Razne novice. * Od lurškLh božjepotnikov so nam došla ta-le poročila. Iz Lurda: Dne 26. septembra t. 1. ob /412. uri so prevzvišeni g. knezoškoi lavantinski blagoslovili za rajhenburško cerkev krasna kipa lurške Matere božje in sv. Jožefa, izdelana pri tvrdki Rafel v Parizu. Stala sta v votlini prav blizu, kjer se je Marija prikazala. Navzočih je bilo mnogo dubovnikov in belgijskih roinarjev. Po slovesni blagoslOTitvi kipa so nagovorili nadpastir Marijo z besedami: ,,Zdrava, zdrava, Marija, milosti polna! Prosi in izprosi, da je rajhenburška cerkev, Tebi posvečena in okrašena s Tvojo podobo, danes 26. septembra 1910, od mene blagoslovljeno v lurški votlini, neusahljiv vir duliovnih milosti m telesnih dobrot za vse duhovnike in vernike lavantinske škofije!" Sv. Jožefa pa so pozdravili, rekofi: ,,Pozdravljeh, pozdravljen sv. Jožef, krušni ofie Jezusov in prečisti ženin Marijin, izprosi meni, ki seni danes, dne 26. septembra 1910 blagoslovil Tvojo podobo v masabielski votlini, ter mo,jim dragim škoJljanoin, da pridemo vsi po Mariji k Jezusu!" Nato so podelili zbranemu ljudstvu, med katerim je vladalo veliko navdušenje, škofovski blagoslov. — Dne 27, septembra so zapustili Lurd ter se podali v Paray le Monial, da tam blagoslovijo za rajhenburško cei^kev odločen kip presv. Srca Jezuso- vega. Iz Paray le Moniala: V sredo, dne 28. septembra smo dospeli v Paray le Monial. V četrtek, na praznik sv. Mihaela, po maši prevzvišenega nadpastirja, se je vršilo blagoslovljenje prekrasne podobe Srca Jezusovega. Kip ,je stal v cerkvici presv. Srca Jezusovega na mestu, kjer se je isto prvič razodelo blaženi Mariji Margareti Alakok ter poleg groba imenovane blaženke. Nagovor ekscelence po blagoslovitvi se je glasil: „0 presveto Srce Jezusa Kristusa, čigar podobo sem jaz, nevredni nadpastir škofije lavantinske, blagoslovil v znameniti oerkvi čudovitih razodenj na praznik sv. nadangelja Mihaela dne 29. septembra 1910, bodi v novi cerkvi rajhenburški vedno zavetišče, kjer bodo dobivali pravični mir, grešniki odpuščenje, žalostni tolažbo in oporo omaliujoči! Amen, in tako bodi in se zgodi!" — Po blagoslovljenju so si ogledali milostni knezo§kof na vrtu samostana sester obiskanja Marijineg& kraj, kjer se je prikazal Zveličar Mariji Margareti v lešnikovem grmu, ki še sedaj tam raste; potem na vrtu kapelo, ki je iz časa bl. Marije Margarete in v kateri se nahaja prva podoba Srca Jezusovega iz istega časa — samo srce brez telesa, obdano od angeljev. Na obeh svetih krajih so mil. vladika molili za duhovnike in škofljane lavantinske škofije, v kapeli posebno še za vse dobrotnike nove rajhenburške cerkve. — Po cerkveni slovesnosti je rajhenburški opat D. I. Epalle čestital knezoškolu k visokemu imendanu v imenu duhovnikov lavantinske škofije. — V petek, dne 30. septembra se je nadaljievalo potovanje proti Parizu in od tam proti domu. * Iz šole. Na izpraznjeno nadufiiteljsko mesto v Dobrni je imenovan za suplenta učitelj Leskovar. Imenovani so: učiteljski kandidat J. Zagožen za suplenta na Dobrni, učiteljska kandidatinja Frančiška Levstik za suplentinjo v Teharjih namesto bolne učiteljice Kosi; za suplentinjo v Grižab gd6. Lilek, za suplentinjo v Ljubečni Viktorija, Zorer, doslej suplentinja pri Sv. tfederti pri LaŠkem. — Solskim občinam Pirešica in Galicija se je dovolilo preložiti velike počitnice od 1. avgusta na 1. oktober. * Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos. To pokažimo posebno letos, ko se vrši zadnjega decembra Ijudsko štetje, Nihče naj ne zamolči svoje slovenske krvi. Pri mlačnežih že sedaj uplivajmo, da se pri ljudskem štetju vpišejci kot Slovenci. * Draglnja! Draginja! Tako kricijo sedaj meščani, tržani in vse, kar drži ž njimi. Seveda niso ce- ni časi, to pravi tudi kmet in prebivalec na deželi, zato ne bi imeli nič proti enakemu kriku. Toda temu odločno u^ ^rjamo, da bi bil kriv draginje naš kmet. To je neresftica. Kar kroet proda, s tem se komaj preživi. Knietje nimajo na mesec po stotine kron plafie, kakor višji uradaiki, med njimi tudi nihče ne postane milijonar, kakor se to po mestih dogaja. Tudi kmet čuti draginjo. Ali ni obleka, katero si mora kupovati, vedno dražja? Ali niso davki, s katerimi vzdržuje druge stanove, vsak dan večji? Kava, riž, sladkor, vse, kar mora kupiti kmet za svojo mizo, je za knieta ravno tako drago, kakor za meščana in fabrikanta. Vse orodje, posebno železno, je čudovito drago, in vendar potrebuje naš napredni kmet tega veduo več! Nihče ne vidi, kako se bogatijo po mestih veliki mlinarji, veliki trgovci, veliki mesarji, pivovarnarji, Snopsarski fabrikantje, vinski pančarji, izdelovalci železnin itd., le ubogega kmeta in njegovo živino sedaj vse vidi. Toda kmeftka zavest je velika in se bo postavila sovražnikom v bran! Cudno je, kako se v tem boju zadržijo naši listi. ..Stajerc" previdno molči, istotako hinavska ,,Sloga" in liberalni ,,Narodni List"; liberalni ..Nar. Dnevnik" pa, o katerem mislijo liberalci, da ne pride kmetom v roke, odkrito vleče z nasprotniki kmeta! * V odboru Zadruž. zveze v Celju so rued drugimi naslednji gospodje kmetje: Odvetnik dr. Božič, odvetnik dr. Kukovec (predsednik in podpredsednik liberalne narodne stranke), na novo baje zopet odvetnik dr. Rosina, odvetniški kandidat dr. Kalan, posoiilniška uradnika Učakar iz Trsta in Smrtnik iz Celja, gimnazijski profesor Kožuh, poŠtni viradnik Mirnik ter veieposestniki oziroma veletrgovci TurnŠek starejši, Levak in hmeljar Roblek. Istotako so v nadzorstvu, kakor porofeajo, naslednji odlični gospodje kmetje: Zopet odvetniki: dr. Brenčič, dr. Gorišek, dr. Štiker, ueitelja Ferlinc in Pirkmayer, in veleposestnika, oziroma trgovca Sirca in Drofenik Blagor našernu zadružništvu, ki ga bodo ,,reševali" taki odlični knietjo. Zadruge, ali se vam odpirajo o6i? * Vekoslav Spindler — obsojen. Urednik ,,Narodnega Dnevnika" in ,,Narodnega Lista" v Celju, g. Vekoslav Spindler, bivši slušatelj zdravilstva in pravoslovja, je bil v soboto, dne 1. oktobra 1.1. obsojen na teden dni zapora z enim trdim ležiščem na teden. — Tožil ga je državni pravdnik dr. Bračič, ker ni prinesel popravka, ki ga je zahtevalo državno pravdništvo o poročilu glede smrti nesrečnega Cokana tako, kakor zahteva postava in pa, ker je prinesel ,,Narodni Dnevnik" nekatera neresnična poročilaotem žalostnem slu6aju. Cujemo, da je zdaj nekaterim žalskim, po Cokanu žalujofiim damam žal, da so političjji otroeaji proglasili Cokana za narodnega mučenika, ker bi ovile zdaj namesto Cokana raje Spindlerju venec cokanskega narodnega mueenifetva. * V vednost! Kukovftevim in Plojevim političnini namenom služeči ,,Narodni Dnevnik" psuje kmečke zborovalce na sbodu pri Veliki nedelji, da so ,,politi6no neizšolani in s pijafco podk.upljeni volilci". — Pri volitvah se Kukovcu in Ploju ho6emo za te komplimente zahvaliti! * Zopet neinško iiasilstvo. -Nemško-nacionaln«( poslanci deželnega zbora in ž njimi zvezano velepar sestvo, je pozvalo deželni odbor, da ustavi vsa plaotla, razven piačil nemškim deželniin uradnikom. To storijo sedaj, ko se je moral vsled slovenskib pritožb in iz tega nastale obstrukcije deželni zbor zaključiti, Nemci so nepoboljŠljivi! Ako bi poslušal deželni odbor zahtevo nemških poslancev, bi bila krivica zaSlovence tem hujša, ker je nemški deželni odbor izplačeval dosedaj skoro samo zgornje- in srednještajerskim Nemcem. Slovensko prebivalstvo lahko od due do dne spozna, kako opravičena je slovenska obstrukcija! * Edini slogaš v duhovniški obleki je na Spodnjem Stajerskem menda šele č. g. Segula, ki je pri- šel iz sekovske školije k nam na župnijo Sv. Roka ob Sotli. Sedaj hvali v ,,Slogi" svoje delovanjje v politiki in svoje naziranje. Toda, kakor je videti, ima mož slab spomin, in dela s tem sam sebi žalostne dneve. Bridko se pritožuje, da slovensko ljudstvo dne 14. septembra 1899 na shodu v Mariboru ni hotelo poslušati njegovega glasu, naj se snujejo rajfajzenovke, in da je bil njegov govor proti koucu prerušen z raznimi mejklici. Toda vsi, ki so si ohranili jasen spo-min in ne gledajo tudi preteklih dogodkov skozi strankarska ofia-la, vedo, da je bila nazborovanjuvsled Šegulovega govora sprejeta soglasno ta-le resolucija: ,,Izvoli uaj se odbor petiii mož, ki poskrbi, da se prav v kratkem sestavi raziaga, pravila rajiajznovk in navodila, kako se ustanovi rajfajzenovka. On naj tudi skrbi, da se osnavajo rajiajzenovke, kjer je potrebno in koristno." Ni res tudi Segulova trditev, da se je sklenilo ustanavljati konsume, kjer so dani pogoji. Resolucija je bila mnogo previdnejša in modrejša. Izmišljotina Segulova je nadalje, da se je sklenilo na tem shodu ustanoviti centralno pisarno. 0 tem nihče nič ne ve, tudi taki ne, kt imajo trezen in dober spomin. Vsled tega je ravno tako iz trte izvito, da je bil za direktorja te pisarne izvoljen urednik Anton KoroŠec. G. Segula, malo manj slogaške strasti ter osebnega sovraštva, in spomin ter ljubezen do resnice se bosta zopet vrnila! * V sociaini demokraciji liudo poka. V Avstriji je straslen boj med čeSkimi in nemškimi sodrugi, ki groze, avstrijsko socialno demokracijo čisto razklati. Tudi na Nemškem je razdor vedno hujši. Strašno so si v laseh revolucionarci, ki jih vodi Bebel, in tako' zvani revizionisti, ki hočejo, da socialist postane lahko tudi minister, 6e kaže. Nikdar pa ne slišimo, da bi kdo teh rudečih bratcev kaj storil za delavstvo. Nasprotno! Vedno več se bere slučajev, ko pobašejo socialno-demokraški voditelji iz blagajne težko prislužen denar svojih sodrugov, in izginejo. Tako dela socialna demokraeija za delavstvol * Sadovi liberalnega u&teljskega dela. ,,Novemu Casu" se poroca od Sv. Ivana pri Trstu: Pri nas so pod vodstvom liberalnih učiteljev priredili Sokoli veselico, pri kateri so se pa na čudne nafiine zabavali. Norčevali so se iz katoliške organizacije in iz naših mož s tem, da so nosili okrog 6uka, križ in rožnivenec. Tem ljudem povemo to-le: Iz nas se lahko norčujete, ee ne poznate ravno druge zabave. Nam nic ne škodi. A žaljenje vere, katero ste zagrešili s tem. to je škandal, ki zasluži strogo kazen! Ce se je drugo jutro kak Sokol zbudil iz svojega raačka v policijskem zaporu, nam ni znano. * Lepi Slovenci so liberalci. Ljubljanski odvetnik dr, Tav&ar, kakor tudi poslanec Ploj sta pri obravnavi, ki se je vrSila dne 24. septembra t. 1. med starimi in mladimi liberalci, pripovedovala, kako sta med seboj govorila. Prav ni6 se nam ne zdi Čudno, da so padale med tem pogovorom nemSke besed e, In take može se povzdiguje kot vzor-Slovence! * Pri pogajanjih v Gradcu so naši poslanci nemško-nacionalni večini povedali britke resnice v obraz. Dokazali so jim, kako zavlačujejo Nemci važne gospodarske zahteve spodnještajerskega Ijudstva, potem pa imajo še drznost, kričati v ,,Stajercu", da so krivi teh razmer slovenski poslanci. Evo primerov! Zaradi r e g u 1 a c i j e Drave obstoji že od leta 1909 zakon, s katerira je zavezana štajerska dežela, da vzame na rafiun poljedelskega ministrstva v obrokih odplačljivo posojilo. A do danes še deželni odbor niti predloga za to ni izdelal ter tako onemogočil regulaeijo. Nadalje! Akoprav se je najelo, četudi protipostavno, večmilijonsko posojilo, in se je s tem denarjem izplačevalo za nemške kraje proračunske postavke, vendar deželni odbor ni liotel izplačati niti one svote, ki Je že dovoljena predobslrukcijozaprenavljanje vinogradov. Istotako je tudi s takozvanimi agrarnimi zakoni. Zato je po našem globokem prepričanju potrebno, da vstrajajo naši poslanci v Gradcu pri odporu, dokler se Nemci ne poboljšajo. Da se pa ne bo javnost krivo poučevaL" po štajercijancih, za to bomo temeljito skrbeli. Vrazova slavnost. Porofiilo pripravljalnega odbora za Vrazovo slavnost dne 21. avgusta 1.910. Darovali m za slavnost: slavne posojilnice: svetinjska 15 K, miklavžka 10 K, l.iutomerska 25 K, ormoška okrajna 20 K, ormo'ška 30 K, gornje-radgonska 5 K; p. n. gospodje: ! župnik Franc Bratušek 10 K, duh. svet. Martin Meško 10, župnik Jožef Meško 10, prol. dr. Kovačič 10, fveleposestoik Janko Pelcl 2, sodni svetnik dr. Presker 10, duh. svet. Janez Kunce 2, župnik Jožef Weixl 5, dekan Martin Jurkovič 10, notar dr. Geršak 10, profesor Franc Herga 1.60, nadučitelj Porekar 1, urednik Ante Beg 2, okrajni odb. Leopold Pettovar 10, veleposestnik Ivan Kočevar 10, gospa Ziofija Spevec v Zagrebu 10, župnik J. Menhart 3, sodni svetnik dr. Presker nabral 28, obitelj dr. GerŠak 10, gospa Gonzi 4, Simon Kandrič 1, L. Kuharič 2, gospa dr. Omulec 2, Matija Polak 1, Ad. Rosina 1, dr. Sernec 10, R, Starbl 1, dr. Žižek 5, N, Rojc 1, gdč. Ljubica Marin nabrala v Mariboru '41; darovali so p. n. gospiodjeU dr|. ITlprnftr 2, rav. Schreiner 2, J. E. Koeiper 1, Lešnik 1, Olga Neral 1, Rant 3, I. Hohnjec 1, PuCftlik 1, Irgolič 1, dr. Glaser 1, Weixl 1, Ilioh 1. Bureš 1, Belšak 1, dr. Koro^ec 2, dr. Verstovšek 2, Vertnik 1, Petelinšek 1, dr. Lukman 2, I ... 1, Lenart 1, Plaaiinšek 1, dr. V ... 1, Stern 2, Janžekovič Maitko 2, dr. Rosina 2, dr. Medved 5, gospod učitelj Zacherl nabral: v Ljutomeru 64, na Cvonu 14.40, na Krapju 3, v Bablncih 6.40, v Noršincih 2.50; povrh so Ljutomeržani, tržan? in okoliCani* prav mnogo darovaJi o živilih Ln pa drugem blagu; gdč. Frančika Vrazova nabfala 3 K, gdč. Ana Petovar 5.40 K. — Pripravljalni odbor se najprisrčneje zahvaljuje vsem Magim p. n. darovaleem in sotrudnikom. ZahvaJo izreka tem potom p. n. slavnostnim govornikom dr. Medvedu, dr. KuČera in dr. IleŠiču, ter vsem slavnim društvom in milim gostom. Prav posebej se §e pa odbor zahvaljuie dragim Ljutomeržanom, ¦ trškim in okoliškim, za njihovo izredno požrtvovaluost ln tako mnogoštevilno udeležbo. Računov ( še ni bilo f mogoče skleniti, ker preostalo blago §e ni vse razpefiano. Zaključek bo se svojeCasno objavil. — Za pripravljalni odbor Vrazove slavnosti: tajništvo, * Slov«enci na Neinškem. Na Vestfalskem so v Evingu pri Dortmundu, kakor smo svojeCasno naznanili, Slovenci obhajali sv. misijon. NaŠi rojaki so se ga prav pridno udeleževali, in razen redkih izjem so prejeli vsi sv. zakramente. Imeli so tri pridige na dan, pete litanije v slovenskem jeziku in sv. rožni venec pred pridigami. Za petje so skrbele naše vrle Stajerske žene in dekleta. Domača pesem je v tujini Se veliko bolj ganljiva. Pri sklepni pobožnosti ni ostalo nobeno oko suho. — Poslovili smo se od p. Salvatorja, želeč jim srefino pot in proseč jih, naj se kmalii zopet vrnejo. Mi pa želimo dragim rojakom, da bi ostal ta misijon v trajnem spominu in obrodil obilno sadu. Slovenski rojak. * Zt SIoy. Stnžo nam je poslal vrl mladenič 4800, gdč. Kristina Langeršeb, givilja v Celju 500 o>jrabljenih znamk. Zivela! Poročilo o živinskem sejmu na Dunaju dne 3. okt. 1910. Na sejmu je bilo 3382 komadov rejene živine, 384 pašne živine, 822 slabe živine (živine za klobasar.je), po vrsti 3001 volov, 668 bikov, 683 krav, 236 bivolov, skupaj 4588 komadov živine. Prodajali so se dobro rejeni voli od 96—114 K. na pol debeli od 90—'J9 K, slabejši od 74—91 K, izvanredno do 116 K; dobro rejeni biki od 98—102 K, na pol debeli in slabejši od 80—94 K, izvanredno od 74—106 K; dobro rejene krave od 86—96 K, na pol debele in slabejše od 70—82 K, izvanredno do 100 K; ogrska paSna živina od 72—88 K, slaba živina (živina za klobasarje) od 54—73 K, za 100 kg žive teže. Tendenca: Bikov in slabe živine je bilo primeroraa malo, ter so se oddajali dobro rejenibiki za 2 do 3 K dražje, slabefšim bikom, kakor tudi živini za klobasarje je prekoračila cena za 4—5 K. Kupčija z rejeno živino, katere je bilo 221 komadov več, je bila mirna, v mnogib sluBajih se je še oddajala za 2 K dražje, na pol debeli živini je poskofiila cena za 8—4 K; slabejši voli, pašna živina in bivoli so se oddajali za 4 do 5 K dražje. Proti koncu je postala kupčija malu mrtva, sejem se je popolnoma izpraznil. V izven je bilo prodanih 917 komadov živine. 1 Manborski okraj. m Maribor. Zadnjo nedeljo je uprizorilo slovensko gledališ^e burko ,,Rezervistova svatba", ki se je prav dobro obnesla. Tudi udeležba je bila lepa. — V nedeljo, dne 9. t. m. popoldne ob VA. uri se uprizorijo ,,Rokovnjaei". Maribor. V soboto dne 1. t. m. je umrl tukaj Janez Leben, bivši posestnik' v Starem logu pri Pragerskem, v starosti 79 let. N. v m. p.! m Maribor. V nedeljo dne 2. t, m. so priredili na tukajŠnjem glavnem trgu socialni demokrati protestni shod proti draginji. jGovoril je poslanec Pongratz o podraženju živil, Zborovanja, ki ni bilo prav nič zanimivo, se je udeležilo par sto oseb. m Hoče. Nemila smrt nam je vzela dne 27. m. m. iz Marijine iiružbe komaj 22 let staro M. Valcl. Pogreb ie bil jako Tep. 30 belo oblečenih deklet je spremljalo rajno k večnemu pokoju. Naj v oniru počiva! m Frani. Dne 3. oktobra je bil pri anariborskem okrajnem sodišču obsojen na 14 dni zapora z enim postom na teden znani Šlajerčijanec w Framu ! viničar Simon Robar. Prišel je nesrečnež k nam pred par leti iz Haloz, kjer je zapravil lepo kmetijo, in tukaj prisega edino-le na svoj evangelij r— ,,Stajeroa." Iz tega strupenega lista f se je nasrkal stmpa sovraštva do duhovnikov. V svoji preveliki gorečnosti in vinski razvnetosti je hudo ža'il našega gospoda žu,pnika, Že večkrat mu je župnik, ki pouCuJe 4 njegove otroke, odpustil, a ker ni nehal blatili gosp. župnika in duhovščine sploh, b\\ je gospod župnik prisiljen, storiti konec. Zal nara jje našega slovenskega Ijudstva, Ida se da zapeljati f od tega pogubnega nemCursko-protestantovskega lista ,,Stajerca." Ubogo ljudstvo, kdaj spregledaS? m Slov. Bistrica. Naše šole. Imamo 4razredno dekliško in 4razredno deško šolo. Vsaka ima eno veliko glavo, to je mogočnega predstojnika, dekliSka v osebineko Cuntare. rodom Ljubljančanke, ki pa sama pravi, da ne zna slovenski ter tudi nikdar besedice slovenski ne spregovori. Z otroci govori kar nemški, naj isti razumejo, kar jim pravi ali ne. Otrokora sarnini prepoveduje slovensko govoriti. Pa gospodična nadufiiteljica je že zelo stara, težko že pribaja v Šolo in zato upanio, da bo šla že skoro v zasluženi pokoj, ki ga ji iz srca privošfiimo. — Na deški goli je nadučilelj g. Kolletnig, rodom iz Maribora (pa ob Dravi, ue iz onega nekje tam daleč za tevtoburSkim gozdom.v Nemčiji!). Ta gospod.je tudi velik Nemec, dasi je že dolga leta sem slovenski kruh. V žepu ima vedno Siidmarkine vžigalice ter Škatljico z niBmškimi barvami kaj rad vrže kje v šolski sobi ali pred vrata, da jo dobe otroci. On je tudi velik član in odbornik nemškega Turnvereina (ki ima svoje vaje v šolski telovadnici!!) in Siidmarke. Da je šola, ki ima take ,,glave"-nadučitelje, vzorna, ter vzgaja otroke in jih navdušuje za materni jezik ter navaja vsestranski Mlč Ijubezni do rodnega naroda", kakor veleva par. 71, alin. 2 šolskih postav, kdo bi o tem upal dvomiti! m Sp. Sv. Kungota. Dne 1. oktobra t. 1. se ]e ponesrečil posestnik na Ranci, Jakob Rojs, pri vožnji koruze. Poln voz se je prevrnil nanj in mu prizadejal hude zunanje in notranje poškodbe. Dne 3. oktobra je na poškodbah umrl, previden s sv. zakramenti. Bil je vrl krščanski mož, N. v m. p.! m Liporje. lzbraževalno drnštvo priredi podučno in zabavuo zborovanje v nedeljo t. j. 9. oktobra po večernicab. Slišali bomo poročilo o potovanju v Lurd in Pariz. Bazveseljevali nas bodo pevci s spojim petjem, poseben nžitek pa nam obeta naatop m'adih pevk Slovenk. Pridite! vam kliče odbor. Prujski okraj. p Ptuj. Letos jablane niso zelo dobro obrodile, zato so jabolka precej draga. Plafiujejo se nabrana namizna jabolka po 20 vin. kilo in čez, zlasti posestniki, ki imajo večje množine jabolk, vsi tako prodajajo. Pri manjših posestnikih pa meSetarji in agentje pritiskajo, da jabolka ceneje iztisnejo iz njih. Ponujajo in obljubujejo za kilo 12, za prav lepe 14 vin. Znani so nani slučaji, da je mešetar obljubil za kilo več vinarjov, a ko je kmet jabolka pripeljal in zložil z voza, se mu je utrgalo pri kili po 2 vin. Zato pa, kmetje, naženite agente, ne verjemite jim, ker delajo le za svoj žep in proti vam. Kolikor ceneje dobi,io od vas jabolka, toliko več zaslužka imajo. Pokličite veščak.e in ustanavljajte sadjarske zadruge, boste dobili dosti vefi za sadje. pPtuj. Cudno gospodarijo štajercijanci po našem okr. zastopu. Delajo se nove ceste, da se ptujski gosp. bolj lahko vozijo v. svoje vinograde, stare se pa zenemarjajo. Menda se vsako leto manj gramoza navozi na nje, ker je ob doževju na mnogih krajih tako blato, Imejte najprej stare ceste v redu, potem pa delajte nove! In ko delate nove ceste, ozirajte se na korist ljudstva, ne pa samo na korist gotovih gospodov, ki trobijo v nemško-štajercijanski rog. Ob straneh pri cestah delate pa globoke grabe ter se dela kmetom škoda na njihovem posestvu. Naj bodo grabe, pa 6eKiu tako globoke in Siroke? Je nevarno za voznike. Ce se zapelje voz le malo na stran, se zgodi že lahko nesreča. Kmetje, zapomnite si delovanje Ornikovo; pri prihodnjih volitvah pa složno na delo, da ga odpravite, polem boste sami gospoclovali pri okrajnem zastopu. p Ptnj. Svojega okraja si ne smemo dati okuževati po nasprotnih nam listih. In nasprotni so nam vsi, ki imajo za naše katoliško-narodno gibanje le neprijazne besede. Taka je tudi ,,Sloga". Vzadniemlistu se omilovanja vredni leldpater slogaške stranke obregne tudi v našo lnladinsko organizacijo ter pravi: ,,Onih novodobnih mladeniških zvez ne maramo, ker nocemo že nežnih mladili let zastrupljati s politiko." Pač pa pusti isti list celo mirno zastrupljati mladino po sokolskih drušlvih, pc ciril-metodarskih in liberalno-mladinskili, kajti za te še ni imel grajalne besede, pa6 pa mnogokrat vabilne. Naš odgovor: Mi si našega ljudstva tudi ne damo zastrupljati ne po odkriti, ne po prikriti liberalni politiki! p Vui*berg. V nerleljo, dne 2. oktobra je predaval tukaj potovalni uMtelj g. Pirstinger o vrstah raznili jabolk in kako se mora ravnati z mladim drevjem. Govoril je tudi o sredstvih zoper dve glav¦ni trtni bolezni, to je strupeno roso in plesnobo. p Vnrberg. 'Naš gospod župnik so baje krivi dopisa v zadnjem ,,Slov. Gospodarju." A mi povemo, da župnik niso s tMim dopisom v nikaki zvezi, kar lahko slavno uredništvo potrdi, (Opomba uredništva: Potrjujemo, f dai feospod župnikl' z istim dopisom ni prav v nobeni zvezi.) Ufiitelj LejŠnik^ ki je zdaj na počitnicah tam pri St. Janžu, in Cu5ek naj pa vesta, da bomo že obračunali ž ¦njima. p Sv. Barbara v Halozab. Kako fino se blišči Ogorelčev podpis v ,,Slovenskem Gospodarju", kjer hvali sebe in svojo pletarsko šolo. Kaj ne, za reklamo je dober klerikalni list, dasi drugače g. Ogoreleo strastno ljnbi le ,.Narodni List" in ,,Nar. Dnevnik", pa tudi ..Sloge" ne zametuje; te tri cunje daje tudi na razpolago odbornikom Posojilnioe ob uradnih dnevih. Zakaj pa ne pove sladko-liberalni Ogorelec, kako strastno čitajo nekateri ufienci njegove pletarske šole te liberalne liste,. kako trgajo lepake Kmečke zveze, kako se pretepavajo pri cerkvi takoj po sv. maši itd. Tudi izdelki te šole so predragi, dobijo se boljši in ' enejši drugod. Sani Ogorelec priznava v ftlanku, da javni nastopi nimajo nobenega zanimanja za njegovo košarstvo, pa tudi stariši bodo kmalu uvideli, da se nautMjo otroci v tej Soli več gnilega liberalizma, ko pa košarstva, in Ogorelec bo dobil kmalu od njib. lično ,,ko§arico", to se pravi, da ne bodo stariši ve5 pošiljali otrok v tako šolo. p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Predzadnjo nedeljo, dne 25. septembra je hči turnškega graščaka nastrelila na lovu namesto zajca tri udeležence lova: lovskega paznika Fr. Bombeka, ki je dobil 14 ,,špnhov" in še dva druga. Malo 2udna zabava to poseono za - ^e«o^ ^^ ^^ V ponedeliek, dne 3. oktobra so našli v ŽupeCi vasi inrtvega °nčarskega pomočnika Stefana Iviča, doma iz Hrvatskega. V nedeljo se je navžil žganja, s katerim je bil dober prijatelj. Včasih kdo refce: Imam te tako rad, da bi te snedel. Tako stori žganje s tistimi, ki ga imajo radi! p Velika Nedelja. V nedeljo, dne 2. t. m. je priredila tukaj S. K. Z. shod. Vršil se je v vrlo narodni gostilni g. Miklna, o katerem smo se prepriCali, da so se svoječasno Širile o njem tudi neresnifine trditve. Shodu je predsedoval župan Kuharič. Govorili so poslanci dr. Korošec, MeSko, dr. VerstovŠek, kaplan Stuhec in gostilničar Mikl. Deželnim poslancem se je izreklo popolno zaupanje, poslancu Ploju pa radi njegovega mešetarjenja s Slovanom neprijazno vlado, nezaupanje. Napravil se je tudi protipoizkus, a nikdo ni dvignil roke za Ploja. Kmetje so torej Ploja obsodili in gotovo je, da je ta okraj za Ploja izgubljen. p Sv. Mlklavž pri Ormožu. Zadnjo nedeljo smo se zbrali v lepem številu pri jg. Golenku, kjer< se ie vršil shod S. K. Z. Sbod je vodil poslanec Meško, ki je v vznešenih besedah govoril o krivicah, ki se godijo Slovencem od strani nestrpne nemške večine v deželnem zboru. Za njim je govoril poslanec Verstovšek. Posestnik g. Kozar je govoril o važnib gospodarskih zadevab. Končno je bila soglasno sprejeta resolucija, s katero izrekajo volilci svojim poslancem neomajeno zaupanje in popolnoma odobravajo obstruk- ci]'o. p Dornova. Neki lažnjivi dopisnik ,,Stajerca" se hvali in laže, da bo Dornova po malem vsa nemŠka, To sicer ne bo, akoravno naši ,,Feuerverji" in par štajercijancev misliio, da če oni trobijo v nemškutarski rog, da bomo mi vsi drugi storili isto. Dne 8. septembra so se naši ,,deutsch-feuerverji" vozili v Ptui na ,,Landesbezirkstag". Tam so se jim njihova nemška srca veselila. Drugi dan in celi teden pa so jib bolela grla od ,,Heii"-klicanja, ker beseda ,,Heil" strašno spefie po grlu onega, ki ne ve, kaj heil pomeni. Se nekaj! Feuerverji, ki eksereirate po nemŠko, zakaj pa takrat ne, kadar gori. Zakaj ne kličete ,,Feuer", ki kličete. gori, in kadar gasite, zakaj vpijete: nesite vodo, vodo? Ce ste res vi vsi trdi Nemci, zakaj ne vpijete nemško? — V nedeljo, dne 18. septembra je imel krušni oče ,,Stajerca", Ornig, svoj Štajercijanski shod v ,,Deutsch-Vereinsliausu" proti našim vrlim slovensk.im poslancem. Vabil je na vse kriplje. Vabil je v ,,Štajercu", razpošiljal liste, pritiskali so jih na zid, samo, da bi nekaj ljudi vlovili. Pa udeležba je bila silno slaba, akoravno so tudi naši praktiš-štajereijanci, kakor BelŠak, Polanec, Meško, krajnc, .Janžekovič, prišli Ornika častit. — Posebno se hudujejo naši praktiš-ljudje nad bralnim društvom, kadar ima kako igro. Mi pa pravimo, če ste vi tako praktiš, zakaj pa vi ene ne zaigrate? Mi se pa trdno držimo in se bomo. Stajercijancev ne bomo poslušali, ker so nevedneži. Zatorej dornovska mladina, krepko naprej! Ce pa ,,Feuervevji" in Štajjereijanci še sedaj ne bodo mirovali, pa jih bomo prijeli se od druge strani. p Majšperg. Nobena številka ¦ptujskega .,Stajerca raenda se ni izšla, da bi ne bila kakega duhovnika obrala. J3olgo je pustil naise, vse hvale in časti vredne gospode v miru, ali v 36. svoji umazani številki jim očita nekaj prav otrofijega. Naš gospod župnik je vedno bolan, samo ob easu volitve ne. Morebiti opravljaS ti, dopisnik ,,Štajerca", raesto njih cerkvena opravila, ki še podobe sv. Miklavža nisi videl, kakor moRoče ob Casu, ko si se ženil. Dalje piseš, da bolezen ne more biti prehuda, ker lahko ves dan na cesti stoji. Tudi rai mislimo, da ni zelo huda, ker Še vedno vsa cerkvena opravila opravljajo redno in točno in še niso morebiti nikoli tebe, dopisnik, prosili, da bi česa mesto njih opravil. Ako pa gredo za nekaj časa na prosti zrak, jim menda ne boš tega zavidal. Vsaka žival, rastlina in sploh vse potrebuje svežepa zraka, tako tudi elovek, in Clovek so tudi oni. Ce bi se z nikomur ne razgovarjali, Bog zna, kaj bi pisal o njih, in če se s kom, jim zopet očitaS. Dopisnik piSe dalje, da iščejo klerikalce a.li liberalce. Teh jim pae ni treba iskali, kajti jili tako poznamo vsi in iiajbolj še oni. Ce jih pa ti dopisun ne poznaš, ti povemo, dn je liberalec vsak, kateri se cerkve ogiblje, čez duhovne dopisuje iil govori in jih za vsako otročjo malenkost javnosti izroča. Bilo bi li tebi ljubo, ko bi se vsaka tvoja pregreha v listih objavila? Mislim, da ne. In g. kaplan. Komu so storili kako krivico? 'Ali ne posediš tudi ti rad pri dobri kapljici malo daIje, kakor ti je treba in se razgovarjaš o marsičem. ,,Olči" na Majšpergu, tega te pa vendar ne razumemo in nismo šolani tako visoko, da bi vedeli, ali je to nemška ali francoska beseda. Da pa gg. dušne pastirje lahko zvečer noge bolijo, to radi verjamemo, kajti gotovo jih Se tu pa tam zapaziŠ, da hitijo s sv. popotnico umirajočemu ali vsaj bolnemu 6ez hrib in plan v tolažbo. Kaj takega bodeš gotovo ti dopianik prej ali slej potreben, sarao daj Bog, da bi bil tudi vreden. Pusti ,,Štajerc" torej naše gg. dušne pastirje od slej pri miru, ker to nikoli ne nadlegujejo, kakor tndi tebe dopisnik ne. — Več faranov. p Obrlž. Nekega malega, a naprej nazadnjaškega in tamburaškega liberalčka, ki refie, da je najbolj ,,kŠajt" pri svoji liberalni izobrazbi in pri zanifevanju duhovnikov, tare od prevelike jeze dn naše mladeniške K. S. Z. huda zimica. Ker ho^.e vsak bolnik pre.j ko slflj zdravila. se nani fantom in deklotom K. S. Z. ta mali in nazadnjaški liberalftek. tudi v srce smili, ker ima res zelo budo bolezen. Zato mu tudi obljubimo zdravila. Ve§, dragi liberalček, zdravila dobiš, zdravila! Kakor pravijo Ijudje, imaš vrofiinsko zimico, posebno v glavi; bomo pač naiprej tedaj začeli na glavo nekake ovitke polagati. Svetujemo ti torej slede^e: 1. Ne obrekuj naše mladeniSke K. S. Z. in našega č. g. voditelja. Veš, to bi ti znalo najbolj škodovati. 2. Za neko osebo (saj veš za katero), se popolnoma nič ne brigaj, ker ta oseba tebe ni fiisto nič stala in te tudi pri izvolitvi svojega stanu za nasvete ne bo povpraševala. 3. Vsaj najmanj pet ur na teden se zdržuj, da ne boš zraven liberalizma tudi ptujske krote (,,Stajerca") v sebe zajemal. Ce ti to zdravilo in ti nasveti ne bodo pomagali, pa nam takoj naznani, bomo pa z drugimi začeli. p 8t. Tomaž prl Ormoin. Tukajšnja ,M!ad. zreza* priredi v nedeljc, 9. in 16. oktobra t. 1. po vefiernici v domači soli tperoigro rKovačev štndent" in burko nPoštna skrivnost". B6 zelo zanimivo, za t<J prijazno vabimo domačine in tujce. Ljufomerski okraj. Deželni odboruik Robič zboruje dne 9. t. m. pri St Jnriju cb Sčavnici po rani st. maši t gostilni Trstenjak. Volilci, pridite polnošte?ilno 1 I Sv. Jnrij ob Sčavnici. Nek človek agitira na vse ,;kriplje proti našemu gasilnemu društvu ter odbija celo ude, češ, sedaj se stavi 4iovo spravišče, napravil se bode dolg, in udje bodete morali plačevati. Gotovo ni večje nesramnosti, kakor rovati proti društvu, tatero ne zasleduje nobenih političi^ih ¦ciljev. temvefi se žrtvuje iz zgolj človekoljubja za vsakega, bodisi prijateli ali nasprotnik. Kar pa se tiče dolga, pripomnimo, Ida doplaCevati ne bo itrebalo nikomur nič. Drušfvo je prihranilo doslej precej gotovine, del stroškov plaea ognjegasni' sklad deželnega odbora, k'ar pa bode še raanjkalo. upamo pokriti s prispevki naših dobrotnikov. Zato pn, gasilci, ne dajte se plaSiti, temveč vstrajajte Iter pristopajte še novi! 1 KrlteTOl. VoiašVo veteransko društvo pri Sv Križn na Mnrkem po'ju prirodi dne 9. vinotoka 1910 v g-stilni gnsp, Solma v Križevcih s sodelovsniem vetersnske godbe tombolo. Začetek ob 6. uri zvečer. č'sti d bičok je namenjen 7a drnštveno namene. K obilni udležbi vsacega uljuduo vabi O^BOR Slovenjgraški okraj. s Sv. Vid nad Valdekom. Dne 24. septembra t. 1. spremili smo k veenemu pofiitku g. Miba«la Repolusk, o<^eta tukajšnjega vle. g. župnika Friderika Rel>olusk, starega 72 let. — Kako je bil ranjki priljubljen pri župljanih, pokazal je izvanreden pogreb. Štirje gtr. duhoviiiki od sosednjega Št. Tlja pod Taborom, Smiklavža in Doliča ter nešteta množica vernega ljudstva iz domače ter tudi sosednjih župnij zbrali so se pred župniščem, od koder so spreraljali potem ranjkega Miheta du cerkve; bilo je ljudstva, kakor ob kaki slovesnosti. — Ko je po konfcanih cerkvenih opravilih vlc. g. žbpuik Ratli iz St. Tlja govoril ainljivo nagrobnieo, zarosilo se je oko vsakemu navzo fiemn, živ dokaz, kako je bi!o težko, ločiti se od ranjkega Miheta. — Mihaei Repolusk je bil rojen v slavnih Rušah ob Dravi. Kol delaven in varften zidar prislužil si je toliko, da je mogel vzrediti 10 otrok in versko-nravno \zgojiti. Tem bolj težko je bilo to, ker v prejšnjib časih deiavci niso bili tako dobro plačani, kakor pa so dandanes. Večkrat je tožil ranjki o preteklih easili, vendar je lepo vzgojil vse svoje otroke. Eden sin je sodaj žnpnik tukaj, eden je bil že Sestošolec in bi bil tudi gotovo postal duhovnik, a nemila jetika nm je prcrezala nit življenja, kakor tudi eiiemu komiju. Vsi drugi pa so dobro preskrbljeni s knihom. — Ko jo postai njegov Fric župnik tukaj v Št. Vidu, preselil se je stari oče (tako ga je zval namreč vsak) s svojo ženo semkaj ier vodil prav spretno takozvano župnijsko krč-rno. Pristna kapljica in pa njegova šaljivost privabila sta marsikaterega v njegovo bližino. Neki viSji gospod se je nekoč, ko je prišel v krčmo, za('ndil: Kakšen je bil oče prej, in kakšen je zdaj! Ko smo prišli lovci utrujeni in žejni tukaj sera, nas je okrepftal z rujjnim vlncem, zraven pa govoril .,'Jajierlatftin", da smo bili prav veseli. — Pa sie samo krčmariia, ampak tudi iiadzorovaiije župnijskega posestva je bilo njegovo delo. Vedno je bil rnr.jki i-ad pri gospociarstvu v pomoč, zato bo tvidi tamkaj težko nadoineščen. — Lahka njemu zemljica, blag mn bodi spomin! '* Celjski okraj. o Celje. ,,Pri belem volu" se je vrši\ v petek, dne 30. septembra krasen shod S. K. Z. Udeležba je bila zelo dobra. Videli smo na shodu kmete, pa tudi obrtnike, trgovce in uradnike. Shodu je predsedoval poslanec Pišek. Govorili so poslanci dr. Korošec, dr. Benkovič in dr. Verstovšek. Nazadnje se je enoglasno sprejela naslednja resolucija: ,,Volilci, zbrani na celjskem javnem shodu dne 30. septembra, odobravajo taktiko slovenskih deželnih poslancev v Gradcu in jih pozivajo, da vstrajajo v boju za narodne in gospodarske težnje svojega Ijudstva, ter obsojajo pisavn enesra dela slovenskega casnikarstva proti slovenski obstrukci.ji." — Zammivo pri tem je, da so (udi vsi liberalci, ki so Ivonli najmanj eno tretjino zborovalcev, odcbravali obstrnkcijo. Posebej sta se izrekla za obstrukcijo zastopnik Obrlnega društva, večkratni kandidat narodno-naprednc stranke, Rebek, ki je v tom smislu govoril, in glavni zastopnik Slovenskega trg. društva, ki je zn obstrukcijo glasoval. c Cene hmelia v Žatcu in Dnbi. Dnp 24., 25. in 26. aeptembra se je v Žatcu odposlalo okoli 600 do 700 zavojev. Promet ,je miren, oene Irdno. Plačalo se je za 50 kilograraov slabSega hmelja 100 do 115 K, sredniega limelja 115 do 125 K, dobrega srcdnjega hmel.ia 125 do 140 K, najboliše vrste hmelja 140 do 150 K. Na deželi se kupuje hmelj v veliki ranožini. — Na hmeijskei -^jmu v Dubi, ki se je vrfeil dne 25. sept, t. 1., se je--» izprodalo 569 zavojev. Plačalo se je za 50 kilogramov 64 do 87 K. c Galicija. Veselica, katero je priredilo naše izobraževalno društvo v nedeljo, dne 25. septembra ob svoji lOletnici, je uspela nad vse pričakovanje dobro. Nastopil je doma^i moSki pevski zbor pod vodstvom g. organisia. Tukaj moramo pobvaliti naše iante, ki so pokaiali občinstvu, kaj znajo. Komaj dobrih osem mesecev obstoji naš moški pevski zbor, pa nastopijo kot kak stari povski zbor. Vsa čast voditelju in fantom. G. PuSenjak je v svojem slavnostnem govoru poljudno opisal izobraževalne organizacije na Slovenskcin sploh, posebej pa še mladinske. Hvala mu za njegov govor in trud! Saljiva igra ,,Crevljar" je obroclila mnogo smeha. Igralci so dobro rešili svoje vloge, posebno Blaže s svojim šaljivim nastopom. Nastopil je tudi žalski pevski zbor pod vodstvom g. Zupanca, ki se je mnogo trudil za našo prireditev, za kar mu društvo tem potom izreka najprisrčnejšo zahvalo. Obiskali so nas naži sosedje iz Savinjske doline, iz Petrovč, Žalca, Griž, St. Petra in drugod. Imeli smo čast, videti v svoji srodini naSega vrlega poslanca g. Terglava, in naš nepozabni bivši predsednik vl6. g. Jurak se je potrudii ta dan iz Gornje Savinjske doline k nam. Imeli smo štiri gg. duhovnike v svoji sredini in mnogo drugih odličnih gostov. V nedeljo, dne 9. oktobra se igra zopet ponovi. Kdor ni bil dne 25. septembra na veselici, naj ne zamndi priti 9. oktobra. Torej na svidenje! c Vransko. Poročila sta se iukaj dne 3. oktobra g. dr. Anton Lampret, živinozdravnik v Braslovfiah, z gdc. Berto Meglič, bivšo račiteljico, hčerko tukajšnjega nadučitelja. Bilo srečno! c Polzela. Resen opomin slovenskira stariSem. Sola se .ie zafiela. Slava vam, zavedni Ijudje, da niste šli nemškutarjem na iimanice ter ste poslali svoje otroke v svojo narodno šolo. Onim starišem pa, k.i mislijo poslati svoje olroke v nemSko šolo, prav nujno svetujemo, da tega ne storijo, ampak jih takoj pošljejo v slovensko šolo, da ne bodo imeli nepotrebnih šolskih kaziii, Nemške šole namreč na Polzeli še ni. Preduo pride do ustanovitve, bode poteklo še precej vode po Savinji. — Postava namreč pravi, in upamo,. da velja tudi za naše nemškutarje, da morajo prositi isti pri okrajnem šolskem svetu za dovoljenje in prinesti dokaze, da se je ugodilo vsem postavnim terjatvani. Okrajni šolski svet mora poslati potem komisijo na lice mesta, in ako je potera vse v redu, se pošlje šele dotična prošnja na deželni Šolski svet v Gradec. Do tega je tedaj še precej dolga pot. In predno dež. šolski svet ni dal dovoljenja, se šola ne sme začeti. Tako pravi postava. Nadalje je sklenil okrajni šolski svet na Vranskem, da se ima začeti brez izjeme solsko leto s 1, oktobrom; tedaj nikakor ne pripusti, da bi se začela kaka zakotna šola sredi Šolskega leta. Tudi bode nemška šola zasebna in šolska naznanila ne bodo imela veljave. Torej bodo morali oni učenci, ki bodo obiskovali neniško šolo, in bodo hoteli pri izpolnitvi 14. leta izstopiti, iti Še prej na kako drugo javno šolo delat skužnje. Ce pa te ne naredijo. pravi zopot postava, potem morajo taki otroci še čez 14 let hoditi v šolo. c Okolica Mozirje. Nedavno se je eitalo po časnikili, da so pokazali kinetje hrbet mozirskim naprednjakom in zdražbali iov okoliške občine za se, in sicer pogojno, tako, da se mozirski naprednjaki lova niti udeležiti ne smejo. In glej, kaj so stuhtali! Po lisiSje zvito so ti naprednjaki pogruntali nov cilj, iu nastavili po raziiih ovinkih mešetarje, da bi pregovorili sedanjega najemnika lova, kak.or lisjak krokarja, in mu po preplači odvzeli lovsko pravico. Pa glej ga groma, tucli to se jini ni posrečilo, in sedaj morajo z žalostnim srcem slušati pokanje kraečkih pušk. Da, gospodje, kmet je kmet in se ne pusti komandirati od mozirske liberalne inteligence. Kmečki lovec. c Gorniigrad. Hitrost naše pošte Je takšna, da marsikdo nima pojma. Ko sem se zadnjič oglasil v Gornjemgradu, /spomnil sem se neke važne zadeve,. katero imam s svojim prijafeljem v Veliki Pirešici, pošta Žalec. Svest si točnosti c. kr. pošte, | oddamplsmo k popoldanski pošti ter celo pripomnim hitrost. Cakam odgovora, a zaman. Obniem se po drugi poti, po neki posredovalni osebi, na naslov zgornjega prijatelja, An dobim poročilo, da Se pisma ni dobil. Ne vem, ' ali se je pismo poštnemu uradniku smililo vsled dolge vožnje Gornjigrad—Žalec, da ga je pustil 48 ur jiočivati, ali pa je prej počivalo, da se je naslov posuSil. Naj bode, kakor lioče, mi imamo pri poštah obfiudovanja vredno hitrost. c Šmarje pri JelŠali. Kam pelje liberalizem in čegavi prijatelji so liberalci, po nam pokazali prav jasno šmarski liberalci. Kakor ffe znano. nam vsi'juje liberalni okrajni šolski svet' nepotrebno | golsko stavbo iže šest let. Občina okolica in krajni šolski svet sta se vedno branila te gole in vlagala rekurze na višje inStance. BivŠi načelnik okrajnega Solskega sveta, plemenitaŠ, grajg^ak in veleposestnik Apfaltrern je dal napraviti tri nafirte za novo šolsko stavbo enkrat na tem, drugokrat' zopet na drugem »nestu, dasi nikjer Se ni bil prostor potrjen, in je s tem povzrogil velike / stroške. Kraini soVski svet se je branil plaSati te stroške. misfeč. kdor je storil to stvar. naj jo tudi plača. Cujte, ka.i so storili liberalci kot ljudski zastopniki ' v seji okrajnega Solskega sveta dne 13. junija t. 1.! Sklen-ili so. da naj krajni šolski svet plača stroške teh načrtov. Toroj ne povRročitelji tega načrta, ampak kmet, rokodelec, ' obrtnik, hiini posestnik, ta naj plačuje! Liberalci. volitve so tukaj. Treba bo imeti z vami račtin. Vam, volilci, pa kličemo: sedaj si pomagajte, poznejSe pi*itožbe malo izdajo, ali pa nič, Slisi se, da se že tudi gospodom uradnikom gabi to liberalno gospodarstvo, in da so prišli do prepričanja^' da liberalna razsipnost in liberalno razkošje je glavni vzrok splošne bede in draginje; zato jim pa bode marsikateri sedaj ob volitvi hrbet pokazal. Prav je tako. Take ljudi je treba pomesti z Ijudskega zastopstva. c Nova Stifta pri Gornjem Gradu. Saj smo vedeli, da bocle tako. Naš župnik je neveden in budoben. Kdor ne verjame, naj pa pogleda ,,Narodni List" z dne 29. septembra t. 1., Stev. 39. Veleučeni in napredno olikani dopisnik tega lista iz Nove Štifte pove to jasno. Kar pa napredni ,,Narodni List" piše, je pa vedno sveta resnica. Ce ne verjameš, te bom kar. Kdo bo rekel, da ni resnica, da je župnik Ferme neveden in hudoben, če gre voiil in po oddaji glasa še nekoliko postoji, da govori z znanci. Ne spomni se, da njegova navzočnost lahko prepreči ves učinek šnopsa, katerega se je pri onih volitvah Žičkar-Hribar veliko popilo. Ce bi pa žganje ne učinkovalo prav, je to hudobija kaplanova. Drži. kakor pribito. Saj so tudi Rastu Pustosleinšeku lasjfc kar groze stali pokonci, ko je videl, da g. kaplan r>ri oddaji glasa ni kakor blisk švignil iz volilnega poslopja, in je liitro zahteval od komisarja odstranitev kaplanovo, ker njegova navzočnost je strašna agitaeija. To so bile prve tajne volitve. Sedaj jih je bilo že več, in letos je moral neki naprednjak zapustili volilni lokal v Gornjem Gradu. Pri tem ]e bila seveda velika modrost. Pri tej stvari resnica sauio nekoiiko šepa, ker Rasto Pustoslemšek ni bil ,,neki uradnik", ampak pisar pri g. notarju. Župnik Ferme se je ,,pri Novi Štifti za časa predzadnjih deželnozborskiii volitev lepo obnašal. Ni bil volilec in je prišel in hotel iti v volilno sobo; takratni volilni komisar g. nadučitelj Kelc ga je pou&il. Mož je precej vsiljiv;" to so nadaljne zlobnosti župnikove. Samo (o je napačno, da so bile one volitve državnozborske, ne deželnozborske. Župnik ni liotel iti v volilno sobo, ampak je stal z volilci pred hišo na prostem. Volilni komisar g. nadueitelj Kelc ni župnika poučil, ampak je bil sam poučen pred vsemi kmeti na prostem pred Golobovo bišo, da postava ne brani, da se ne bi smelo pisati glasovnice zunaj volilnega lokala (takrat je rekel župnik'u, naj nemško bere, da kmetje ne bodo razumeli), Poučen je bil Kelc od župana g. Goloba, da ne gre, da bi volilni komisar pred volilci vrata zapiral m jim branil, oddajati glasove. Priče so vsi tedanji volilci. Sedaj je dokazano, da je župnik ,,vsiljiv". In ta resnicoljubni dopisnik ,,Nar. Lista" hoeo, da se postavi g. župnik pred njega in ponižno dokazuje, kaj je govoril, da bi potem milostno razsodil: Župnik je neveden, hudoben, vsiljiv in ne vem še kaj! Bi se pac g. župnik pregloboko pouižal, če bi se tako zagovarjal, Kdor se je z resnico skregal, ne more s svojinn psovkaini nikogar žaliti. c Ljubno. V sredo, dne 28. septembra je umrl tukaj obče spoštovam' in priljubljeni trgovec' in po sestnik gospod Franc Ks. Petek. Gospod Petek ni bil znan samo v Savinjski dolini, ' ampak po celem Sp. Štajerskem, kar je dokazal tudi njegov veličastni po- greb. Bil je pa tudi zares značajen mož, katerega je moral vsakdo, ki ga je poznal, spoštovati zaradi n]e- govega jeklenega značaja in odkritosrcnosti. Kaj smo ž njim zgubili, videli bomo še-le sedaj, ko ga ne bo več med nami. Povsod, v okrajnem zastopu kakor tu- di v občinskem, je bil na svojem mestu. Ravno trg Ljubno se ima njemu zahvaliti za vodovod in druge koristne naprave, za povzdigo tujskega prometa se je neumorno trudil in tudi mnogo dosegel. Njegova na- rava mu ni pustila mirovati, zato smo ga videli šo par ur pred smrtjo, kako je ukazoval in pregledoval, da se vse v redu izvrši. Meseca avgusta je šel v Kneipovo zdravilišee W6rishofen in na potu domu ob- iskal Marijino Celje, kjer je prosil za zdravje in za srečno zadnjo uro. Povrnil se je okrepčan nazaj, pa nenadorna mu je pretrgala srčna napaka nit življe- nja, ko je Se prejel sv. poslednje olje. — Pogreb se je vrsil v petek, dne 30. septembra ob VAl. uri dop., ki je bil nad vse veličasten, da Še takega Ljubenča- ni niso videli, Udeležba je bila velikanska. Zastopa- ne so bile vse korporacije. Navzoč je bil gosp. vodja ekspoziture v Mozirju dr, Hohl,' načelnik okrajnega zastopa gospod Sarp z gospodom notarjem iz Gornj. Grada dr. Drnkarjem, ' mozirski gospod župan dr. Goričar, mnogo drugih Se Iz Moziria, Rečice, Naza- reta in Gornjega Grada. Slovensko kmečko zvezo je zastopal gospod državni in deželni poslanec dr. Ver- stovšek, ki je pri odprfem grobu govoril v imenu S. K. Z. Poleg duhovnikov, katerih je bilo 10, so spre- mili blagega pokojnika k večnemu počitku domači ve- teranci, domača požarna bramba, katere ustanovitelj je bil pokojni, in sosedne požarne brambe, tržko-ob- činski zastop ' korjjorativno, šolnrski otroci ' z nei- teljstvom, mnogobrojno obfiinstvo, kakor tudi zastoj> niki trgovskih tvrdk iz Celja in Maribora, tMožki pevski zbor je zapel na domu, v cerkvi in na pok'o- pali&ču tri žalostinke. Pri odprtem grobu je sprego- voril pokojniku v s'.ovo domači gospod župnik Jožef Dekorti, ki je povdarjal njegove zasluge in ga orisal kot vzornega katoličana. Kratek je bil sicer nagovor. ker je gospoda župnika obvladala žalost, ki je, Ka- lcor je sam rekel, izgubil letos dva najboljša prijate- lja, gospoda župnika iz Sv. Franfiiška v Stražah in gospoda Petka, vendar pa je bil fako ganljiv in ka- zal toliko prijateljske ljubezni do pokojnika,' da' ui menda nobeno oko ostalo suho. Za njim se je poslo- vil od pokojnika v imemi Slovenske kmefike zveze g. dr. Verstovšek, ki je naglaSal, rda je gospod Petek značajeii mož, veren in prepričan katoličan, ter zvest pristaš Slovenske kmefike zveze in katoliških na6el. Povsod, kjer se je šlo za dobro stvar, za katoliška načela, za dobrobit sluvenskega naroda, stal je vedno pokojnik prvi neustrašeno na svojem mestu. Ceravno nain ga je vzela neusHiiljena smrt iz naše sredine, vendar njegov spomin ostane trajen med nanii, njegova dela bodo živela še naprei in nam kazala pol, po kateri morarao hoditi, ' če hočemo kaj doseči. V imenu občinskega zastopa' se je poslovil od rajnega en občinski svetovalec. Ti pa, dragi pokojnik, počivaj sladko, uživaj mir in plačilo, katerega ti je namenil pravični Bog po trudapolnem življenju, a mi te hočerao ohraniti v trajnem, hvaležnem spominu. Izguba je sicer nenadomestljiva, a tolaži nas misel, da vidimo se nad zvezdami. c Laško. Pokalo je v Laškem pred nekaj leti, da se je glas razlegal daleč na okoli. A kaj je pa tako pokaio? So bili svati? Morda se je obhajala liberalna zmaga — zato — bumpf ~'l "je pa morda prišel nemški pozdrav iz Prusije in narodni naši nasprotniki so od veselja pokali? Tudi ne. A kaj pa je tako rargolizgalo — ? Ej, če bi pogledal v liberalne 6asnike ali pa v »Stajerca", bi videl, kako so vpili! Drala — bumf — zdaj so šli klerikalci v basago, fertig je za zmiraj — bumf —! Laško je nemško aii štajerčevo — okolica in celi okraj pa liberalen. Konzum je že nehal, (kmetoni bomo obesili medveda na nos, da bodo zaradi konzuma priŠli vsi na kant, cerkve se bodo zaprle, kaplani nagnali, fajmoštri djali V foglovž — in — juhe, vse je na^e — bumf —! A glej ga "šmenta! No6e biti tako. V nedeljo dne 9. oktobra po večernicah ob 3. uri popoldne ima posojilnica in hranilniea svoj občni zbor. Kar je bilo poprej zavoženega, se je v teh letih vse popravilo in zdaj hoče se delati samo nato, kako bi se naš lepi in zavedni okraj Se gospodarsko okrepil. Priišel bo znamenit govornik, mož, ki ima srce in dušo vneto za nas, nam bo razložil, k'ako moramo zanaprej ravnati, da bomo dobili okraj popolnoma v svojo oblast. Denarno' in gospodarsko moramo biti vtrjeni in prihodnjost bo naŠa. Torej vsi zavedni možje in fantje na občni zbor v nedeljo, dne 9. oktobra v Laško v posojilnico. Bodimo katoKški, zavedni, podajmo si roke in srca, da bomo imeli tisto fiast in oblast, ki nam gre. c Iv. Vld pri GrobelBem. V nedeljo, dne 9. oktobra sk!icu;e naše n_Kmetijsko bralno društvo" ssoj občni zbor; vrlil se bo v gostilni gospe Bevc in bo skušal ude zopet oživeti ter jih navdušiti za dobro stvsr. c Frankolovo. Kmetijsko katoliško izobraževalno draštvo priredi v nedeljo dne 9 t. m. popoldne po večernicah veselico s petjem, igro in govorom v spomin 8Oletnice Nnh velič»nsty cesarja Franc'a Jožofa I Vsi prijate ji naše mladinske organizacije se vabijo priti v najcbilnejšem številu. 0 b Zborovanje S. K. Z. t Doboti se Trši v nedeljo dne 9 t. m. dop. po rani maši ob lepem Tiemenn na dvorišču gostilne g. Marko Katiča, ob neugodnem Tremenn pa v gostiiniškita prostorib g. Ctetk* zraven prostorov kmečke posojiinice. Porečal bode o položaju v dež in drž. cborn poslanec dr. Itan Benkovift. Somišljeniki, sa agitacijo zs cbilno udeležbo. b Javni shod S. K. Z. na Bizeljskem na dvorišču gostilne g. Pečnika se je izvršil v nedeljo, dne 2. t. m.; porocala sta 200 volilcem poslanca Pišek in dr. Benkovič, katerima se je izreklo neomejeno zaupanje in se je odobrilo obstrukciio v deželnem zboru. Govorili so tudi gg. Pe&nik, Iljaš i. dr.. V kratkem se priredi eden gospodarski in eden mladeniški sbod. — Tudi za Sotlo se svita. b Kapele pri Brežieah, Dne 29. septembra je pokosila neprizanesna smrt našega preblagega in ljubega očeta Antona Kovaeič, posestnika v Kapelah pri Brežicah po dvoletni zelo mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče v 68. letu starosti. Dne 1. oktobra je bil krasen pogreb po rani sv. maši na doraafiem rnirodvoru na njegovem, mu poprej izvoljenem kraju. Rajni je bil zelo priden oče, vrl mož in izvrsten gospodar, kateri je neprenehoma z vsemi svojimi močmi skrbel za dušni in telesni prid in blagor svojih otrok, Vecni Bog naj mu na onem svetu njegov trud in težave prav obilo poplafea, naj mu bode mili sodnik in pa lahka mu bodi domača zemlja! b Kapele pri Brežicah. ZapustivSi pred 10 leti faro Kapele, si jo zopet pred kratkim ogledara. Opazim, da je v gospodarskem oziru ta leta zelo napredovala, vinogradi so že tako dalje Casa novi, zasajeni so sadonosniki, tudi veliko lepih hiš ,je na novo postavljenih. Pa kaj sem še opazil? Zadnjih par let se je zatrosilo vnliko malovrednih časopisov med prej pridne farane, l-mteri so naivečji strup za mladino. Sadovi tega zastrupljenja se tudi že kažejo. Ob nedeIjali in praznikih je veliko niladine namesto v cerkvi, v krčmi. Njihov evangolij so liberalni časniki. NaŠega vrlega učitelja Franca Kramerja pač tudi ni pri pouku mladine že doigo več; sporainja se gotovo vsak Kapelčan, koliko fantov je prej ob veselih božičnib in velikonočnih praznikih prišlo od vojakov na dopust s podčastniškimi zvezdami na ovratnikih domov. Je-li morebiti tudi sodaj tako? Ne! Zakaj pa ne? To si vsakdo lahko misli, naj si le ogleda, kam mladina zahaja in s kom da obftuje, imel bode dovolj. Fantje, le tako naprej, bodete videli, kara vas bode to pripeIjalo. Namesto, da bi postali vrli gospodarji, skrbni možje, bodeto izgubili veselje do dela; postali pijanci itd. — Opominjam vas stariše, varujto svoje sinove pred slabimi časopisi! b Plauina. Gospod dopisnik ,,Slovenskega Gospodarja od Zabukovja je zadel žebelj n;i glavo. Popolnoma oaobrujemo njegova izvajanja glede potrebe poldii^evnega šolsk^ga pouka za naše kraje. šola ni namreč zaradi kakih liberalnih učiteljev, ampak zato, da bi se naučili naši otroci kaj pametnega, zraven se pa ne smejo telesno, ali celo duševno uničiti. Naši kraji enkrat niso za celodnevni šolski pouk. Kdor ima le koliekaj krajevnega znanja in le nekaj ljubezni do otrok, rnora imeti usmiljenje z ubogimi otroci, ki so v naših krajib. pravi trpini, in ž njimi vred tudi stariši. Ubogi šolski otroci morajo romati celo uro daleč po silno slabih, blatnih, hribovitih potih, in pridejo popolnoma izmučeni, izstradani in blatni v šolo. Tako izdelani morajo celi dan stradati.. Pozno zvečer zavžijejo šele zopet kaj toplega. Veekrat se zgodi, da morajo hoditi stariši z lučjo naproti otrokom, ki prihajajo zvečer iz šole. Utrujeni otrok rabi za eno uro navadnega pota skoro polovico več. Ali more imeti otrok pri takih razmerah še ljubezen do Sole in pouka ? Po mojib niislih vzbuja to le rnržnjo do šole pri otrocih, kakor pri stariših. Pametni ljudje še živine ne i)ustijo tako trpinčiti. Ce sili država otrok.e v šolo, niora tudi skrbeti za njihovo telesno zdravje in moč, ker le v zdravem telesu bo zdrava duša. — Nič prida se otroci ne navadijo, ko o prostem času opoldne vsi skupaj divjajo; postanejo neubogljivi in nesposobni za doraače cielo. Pri poldnevnem šolskem obisku bi se ii nedostatki večinoma odpravili, uspeh v Šolskem pouku bi bil gotovo boljši, starjši in otroci bi ne imeli mržnje do šole in izostale bi večinoma mnogoštevilne občutne kazni zaradi šolskih za-mud. Tisti, ki nasprotujejo poldnevnemu pouku, naj poskusijo pošiljati svoje otroke uro dalee v slabem vremenu, v blatu in hribovju, potem bodo drugafte sodili. — Zaradi teh razlogov sino za to, da se uvede vnaših Šolah poldnevni šolski pouk. Sole v naših krajih se nikakor ne smejo primei jati in staviti v eno vrsto z onimi v mestih, trgih in ravnini. Naše poslance pa nujno prosimo, da želje in zahteve trpinov na pristojnem mestu razložijo in nas podpirajo. b Koz.|e. Poslanec dr. Jankovič nam poroča, da sedaj zopet redno vsak dan ordinira dopoldne, izvzemši 11., 12. in 13. oktobra, če bo lepo vreme. Ob slabem vremenu ostane tudi te dni doma. b Plšece. Na vefier, dne 1. oktobra t. 1. je liberalna stranka pokazala, kolike zlobnosti so zmožni njeni pristaši. Ta večer ukradli so neki naprednjaški zlikovci z društvene hiše krasen grb našega kat. izobraževalnega dru&tva, katerega je naredil in podaril društvu g. Slavko Golee, bogoslovec v Mariboru. Mogoče so hoteli ti gospodje na dan 2. oktobra, ko smo imeli velik cerkveni Mihaelov shod, pokazati ljudstvu svojo spretnost, ki jo uporabljajo v izvrševanju enakih dejstev. Ali pa so storili to za reklamo, hoteč privabiti in pokazati raznim uzmovičem, da najdejo zavetje v njih sredi tudi ljudje, ki ne poznajo razločka med tvojim in mojim. In sedaj naj še kdo poreče, da ni to zares prava pravcata inteligentna stranka, ki deluje z največjo energijo v polnem tiru za napredovanje in izpolnjevanje svojega poklica. VpraSamo vas, gospodje pri Narodni slranki, ali tako rešujete svojo narodnost? Ali se koristi narodu s tem, da se izvršuje hudodelstvo tatvine? Zapomnite si besede Kristusove: ,,Po njih dejanjih jih bodete spoznali." In po vaših de.janjih vas bo spoznalo naše ljudstvo. Da se ne bodete dolgo zvijali in trudili se opravieiti v svojih narodnih cunjah, hočemo oskrb«ti, da prejmete dotični uzmoviči zasluženo plačilo. In če zadene kaj bridkega koga izmed inteligence, naj pripiSe dotifini gospodek to svoji otročji, visoko leteči domišljiji. mtadinske o^aniiacije. Sv. Lenait nad Veliko Nedeljo. ObCni zbor Mt 7veze dne 2. oktobra &e je prav izvrstno obnesel, 6eravno je bila udeležba mala, pa drugim zborovaloem, ki znajo trezno misliii, nič ne škodijo tisti fantje, ki gredo rajši v gostilno zapravljat denar, kakor pa da bi šli na kakšen poučeu shod ali pa kako zborovanje. Bila je tudi volitev novega odbora, zato, ker nam je žalibog potognila vnjaška suknja nepozabnega nam prijatelja, Andreja JJop]atnika, katerega ne bomokmalu pozabili. Njemu se imamo zahvaliti, da smo imeli tako velike uspehe, n. pr. pri poučnih shodih in pri predstavab. Prav srčno se mu tudi zahvalimo za lepa navodila, ki nam jili je podajal za bodoče delo naše Mladeniške zveze, po katerih se hočerao ravnati. Na njegovo željo iri žeijo vseh zborovalcev se je izvolil naslednji novi oclbor: Filip Erhatifi, predsednik, A. Franfiift, podpredsednik, Janez Megla, tajnik, Josip Korpar, blagajnik, Franc Vuzem, knjižničar, Peter Horvat, odbornik. Od teh mladeničev se nadejamo, da bodo vstrajno delali zn procvit Mladeniške zveze in sspodbudo vsem tistim, ki dobrega ne trpijo, hudega se pa veselijo. — Kaj pa bo z našim bralnim društvom? Radovcdneži bi radi kmalu videli odgovor. Sv. Juiuj v Slov. gor. ,V nedeljo, diie 16, t. m. se vrši pri nas lepa slovesnost. Mladenifii Marijine družbe so si oskrbeli svojo družbeno zastavo,' ki se bo imenovanega dne slovesno blagoslovila pred pozno služlio ))ožjo. Cerkveni govor prevzame vl6. gospod drs Hohnjee. po večernioah pa se vrši ! mladeniški shod. Vabimo vas torej prav prisčno tovariši mladeniči Marijinih družb in mladeniškib zvez ' iz sosednjih župnij, da se udeležite naše slovesnosti. Miaaeniški shod, ki se bo tokrat vrfiil v večjem obsegu, naj zopet poda dokaz, da se mladeni^i zavedamo svojega poklica in svojih dolžnosti, ki iih vestno izpo nujemo v skupni blagor domovine. TovanSi, pa svidenje! Središče. Dekliška zveza v SrediSču je imela na rožhivensko nedeljo poučen sestanek: Ehihovni voditelj razloži na kratko opravilnik DekliŠke zveze s posebnim ozirom na krajevne razmere in navede cilje, za katerimi stremi zveza, Nato se je sestavilo voditeljstvo sledeče: Žnidarič Marija ml., voditeljica; Lončarič Marija, namestnica; Rezika Podgorelec, tajnica; Jožefa Klobučar, blagajničarka; Štamberger Ivana, knjižničarka. Zraven teh so še članice voditeljstva zastopnice posameznili občin: Modrinjak Alajzija, Borko Julijana za Središče; Kranjc Marija in Rozika Vrbančič za Obriž; Goršič Alojzija za Salovce; Lašič Neža in Kocjan Jerica za Godenince. — Mladeniška zveza irna svoj lnesečni poučni sestauek prihodnjo nedeljo (9. okt.) po večernicah v hiši g. Stamparja. Mladeniči! Ne zaostanite za vrlimi dekleti! Z mnogoštevilno udeiežbo pokažite, da hočete i vi kot neustrašena 6eta hoditi ravno pot preko vseh zaprek in pretenj ,,naprednib (?)" nasprotnikov do prave izobrazbe in napredka! Kolera. Kolera zelo pobira ljudi na Ogrskem, Ministrstvu se je javilo, da je na novo obolelo na koleri zopet 14, umrle pa 4 osebe. Na Donavi in na kolodvorih so uvedli permanentno (neprestano) zdravstveno službo. Avstrijsko notranje ministrstvo je ukazalo nadzorovati promet z Ogrsko tako, kakor se nadzoruje promet z Rusijo glede na nevarnost kolere. Vsi potniki, ki se pripeljejo po železnici iz Ogrske v Avstrijo, se zdravniško pregledajo. Pregleda se prtljaga. Mejne postaje morajo razpolagati z razkuževalmmi sredstvi, pripravljeni morajo biti prostori za zdravniški preisk m za opazovanje kolere sumljivih oseb. Paziti «e mora o.sobito na visokošolce, prepovedani so posebni rouiaiski vlaki iz Ogrskega. Posebni ukazi so izdani glede na nadzorovanje krošnjarjev, oiganov, piskrovezov. Duriajski zdravniki sicer zatrjujejo, da ni na r>unaju nevarnosti za izbruh kolere. Kljub temu so dobih vsi policijski stražniki opomin, na] se natančno držp navodil glede na kolero. Po uradih so storili vse, da se oiifcmogoči morebiino širjenje kolere. V .Trstu so criredili varnostne napiave glede na promet z Neapoljem in 3 ('arigiadom. Zagrebški deželni zdravstveni urad je dognal ddzdaj 12 slučajev koifere v HrvaŠki in v Slavoniji. V Osjeicu je tnnrl na koleri z Ogrske došli delavec Kranjo, v Zemunu sta oboleli na koleri dve osebi. V Borovi jo obolelo na sumljivih znakih kolere Šestero oseb, žtiri so že umrio. hiu M.ravskem jc umrl na koleri nek železniški fiuvaj. V Italiji se še prav nič ne pozna, da bi se liotela kolera kmalu posioviti. V okraju Bari so trije noyi slučaji kolere, smrtni slučaj 1. V Neapelju 24 novih slučajev, 14 smrtnih sluSajev. V Farri 3 novi slučaji, 2 smrtna slučaja. V Resini 2 nova slučaja, 1 smrtni sluSaj. Revolucija na Portugalskem. Iz zahoda prihajajovznemirljivevesti. NaPortugalskem je izbruhnil upor. Uporniki hočejo ljudovlado, ne pa kraljevske vlade. Zato so, kakor se poroča, hoteli vjeti sedanjega kralja Manuela ter mu izsiliti izjavo, da se za se in za svojo rodbino odpove vladarskim pravicam. Toda kralju se je baje posreč-ilo, ubežali na braziljansko ladjo San Paolo. Vendar še vesti o usodi kraljeve osebe potrebujejo potrdila. Uporniki so namreč vse brzojavne zveze uničili, in zato so mnoge vesti le ustna izročila, ki pa so seveda razliftne vrednosti. Gotovo je le toiiko, da je res včeraj, dne 5. oktobra izbruhnil upor m da je bil dobro pripravljen, kar se razvidi iz tega, da so se zgodili prvi dogodki po gotovih načrtih. Najprvo se je reklo, da je poročnik Rebelo umoril vodiielja liberalne in republikanske stranke, dr. Bombarda, in da so ta umor — liberalci so povsod enaki — povzrofiili klerikalci. Ta umor, kateri pa je bržkonc samo izmišljen, da se razburi ljudstvo, je bil znamenje za sploSni upor. Najprej so skrbeli uporniki, da ugrabijo kralja, da si pridobijo glavno mesto Lisabono in da pretrgajo zveze z deželo in z zunanjimi državami. Vsled tega so prerezali vse brzojavne in brzogovorne zveze. Bati se je namree upornikom, da ljudstvo in vojaštvo na deželi potegne s kraljem, in da tudi zunanje države priskočijo vladarski hiši na pomoč, pred vsem AngleŠka, s katero je sklenila Portugalska zvezo. Upor na Portugalskem je zakrivila splo^na po- kvarjenost, ki se je kazala od vlade doli do vsake po- litične stranke. Ljudstvo ni imelo več moči, da izsili od svojih voditeljev ])oštenost in čiste roke. Kradlo se je gori in doli, slabo je gospodarila vsaka politična stranka. Vsled tega je bila v deželi zadnji 6as sploš- na in strašna draginja. Navaden dežnik je stal 53 K, ¦ navadna moSka obleka nad 100 K, in živila tudi niso bila cena. Že dolgo je tlel ogenj upora na Portugal- skem. Leta 1908 je bil umorjen kralj Carlos, oče se- danjega kralja. Takrat se je posrečilo zadušiti splo- šen upor, danes bo to težko, ker so anarhisti, sociali- sti in liberalci dve leii skrbno pripravljali današnji upor. Posrečilo se jim je tudi, dobiti mnogo vojaštva na svojo stran, osobilo pri mornarici. Tudi s seda- njim kraljem Manuelom, ki je bil fee neoženjen, ljud- •stvo ni bilo zadovoljno, ker se je brigal več za Ijubi- ce, nego za svoje državljane. |la)nove]še novice. Premil. knez iu škof so se včeraj, dne 5. t. m. vrnili s francoskega potovanja. Slnžba ravnatelia se razpisuje za Cirilovo tiskarno. Prosiloi naj vpofeljejo svoje prošnje do zadnjega t. m. na naslov. ,,Katoliško tiskovno društvo." Maribor. V sredo, dne 12. oktobra ob 9. uri dopoldne se vr&i pri c. kr. okrajnem glavarstvu razprava glede vprašanja, ali naj stari raost čez Dravo še nadalje obstoji. V mariborsko bogoslovnico so stopil\ letos naslednji gospodje, in sicer v I. letnik: Benko Leopold iz Cemšenika na Kranjskem, Bohak Jakob iz Studenie, Gueek Karol iz Celja, Hanžič Ivan iz St. Jurja ob Taboru, Klobasa Andrej iz St. Jurja ob Sčavnici, Kozar Martin od Sv. Antona v Slov, gor., Kuk Jožef iz Konjic, Pavlifi Vid iz St. Vida pri Planini, Petrin Franc iz Rečice, Pinter Mihael iz Laškega, Slavič .fanez iz Ljutomera, Somrek Anton iz Selnice ob Dravi, Šlik Alojzij od Sv. Petra pri Mariboru, Stiglic F. iz Rečice v Savinjski dolini, Turk Mihael iz Pilštanja, Weber Franc iz Sv. Petra pri Radgoni, Vrečko Jožef iz Zabukovja. — V 2. letnik: I.Plevnik iz Ljubljane. Poljčaiie. V uedeljo, dne 9. oktobra ob 10. uri se vrši na Marija Ljubičnem pri PoljčanaK o priliki blagoslova stolpovega križa slovesna služba božja, h kateri se oastilci ljubifienske Matere božje prav prijazno vabite,