URN_NBN_SI_DOC-7JQDC7YI
KO JE KO U JUGOSLAVIJI. Biografski podaci o jugoslovcnskim savremenicima. Beograd 1937. 810 str. 8°. Leksikon ima nalogo, da nudi široki javnosti biografske podatke o živečih jugoslovanskih sodobni kih. Vendar ko človek išče, kar po trebuje, naleti često na vrsto nepri jetnih spotikljajev. V leksikon sprejete osebnosti niso enakomerno obdelano. Pri nekate rih je naveden samo poklic, včasih celo brez naslova, pri drugih pa so izpisane cele kolone. Manjka dolga vrsta političnih osebnosti in vodilnih ljudi v naših gospodarskih podjetjih, še več pa znanstvenih in kulturnih delavcev ter vodilnih mož kulturnih, pro svetnih in znanstvenih zavodov. Pogrešamo več sodobnih književ nikov, kakor E. S. Finžgarja, Cene ta Vipotnika, Cvetka Golarja, Ilko Vaštetovo, Jožeta Pahorja, Toneta Potokarja. Frana Koblarja. I5ranka Rudolfa, Boga Teplyja, dalje šahi- sta Vasjo Pirca, pedagoga Avgusta Šiliha, fizika Miroslava Adlešiča itd. Matevža Haeeta ne boš našel po priimku, ampak po rojstnem imenu pod črko M. Beno Zupančič je postal Benjamin. Kulturnih de lavcev, ki jih v leksikonu ni, bi bilo kar za lep popis. Nekaj podatkov je napačnih: Josip Vidmar ni prevedel Moliero- vega dela Teško pametnom, ampak komedijo Gribojedova Gorje pa metnemu. Kosmačeva znirka se ne imenuje Koreni in smrt. ampak Kurent in smrt. Borovi Raztrganci niso roman, ampak so drama. Pomen motijo številne tiskovne napake: Matevž Hace ni rojen v .Soški dolini pri Rakeku, ampak v Loški dolini. France Filipič ne sta nuje v Pernici pri Mariboru, ampak v Pesnici. Jože Aleš ne prebiva na Opor. Savi, ampak na Gorenji Savi v Kranju itd. Precej pomanjkljivi so podatki ne samo o življenju, ampak tudi o delu. Pri književnikih se navajajo vsa dela le izjemoma; navadno jih manjka kar polovica ali še več, prim. Franceta Bevka, Miška Kranj ca, Cirila Kosmača itd. Naslovi slo venskih del se včasih navajajo v hrvaškem prevodu, kar človeka za vaja na napačno pot. Ali je treba v latinici pisati vse priimke fone tično, kakor Krajger, Grin. Novi in pod.? Ko bi se človeku ljubilo, bi lahko natipkal takih in podobnih pri pomb več strani, toda to ni niti po trebno. Če človek zapazi, da je pri ročnik pomanjkljiv in površno se stavljen, potem ne verjame še tiste mu, kar je v knjigi. Ce pa poleg tega ugotovi, da je več podatkov
RkJQdWJsaXNoZXIy