se pečejo škampi, sipe, gnji in tudi sardele, ki jim fej odstranimo kosti. Od zelenjave je primerno i«, od krompirja, koromača, &Mne zelene do korenja, i^/fevcev, cvetače, čebule in fena. Zelenjavo najprej hitro ianširamo v slani vodi, ohla- dimo in narežemo na tanke ploščice, malo naoljimo in spečemo na vroči plošči. Za bnec obroka si lahko pripra- imo posladek iz tanko nare- čnega sadja, ki ga narahlo Mmažemo s surovim maslom erga opečemo. Opečeno sad- epotresemo s sladkorjem in lonudimo. Svinjska ribica na žaru Potrebujemo: 500 g svinj- ribice, 2 stroka česna, sok 'ne limone, sol, poper, jedilno 'lico olivnega olja. Za prilogo '3 veliko kumaro, kozarček ogurta, 2 stroka česna, sol in 'oper. Priprava: svinjsko ribico na- režemo na tanke koščke. Če- sen olupimo in stisnemo ter namažemo meso, polijemo z limoninim sokom, posohmo in popopramo ter polijemo z olivnim oljem. Dobro preme- šamo in damo v hladilnik ter pustimo, da se marinira eno uro. Medtem olupimo kumaro, jo prerežemo po dolgem, da ji odstranimo semenke, ter jo tanko naribamo. Začinimo s sveže mletim poprom, soljo, s stisnjenim česnom in jogur- tom. Tudi to solato ohladimo v hladilniku. Svinjsko meso nabodemo na lesena ali kovinska naboda- la in položimo na vroč kamen ter z obeh strani hrustljavo opečemo. Zraven mesa ponu- dimo ržen kruh, solato in ko- zarec rdečega vina. Nadevan goveji zrezek Potrebujemo: 750 g rostbi- fa, sol in poper in 2 stroka česna. Za nadev pa žlico drob- no sesekljane šalotke, žlico ol- ja, 100 g gob, žlico sesekljane- ga peteršilja, zvrhano žlico se- sekljane šunke, žlico drobtin, sol in poper. Priprava: meso narežemo na 3 cm debele zrezke in v vsak zrezek naredimo globok žep. Nato meso načesnamo, popopramo in posolimo ter polijemo z žlico kalvadosa ali drugega žganja in pustimo, da se na hladnem marinira eno uro. Med tem na vročem olju prepražimo čebulo, dodamo sesekljane gobe in peteršilj ter dušimo do mehkega. Kožico potegnemo z ognja, dodamo sesekljano šunko, drobtine in začimbe. S tako pripravljenim nadevom nadevamo zrezke, žepe zapnemo z zobotrebci ali jih zašijemo z nitko. Zrezke pomažemo z oljem in jih pe- čemo na vsaki strani 5 do 8 minut. Preden ponudimo, od- stranimo zobotrebce ali nitko. Poleg mesa lahko pečemo tudi kolobarje čebule, jajčevce in jabolka. K mesu ponudimo kuhan riž in sezonsko solato ter kozarec piva. Puranje nabodalo Potrebujemo: 500 g pura- njega mesa, 3 žlice olivnega olja, žlico vorčesterske omake, žličko gorčice, 2 žlici paradiž- nikovega kečupa in nekaj ta- baskove omake in žličko ka- jenskega popra, 2 večji zeleni papriki, nekaj šampinjonov, lovorovih lističev, 2 veliki če- buli in rezine hamburške sla- nine. Priprava: olivno olje, vorče- stersko omako, gorčico, para- dižnikov kečup, tabasco in ka- jenski poper dobro zmešamo in v tej mešanici mariniramo na koščke narezano puranje meso. Med tem pripravimo os- tale sestavine: papriki odstra- nimo semenke in razrežemo na manjše koščke, gobe očisti- mo, čebulo razrežemo na štiri kose, lovorove liste razpolovi- mo, hamburško slanino nare- žemo na dolge trakove. Vsak košček puranjega mesa zavije- mo v slanino in nato vse sesta- vine nataknemo na leseno ali kovinsko nabodalce v nasled- njem zaporedju: puran, lovor, čebula, paprika, goba, papri- ka, puranje meso. Pripravlje- na nabodala premažemo z olivnim oljem in jih spečemo na vročem kamnu, da slanina porjavi in postane hrustljava. Telečji zrezek s tunino omako Potrebujemo: 4 tanke teleč- je zrezke, sveže mlet poper, sol in sok limone. Za omako pa 100 g majoneze, konzervo tunine, sol in 2 jedilni žhci kaper. Priprava: telečje zrezke na tanko potolčemo, popopramo, posolimo in mariniramo v li- moninem soku eno uro. Med tem piriramo tunino in kapre z ročnim mešalnikom in zmes dodamo k majonezi. Posoli- mo, če je potrebno in vse do- bro premešamo. Telečje zrezke hitro popeče- mo po obeh straneh ter jih vroče ponudimo s tuninino omako, opečenim kruhom in s kozarcem renskega vina. Polnjene kumare Potrebujemo: 2 večji kuma- ri, 300 g mešanega mletega mesa, sol, sveže mleti poper, žličko sladke paprike v prahu, malo kajenskega popra, jajce in 100 g sezamovega semena. Priprava: kumari nareže- mo na prst dolge koščke, z ročajem kuhalnice odstrani- mo semenke. Meso posolimo, popopramo in začinimo s pa- priko in kajenskim poprom, vmešamo jajce in sezamovo seme. Kumarične »cevke« natlačimo z mesno mešanico in narežemo na 1 cm debele obročke. Premažemo jih z olivnim oljem in popečemo z obeh strani na vroči kamniti plošči. Zraven ponudimo v oblicah kuhan krompir in ze- leno solato. Mesni sir s poširanimi jajci Potrebujemo: liter vrele vo- de, žhčko soli, 3 žlice kisa, 4 jajca, 4 debele rezine mesnega sira, sveže mleti poper. Priprava: v vreli slani in oki- sani vodi najprej poširamo jaj- ca in pri tem pazimo, da be- ljak enakomerno prekrije ru- menjak. S penovko poberemo jajca iz vode in jih zložimo na krožnik ter ohladimo. Rezine mesnega sira popopramo s sveže mletim poprom in na vročem kamnu spečemo prib- ližno 10 minut. Pri tem rezine obračamo in jih občasno pre- mažemo z olivnim oljem. Ta- ko popečene rezine zložimo na servirni krožnik in jih okra- simo s poširanimi jajci. Zra- ven ponudimo riževo solato in kozarec rdečega vina. Bučke z bazilikino omako Potrebujemo: 500 g bučk, jajce, malo vode, 4 žlice mo- ke, malo olja, sol, poper, 1 čebulo, 200 g skute, 2 jedilni žhci kisle smetane, 2 jedilni žlici sesekljane bazilike, 2 je- dilni žlici sesekljanega peter- šilja, sol. Priprava: čebulo olupimo in jo drobno sesekljamo. Skuto pomešamo s kislo smetano, dodamo čebulo in sesekljano baziliko in peter- šilj. Solimo po okusu. Bučke narežemo na 1/2 cm debele rezine in jih posolimo, da spustijo vodo. Jajce stepemo z malo vode, posolimo in po- popramo ter skozi to mešani- co potegnemo rezine bučk, jih povaljamo v moki ter z obeh strani popečemo na z oljem premazani vroči kam- niti plošči. Pečene rezine zložimo na servirni krožnik in jih premažemo s skutino kremo. Zraven ponudimo črn kruh in kozarec hladne- ga piva. BORIS JAGODIC [LEPOTA IN ZDRAVJE j 1^ Ribarjenje je zdravo V poletnem času je sila popularno tudi ribarjenje, ki ga 'i^rsikdo izmed nas sploh ne uvršča med prave športe, larveč meni, da gre za privlačen hobi, sproščujočo dejav- nost ob vodi in na svežem zraku. Ribolov sodi po najnovejših Ugotovitvah športno-medicinskih strokovnjakov med telesne 'ktivnosti, ki koristijo zdravju in vitalnosti. Skupina ameriških specialistov, ki je v svoji znanstveno- .^ziskovalni študiji vzela pod drobnogled ribolov, je ugotovila, ^ pomaga pri hujšanju in zagotavljanju ustrezne telesne ^ondicije in ga zato lahko upravičeno uvrstimo na lestvico ^javnosti, ki sodijo v okvir fitnessa. Njegova odlična značilnost je v tem, da pomirja, sprošča, [.^'^reira in revitalizira. V ilustracijo naj navedemo, da se na top ,'^^0 fitness aktivnosti lahko uvrsti sleherna dejavnost, pri ^teri človek potroši najmanj 4-7 kalorij na minuto; potenje in , ^Por ne sodita med predpogoje, sicer pa se pri ribolovu bržčas '^'j poti in napreza riba kot ribič.« REKREACIJA IN PREHRANA Energija za cel dan Ste že opazili, da ste po obilnem in mastnem zajtrku utrujeni in mlahavi? Masten zajtrk človeka uspava in upočasni. Zdrav zajtrk vse- buje jedi, ki so bogate z oglji- kovimi hidrati. Druge jedi, ki bi se jih mora- li izogibati, so po mnenju stro- kovnjakov za prehrano še sad- ni sokovi, bel kruh in sladkor. To hrano zelo hitro prebavite, sladkor pa vas takoj zatem do- besedno preplavi. V pol ure porabite vso energijo, ki ste jo zaužili z zajtrkom. Hranite se z živili, ki vsebujejo komplek- sne ogljikove hidrate, ki se počasi presnavljajo v energijo. Popoln zajtrk bi moral biti se- stavljen iz sadja, nesladkane- ga miislija z mlekom in jogur- ta. Prehrana vpliva na dosežke To je tako dobro raziskano in s podatki podkrepljeno dejstvo, da ne zahteva nobene dodatne razlage. Manj pa je dognanj o tem, ali lahko pre- hrana vpliva na nastanek poš- kodb, oziroma ali se lahko z ustreznimi prehranjevalnimi ukrepi zaščitimo pred njimi. Zadnja leta je bilo vendarle nekaj plodnih teoretičnih, pa tudi izkustvenih raziskav o zvezi med prehrano in vzroki poškodb. Ustrezna prehrana je pomembna preprečevalka poškodb in nujna za kar naj- boljše treninške in tekmoval- ne dosežke. Ogljikovi hidrati in beljakovine... Najprej moramo spoznati, da je ustrezno uživanje oglji- kovih hidratov enako pomem- bno z vidika zadovoljevanja energijskih potreb kot prepre- čevanja poškodb. Teoretično je mogoče, da količina v telo vnesenih ogljikovih hidratov določa, kako velika je nevar- nost, da se poškodujemo. Če je glikogena malo, se lahko zgodi, da začne telo za gorivo uporabljati beljakovine, to pa škoduje mišični moči. Šibki členi se nato poškodujejo. Medtem ko je glikogen glav- no gorivo treniranja, pa se be- ljakovine, ki tvorijo mišice, razgrajujejo pri vzdržljivost- nem treningu in pri treningu za moč. Da se izguba nadome- sti, se po vadbi okrepi sinteza beljakovin v telesu. Tako mora športnikova prehrana vsebo- vati več beljakovin, ki sintezo omogočajo. Podobno kot velja za glikogen, tudi pomanjkanje beljakovin slabi mišice in športnika ogroža s poškodba- mi. Primerjali so na primer dušikovo ravnotežje med športniki, ki se ukvarjajo z vzdržljivostnimi športi, in vr- hunskimi bodybuilderji. Ugo- tovili so, da je za tiste, ki treni- rajo moč, priporočljivo vsak dan zaužiti 1,2 g beljakovin na kilogram telesne teže, pri vzdržljivostnih športih pa red- no vadečim priporočajo dnev- no 1,4 g beljakovin na kg tele- sne teže. To je precej več, kot je priporočena dnevna količi- na beljakovin v ZDA (0,8 g/ kg/dan). Sporočilo vseh raziskav je, da pri rednem, še posebej vzdržljivostnem treningu, športnik ne more ohranjati enake telesne mase, če ne uži- va dovolj ogljikovih hidratov in beljakovin. Če ne poskrbi za ustrezno uravnoteženo pre- hrano, bo izgubil moč, izguba moči pa se skoraj vedno konča s poškodbo. 48 RUMENA STRAN TRAČNICE Hmeljko za volitve Braslovški Hmeljko z užitkom uživa plodove lanske hmeljske letine... V Savinjski dolini upajo, da se bo tudi letos nabralo dovolj zelenega zlata, saj jih po končanih pasjih dnevih v poletju čaka huda vročica jesenskih lokalnih volitev. (Od)kloni V ta svet so upniki ujeti skupaj z vsemi na oblasti, dodati temu ni kaj, ne vzeti, živi tako vsak v svoji časti: predsednik z ženo, ki jo vara, človek sploh, ki svet spoznava, tat, ki ga nihče ne mara, in bog, ah, tu se malo poigrava. POPI A K, Plastika iz Savinje Oglasili so se nekateri neje- verni Tomaži, ki ne verjamejo uredništvu Tračnic, daje mini- ster za evropske zadeve Igor Bavčar vlekel polivinil iz Savi- nje. V dokaz prilagamo foto- grafijo ministra Bavčarja in nazarskegp. župana Ivana Purnata - oba sta plastični vrečki »našla« v Savinji. Vroče znamenitosti Mladi vojaki si morajo na začetku služenja v celjski voja- šnici ogledati tudi zanimivosti in lepote mesta. Ker morajo to početi v uniformi in škornjih ter v nedeljski najhujši vročini, jim Celje po vsej verjetnosti ostane v spominu vse prej kot prijetno mesto. Novo - stara serija Evforija, imenovana Esme- ralda, seje končala in nekateri so menda končno lahko odšli na dopust. Prihaja nova serija, ki je baje že obnorela nekdanje brate Srbe. Pa se menda je na bomo zgledovali po njih in znoreli še zaradi Kassandre!? ZANIMIVOST Sadi in cvet Vinico Golič iz Latkove vasi ima manjši sadni vrt v Ločici ob Savinji. Rad ga neguje, s posebnii veseljem pa hodi vanj, ko zorijo jabolka, hruške in drugo sadje. Te dni je na eni izmed jablj poleg jabolka opazil šopek novega nastavka, ki že cveti. Seveda se ta igra narave za pozno cvet ne bo končala tako kot za spomladansko, ki dozori v sad. T. TAVČA NASMEH, PROSIM! Zadnje čase se je število vaših poslanih šal krepko zmanjšalo. Očitno vas je zde- lala vročina, tako da med prispevki ni prave izbire. To- krat z izletom, ki ga bomo organizirali v jesenskih bolj hladnih dneh, nagrajujemo Antona Robiča z Muzejskega trga v Celju. Veseljak Stari ata seje^drugič poročil. Ker je bil premožen, sije lahko privoščil mlado, lepo deklico. Po poročni noči mlada žena reče: »Bilo je čudovito, ljubi. Ali človek to večkrat počne?« »Pravzaprav ne, vendar so nekateri veseljaki, ki to počne- jo dvakrat na leto.« Seveda se boste poročili po svoji željah in okusu! Nič ne bo narobe, če veste, kako so to storili predniki. O vsem tem v knjigi Jureta Krašovca: OHCET PO STARI ŠEGI