List y .Mi ; ax 4;tí í t A » - **'. 5ÍÍ-* ; r^Sv - ■? S « r . I •j r* < ï'/ c \ * r Tečaj XXHV. ospodarske, obrtniške m IL rodn Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 19. januarija 1876. O b s e g : Ponavljan poziv gospodarjem , ki želijo semena Ruskega lanii. giškem načinu (Dalje.) Navod za pridelovanje lanù in prediva po Bel- stavbah na Kranjskem. (Dalje.) Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecib. (Dalje.) — Postava o Občni zbor Matice siovenske 12. dne t. m. o pustu Odkritosrčnost Dunajskih ministrov Mnogovrstne novice. Nekaj za poduk in kratek čas Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Ponavljan poziv gospođarjem vijo ni tako dobro z gnojnico polivati, ker bi tak lan potem bolj hoden zrastel. se njiva po gnojenji osuši , jo je treba zopet 3 Ko povléci z brano; to se mora delati toliko časa d older ki želijo semena Ruskega lami. 51. listu lanskih „Novic" smo vabili gospodarje y prst popolnoma drobna, da na Kranjskem, ki želijo semena prave ga Ruskega lanu po najniži ce ni dobiti, naj se zadnji čas do sve čni ce za-nj oglasijo v pisarnici družbe kmetijske ni njiva popolnoma gladka ni več kep po njivi. Ce zemlja ni premokra, se po vsaki vlaki z valjem po valja, da njiva lepše pogladi. se prst bolj zdrobi in in povedó ) koliko ga hočejo. orje Prav pred setvijo se njiva še enkrat, pa plitvo pre- > toliko, da se zemlja obrne in da pride seme v Podpisani odbor še enkrat ponavlja ta poziv in Y/VtlSV* V11UAM1/ IJ W IM ^J KJ £J 1 V y 11 priliki pozornost lanorejcev obraěa na sostavek pri ! ki ga ravno zdaj ,.Novice" prinašajo Glavni odbor družbe kmetijske Kranjske v Ljubljani 15. januarija 1876. ? vlažno prst; potem se sopet z brano čedno povleče in to tako dolgo , da je prst popolnoma drobná in rahla, brez vsake kepe , tako kakor da bi bila skoz rešeto přesej ana. greda v vrtu , raerno. i a a j ko je njiva tako pripravljena kot se seme vseje in sicer kar se dá enako-Nekateri sejejo laneno seme prvič po dolgem, potem pa še počez, da se bolj enako naseje Po nekaterih krajih sejejo lan tudi z mašino kakor za pridelovanje lami in prediva po Belgiškem druga žita. Ko Je lan načinu. , se z rahlo brano čedno zavleče, da se seme zakrije. Dobro je, če se z brano enkrat po vsej an Spisal Andrej P i s k a r. (Dalje.) dolgem ? enkrat pa počez povleče, ker se seme lepše in boljše zagrne. Pregloboko seme ne sme priti; en palec Zemlja globoko je ravno prav. Ko je to storjeno, se njiva še na katero mislimo lan sejati, se različno z rahlim valjem povalja, da se lepo pogladi kot po Je \j AJJ. l^J cv J Ai Ci XYČi LV^l \j JJJIOJLIUIV/ icill O^JCitl j x ťxált U vllU ^ I cl li kl 1x1 VOilj^JJLl U V Cilj cl j UCi OU JLVyj imajo svoje posebne nagibe; oboj nih nazori gredó nato da lan potřebuje v svoji prvi rasti vlage. Vlaga je prva zimska, ki jo navadno podpira dež meseca malega travna. Velikega travna se zemlja osuši in proti koncu rožnika je navadno spet deževno vreme s plohami. Ta dva časa sta za setev ugodna. Poglejmo zdaj, kateri je boljši. Zgodnja setev pride v zimsko vlago, podpira in moči jo navadno pohleven dež malega travna ? ako na stopi mrzlo vreme 7 včasi zastane i a raste bolj počasi. posebno s prvega, toda med tem časom se toliko bolj ukorenini, in ko je enkrat vreme ugodno , začne prav dobro rasti. Posebno dobro je to, da zgodnje setve nikoli bollie ne nadlegujejo, ker lan že odraste, ko se ta mrčes izleže. Pozna setev ne pride v zimsko vlago, ampak jej primaka deževje konec rožnika in zacetek malega srpana; zeleni bolj naglo in se naglo razvija, nastopi toda 7 ce suša 7 zastane m mnogokrat se Čisto posuši. Pozno setev tudi bolhe jako rade pokončajo , posebno Če je ta čas suho vreme. Samo v tem ima pozni lan prednost pred zgodnj im, da nikoli ne pozebe. Vendar prav se tudi zgodnemu to redkokrat primeri 7 kaj ti V ce spomladi včasi zmrzne, vendar prenese 2 do 3° R. pod ničlo brez škode. (Dalje prikodujiČ.) Dné Leta 1559 vređjeni po mesecih. Po „Oesterr. Landw. Wochenblatt." Meseca januarija. 1808 je přišel tobak v Evropo. Prvo tobakovo seme je iz Brazilije v južni Ameriki prišlo na Porttigaljsko. 1709 Nadvojvoda Jane z je prevzel protektorat družbe kmetijske Dunajské. je bil naj huji mraz na Pruskem (okoli Be- rolina) > kar ljudje pomnijo Vsa ozimma je 1873 pozebla. Tako huda lakota je nastala, da je vsak, ki je imel kaj žitne zaloge, moral to pod smrtno kaznijo vladi naznaniti. se je začel drugi zbor kmetovalcev na Dunaii. 10. 1740 Naj h uja zima, ki jo svet skem je po njej poginilo pomni Na Ce- ll. 11 12 12. 12. 12. januarija) mil i j on 165.000 ovác, 46.178 goved. 5Í75 kónj in 11.124 prešičev. Tudi je zmrznilo sila veliko ljudi. 1849. ustanovila se je sloveča kmetijska družba v Tharan du na Saksonskem. 1868. se je določilo področje ministerstva za kme- tijstvo v A v s t r i j i. bila je tako strašna zima na Francoskem Parizu), da je voda v vodnjakib, jesih in vino v kletih zmrznilo, kuretnini pa so po- zebli grebeni. 1741. grozovit vihar na Moravském in Českem je podrl mnogo gozdov. 1746. se je rodil Henrik Pestalozzi, začetnik kmetijskih sol v Ziirichu (umri 17. svečana 14. 1783. 1827). se je thalu rodil v S! van Karol Nes tier v Wiirben- slavni pospešitelj Avstrij- ezjji, 14. skega kmetijstva (umrl 9. julija 1841). 180>. Cesarski ukaz na Dunaji zapoveduje pokon- Čevanje krto v in pa vpeljanje nauka o tej žívali. (Kolika nevednost se o koristi krta!) (Dalje prihodujič.) postave. stavbah na íramskera 51. Na ulice 11. razdelefc. Predpisi za stavbě. (Dalje.) Fasada (celo ali lice poslopja). obrnjena stran poslopij (faâada) ne sme biti dobrému okusu zoperna, zato je prepovedano, hiše pobarvati preživo, da barva v oči bode in je očem škodljiva. 52. Zakotniki (sekreti), kanali, gnojne jame ozirom na število in kakost stanišc, kakor sploh za namembo poslopja mora se napraviti primerno šte- • i i t % i / n fT C\ \ vilo sekretov po zaukazu gosposkinem. (§. 72.) Ti morajo najmanj dm. znotranje svetlobe imeti 7 brez morajo biti světli in zračni in kar je mogoče smradu. Žlebi morajo imeti primeren padež, ki ni čez 30 stopinj proti navpičnici (vertikali) na pošev. Sekretni ođtoki se imajo napeljavati v gnojne jame Skednji se morajo v mestih postavljati zunaj mest- ali kanale ali v zaprte sode, kakor se je ena ali druga nega obsežja. Ako se skednji postavijo v skupino teh naredeb potrdila od občinskega zastopa. Odstopiti morajo ločiti po zidovih, ki segajo čez ostrešje. y se od take naredbe je v mestih dopuščeno samo s privo-litvijo občine. 53. Kanali se morajo napraviti tako , da vodo držé, z obokom nad seboj, ne smejo imeti v poprečnem dm. ) mo- prerezu man] ko 50 Q dm. in v širokosti rajo imeti kar mogoče velik padež in železne ali kam-nene pokrove, ki ne prepušcajo zraka, ter se morajo iiapeljati v memodržece glavne kanale, ali, kjer tacih ni, in se ne morejo napraviti, v gnojne jame Gnojnih jam , kakor tudi jam za smetí in za gnoj notri v poslopjih se mora napraviti toliko , kolikor jih je potrebnih, najmanj 1 m. proč od sosednega zidu, ne stikoma s kletnimi prostori in zadosti daleč od vod-njakov. Take jame se morajo dobro zidati, morajo vodo držati, ter morajo imeti dobro zapirajoče pokrove. Takisto se imajo jame za apno preskrbeti s trdnimi, dobro zapirajoeimi pokrovi, ter se morajo napraviti brez nadlege soseščine. Odpeljevati kakoršno koli nesnago iz poslopij na ulice ali na javne prostore je brezpogojno prepovedano. Sploh naj oblastnija hišne posestnike v mestib ? kjer je že vpeljana naredba za kanale, v primerni dobi primora, da iz svojih zakotnikov (sekretov), iz gnojnih jam in iz odtokov napravijo podzemeljske odtočne a nale glavnim kanalom. Od tega oprostiti se smejo hišni po- sestniki le v tem slučaju, ako bi temu nasproti stale nepremagijive krajne ovire, ki se pa morajo dokazati. kraj ih ; kjer biva veliko ljudi, je iz javnih ozirov skrbeti za to, da se napravijo kanali za nesnago 54. Trotoar (tlak, hodnik), zamaji za zvonce. Pri štavljenju novih hiš ali pri prenarejanju starih his v mestih ima gospodar doižnost, na stranéh hiše in k njej spadajočih zagrajenih pritiklin ? s v oj e ki so obrnjene proti javnim ulicam, na svoje stroške napraviti trotoar po naravnavi gosposkini. Tudi Je i vsas hišen gospodar dolžen, na zahtevanje gosposke pred vhodiŠem v hišo napraviti most čez strugo. Vzdrževati trotoar tlak e, kamnite izlive in stružne moste je , strug dolžnost občine, katera ima tudi dolž- so za > nost, potřebám primerno napravljati trotoare prehode čez ceste. Vsak hišen posestnik v mestih je dolžen hišnih vrat napraviti en zamaj za zvonec. ki ) zraven 55. Raba cest ; o graje Da se smejo na cestah in trotoarih saditi drevesa, postavljati koli ali odnašniki in stavbne naprave, za to se mora dobiti posebna privolitev od gosposke. ljiaea Gosposka utegne ukazati, da se na uiicah vsa zem- ) ki niso s poslopji obdana, ogradijo na način, ki je kraju priiičen. 56. v tinpe. Stanišne sobe se ne smejo nikdar prizidati sked mm in supam 58. Susilnice za lan (fornaze) in druge susilnice, ap nenice in opeka (peči za )peko) Sušilnice za lan, konoplje in za sadje, potem ap-nenice in opekarnice, kakor tudi druge take naprave, , se morajo napravljati ki so posebno ognja nevarne zunaj vaši (sel). 59. Stolpi, javna poslopja za zalogo. Stolpi ; (magazin) na viših javna poslopja, potem poslopja za zalogo prostorih , ako se ^UlW^ml^ill y Ai w y a g š A A J/iVOÏVllU j «UV O ZI (î j O 1J £4 JL1vjvvj) morajo dobiti strelovode (magnete). Gosposka naj na na novo to gleda, da stoječih tacih poslopjih. se to naredi, če je mogoče, tudi na ze ob- m St*J Kedar se postavljajo strelovodi, se^mora ozir imeti na to, da imajo popolnoma vodilnost noter do tal. (Dalje prihodnjič.) Znanstvene stvari. Obcni zbor Matice slovenske v Ljubljani 12. dne t. m. Ko se je zbralo pravilno število družbenikov (45), je Matice prvosednik dr. Jan. Bleiweis začel zbor z govorom, v katerem pozdravlj a nazoče ude, opravi- > ko je ki s ega čuje sklič občnega zbora še le na današnji dan mogoče bilo družbeni račun zboru predložiti, do k o n občnega zbora Matično leto uravná z navadnim ko-ledarskim letom ca 1875. leta, in se s tem po sklepu zadnjega iv,u<..oauu i^uiu, — omeni potem , kako je přišel do častí predsedstva , katerega se je zmirom bránil in res tudi ubránil od onega časa, ko je z nepozabljivima svojima prijateljema dr. Tomanom in dr. Costo usta- novna pravila dělal Matici, zdaj skupščina odličnih mož pa, ko je ves želio mu izrekel j ) odbor naj pre- vzame družbe načelstvo, se tej želji ni upirati mogel in častno mesto prevzel, oprt na prijazno podporo odbor-nikov pravi ? povdarjaje dalje potrebo složnega delovanja ) i da v delovanji za Matico gré le za znanstvo ne za politiko, niti za liberaiizem niti za klerikali-zem ; le, ako veijá načelo ,,viribus unitisu, more znan- stveno društvo plodno deíovati > razjasnil je potem sèm ter ijè giasečo se krivo mise!, da bi odbor moral biti pisateli knjig, ki jih Matica izdaja vila Matična , ki nalagajo odboru kazaje na pra- dolžnost ,,p r i d o- biti Matici primernih rok opis o v", ter zagotov- a ) da odbor radosten sprej me vsak dober ) namenu Matičnemu primeren spis in ga honorira po vrednosti Napravljati odprte šupe na lesenih stebrih brez ter. da 8} odbor ne prilastuje edine inicijative o tem, kaj stropa pripuščeno ) ako imajo ognj varno streho Ako so pa take šupe v dotiki s sosednim poslopjem morajo dobiti na tišti strani požarni zid ) od obilega števila izvr8tnih slovenskih pisateljev ugodnih nasvetov in ro- naj Matica izdava, marveč pricakuje 74.) kopisov ; na pošleš pozivlja rodoljube »a marljivo 57 Gospodarstvena (kmetijska) poslopja, skednj delovanje, češ, da delo delà pravega domoljuba. (gumna) > Kmetijska poslopj Po predsednikovem govoru poroča Matičin tajnik prof. Tušek o delovanji odborovém od posled- se hišo in morajo biti od teh in od sosednih poslopij lesene kleti majo postavljati zadej za njega občnega zbora meseca maja do 1. dne t. m. Ker je naš list priobčil zapisnike vseh odbornih sej cena po medsredju, ki mora prosto ostati in meriti naj- in je občinstvo po takem izvedelo njegovo delovanje manj 10 m 69.) in 7 A ^ "J. XJxJ' ) ) 111 ^J^1 ne bilo mogoče, DC- uuiuuhu iu uaues itsiii vtîu u p us ti li ujuicuju , ivci ^ti morajo ločiti od sosednih poslopij in tudi med seboj po aružbeniki Matični bodo čitali v prihodnjem letopisu. Iz se poročilo to danes tem več opustiti moremo, ker ga požarnem zidu 72.) poročila naj povemo samo to, da ud o v šteje Matica .......— s zdaj 3011 , in da od zadnjega zbora maja meseca jih je prirastlo 91. Zdaj je Matice blagajnik gosp. Ivan Vilhar pri- občil sklep računa od 14. septembra leta 1874 do 3l. decembra 1875, po katerem skupni zne3ck dohodkov v gotovini znasa 11.398 gold. 7 kr., v obligacijah pa 38.460 gold., — skupni znesek s trosko v pa 10.636 gold. 91 kr. Vrednost vsega Matičnega premoženja s hišo in inventarom je cenjena na 55.621 gld. 16 kr. — V proračunu za leto 1876 so dohodki našteti na 5229 gold. 85 kr., s troski pana 1230 gold., po takem ostaja za izdavanje knjig letosnjega leta 3999 gold. 85 kr. Temu znesku pa je dodana opomba, „da se ta znesek ne sme porabiti ter se povrniti glavnici, ker se je dozdaj za knjige preveč izdalo, to je, od glavnice vzelo 9997 gold. 33 kr." Predsednik prosi blagajnika, naj blagovoli razjasniti, kar njemu in gotovo tudi drugim družbenikom v računu in proračunu ni jasno , vzlasti z ozirom na dodane opombe. Na to poprime gosp. Vilhar besedo in razloži stvar tako le: Kakor sklep računa kaže, so med s troski za spise in tisek lanskega leta tudi zapopadeni stroški predlanskega leta, in tako je prišlo, da na mesti 5221 gold. 65 kr. po proračunu se je potrošilo 10.636 gold. 91 kr. Prejšnja leta se je račun s koncem j u n i j a sklepal, al većina stroškov se je še le v j e s e n i po-plačevala; kolikor manj tedaj je bilo stroškov, toliko več dolgá. — Ravno tako bi se bili zdaj stroški na videz lahko manjši v račun postavili; al čemu toV Matica je přemožná in ni jej treba placil odlašati. Zda] pa Matica nima nobenega dolgá. Vrh tega pa ima Matica še mnogo denarja tirjati za ostala letna plačila, pa tudi kuponi (okoli 450 gold.), ki so zadnjega pol-ïetja prirastli , niso v ta račun vzeti. — „Opomba" v sklepu računa je bila sestavljena na podlagi prejsnjega leta in res je ćudno to, da bi se zdaj imelo 9997 gold. 33 kr. glavnici povrniti. istina je, da zemljevidi in druge knjige s podobami veliko denarja stanejo, al ta znesek ni po vse verjeten, zato je treba, da se kalkul bolj na-tančno pregleda. *) Izdavanja knjig zatega voljo ni ni-kakor treba ustavljati, ker denar, dozdaj preveč izdan, se lahko glavnici po malem povraća. Škode pa pri vsem tem ni nikakoršne, kajti po viših stroškib so udje Matični več tiskovin přejeli, in tudi to je glavnica z dobrim i duše v nim i obr es ti. Na vprašanje predsednikovo : ali ne želi kdo be-sede o pojasnilu blagaj niko vem, se oglasi dr. Zup a nee in stavi sledeči predlog: pregledniki računa naj v posebnem nacrtu nasvetovajo odboru Matičnemu, na kak način bi se povrnilo glavnici to, kar se je prejšnja leta preveč potrošilo. Ta predlog podpira dr. Poklukar in dostavlja: glede na to, da zboru ni mogoče, preiskavati , ali je v proračunu navedena svota preveč potrošenega kapitala prava ali ne, — ker ni videti, da bi bila vrednost in-ventarja po njegovem sedanjem stanu zaračunjena, in, ker tudi druge številke proračuna — po naravi njegovi *) Matični pregled na strani 69. „Letopisa" za 1874. leto je, kakor je blagajnik pozneje predsedniku poročal, krivo sestavljen. V stroških za leto 1872, 1873 in 1874 se na-haja tudi 808 gold. ™ 2216 gold. 54 kr. za kupljene ob-Jigaeije in 811 gold. 4 kr. za popravo hiše, ki se imajo pa glavnici prišteti. Znesek 4502 gold. 12 kr. se ima za 3835 gold. 58 kr. znižati in za 1. 1874 bi se imelo samo 666 gld. 54 kr. glavnici povrniti. — Namesto 9997 gl. 33 kr. po „opombi" bi se imelo tedaj koncem leta 1875 samo 5218 gold. 20 kr. povrniti, ako bolj natančna preiskava še tega zoeska za več ne zniža. le približnoga prevdarka — niso zadosti zar.es- Ijive, zato naj si. občni zbor sklene: Opazka v proračunu za leto 1876, po kateri bi se ostanek dohodkov ne srnel porabiti za izdavanje knjig, odpade, ob enem pa se odboru naroča, ta proračun po vseh svotah dohodkov in stroškov natanko preiskati in napake, ako bi se našle, popraviti. Po kratkem razgovoru sta bila predloga dr. Z u- panca in dr. Po kl u ka rj a sprejeta, in gosp. Franjo Ravni kar, deželni blagajnik, gosp. Žagar, deželne blagajnice kontrolor in pa gosp. Franjo K a d i i n i k , banke „Slovenije" blagajnik, za preglednike računa enoglasno izvoljeni. V poslednji točki dnevnega reda ie na3vetoval g. Regali: naj bi se v Matičnem letopisu izpustili za-pisnikiodborovihsej in namesti njih dodal koledar. — Po kratkem razgovoru, v katerem se je po-vedalo, da se odborovo delovanje mora praviloma pri-občiti v letnem poročilu , — da je Matica že izdajala koledar, pa ga opustila itd., je odbor gosp. Regalijev predlog brez odločnega sklepa na znanje vzel. Volitve novih 9 odbornikov se je deloma osebno (63) deloma po poslanih glasovnicah, v vsem skupaj vdeležilo 321 udov ter so bili izvoljeni gospodje: Cigale, Einspieler , Pleteršnik , G rab rij an , Praprotnik , Šolar, Marn in Žakelj, skor enoglasno, dr. Sue pa z 121 glasovi. \ekttj za poduk in kratek cas o pustu. Nemškim kompoziterjem slovenske pratike" preponižen pozdrav in poklon ! Vse, kar je zanimivega za omiko ljudstva, marljiva Minerva rada spravlja v svoj košek. Ona, ki ogleduje z bistrim ocesom vse človeško gibanje, vidi že iz prvega kamena, kateremu zidar še le lice teše, raogočno poslopje imenitnega gospoda. Sinoči prilika njena sova ravno memo moje hladne spavnice, — poslala jo je Minerva, da očedim jekleno pero nadležne ruje, ki se ga je skozi teden polastila. Na prvi klič spoznam, komu poje slavo ,ponoćna tica" , ker se je obraćala na okno, kjer sem o mraku čital novo „slovensko pratiko za prestopno leto 1876." S.ova člověka le opomni, a to zadostuje; dobre misli pa pridejo od zgoraj. Vse bilo je ja3no, in videi sem kakor v svitlo prikazen zamaknjen prevelike zasluge novega pratikarja, to je, novega preroka, ki je lani vstal v deželi. Naj prikazni, ki sem jih videí, naštejem bral- cem „Novic". Prvo zaslugo si je kaj naglo pridobil, ko je prvič zinil prelepo besedo: „slovenska" (pratika). Čudil sem se, da mož, ki je priromal iz zgornje Nem-Čije k nam, ki niti slovenski ne zna, niti za slovenščino ne mara, in pa njegov „pratikar", ki je slovensko kožo slekel in nemško oblekel, sta sama sebe zatajila tako, da sta začela na svitlo dajati „slovensko" pratiko! Videi sem , kako gori njuno ,,Tagb!attovo" srce za milo Sloveniio, kako kipi „slovenska" kri v nemčurskih žilah za blagor slovenskega ljudstva, katero želita po moči podučiti ter kar hipoma pritirati v rajski stan, kjer se srka „prostost" brez strahu ,,šibe božje". Ali ni to res prav lepo, da že s prvo besedo tako doloČno poveste, da Vaša pratika je pisana za ,,Slovenca", veči-del kmeta, in da vso svojo kramo veledušoo prepusate, da pije nektar in ambrozijo naš trudni oratar, ki nima novcev za drage knjige, poduka pa ukaželjni le potřebuje. Blagor čez blagor, kar ste Vi za „malo" in „ve- liko pratiko u stopili na noge kot tretja moč (t 79 Omne bil svet ako trinum perfectum"! Druga zasluga Vaša je ta, da ste s tem, ko se niste sramovali sprejeti že storjeno delo naše kmetij- 12 podnebje , „šibe božje"! katerega predrla Vaša modrost skoz kužna so do blizo 20. stoletja švigale Sedaj se vemo, da je vaaka šiba zadela greš- ske družbe, ocitno potrdili, da ona časti prave svet- nika, toraj vemo, da tam, kjer je pogorela hiša in otrok nike. Ako biii Vi nastavili legion svojih verskih, kolika zmešnjava bila bi po deželi ! modro vse opustili. Slava Vam zato! novo-pa ste v zibelki v bilo je Tam Kar bi Vam bilo očitati, bilo bi to, da ne spoštu- od rašeni pa so odnesli peté nježno dete krivo šibe božje! Hvala za poduk! kjer so iskale nedoižne pa3tariciee pred hudo uro za-vetja pod košato lipo, in je strela razbila lipo in deco Božje, ki veleva: „ne kradi"; jete one zapovedi novih verskih postavah , ki ste jih v lanski svoji po slo- kriva bila je božje šibe lipa in deca. Hvala ! Mnogo-krat toče nihče drug ni kriv, kakor pridne ženjice, ki ma- uuviu vcioiviu jjuaia vau , tví jiu v lauaai ovuji „a tu- — ~ -------------o ---- ; ------• — ■ »» venski pratiki" nam tako lepo razložili, ste bojè mislili hajo z žeieznimi srpi po žitu. Vse Turške vojske na Kranj- na sv. Krišpina, o katerem pravljica pripoveduje, * ~ "" " ' ugnjarjem zato, da je ubogim čevlje da Je usnje krad lai skem nihče drug ni bil kriv, kakor hrabri Turjaški kateremu je bil Turški meč šiba božja itd. Verujemó in tako ste tudi "vkradli Blaznikovi pratiki kar narav- sploh sedaj že vsi Slovenci, da ste Vi velik nov teolog nost celo ob le ko, da jo prodajate zdaj s srcnim vo- in oster zgodovinar, in da je Vaš kratek poduk nam šilom na čelu našemu ljudstvu za novo leto — brez cene. ravno tako neobhodno potreben , kakor lojevo mazilo Tretja zasluga je ta, da ste tudi v svoji 7) slo- 7 venki" hodili po sejrnih, ter se sami dobro prepričali kje se prodaja goved ali kaka druga dlakovina. Ce trta zasluga je ta, da ste se vendar nekako toraj že po naveličali tujega blaga, ter se h koncu dolgem trudu — še čutili močnega duha, ter ste osnovali iz svoje glave , svoje učenosti in svoje lastne pobožnosti tako temeljit sestavek, da mu ni lahko dna in vrha najti. O kaj bi rekel Sokrat, kako bi se mučil Platon s tako bistroumnostjo 19. stoletja! Kar o gozdih govorite, temu se ne čudim, saj to vé že vsak kmet, ki še na niži stopinji ,,velike pratike a stoji 7 ali pa bere „Novice"; le kar v ers ke zanimivo. reci zadeva, to, to je prav Kaj bilo je Jonovo prerokovanje ? tudi Mo- zeBove čudeže lahko štejemo na prste Vi jih veste veliko več, da! Minerva mi vse ,,sibe božje"! Kaj ne, praví da? 7 da veste in poznate Vi se zaveste svo- omi- jega pokliča, kakor nekdaj Mohamed, čegar olikovalna navdušenost še dandanes osrčuje na svetu kane" narode vere bratoljubnega Turčina, jaz osebno ,,naj bolj Rad bi Vas poznal, a to tukaj na kmetih meni ni dano; znamenja pa imate na sebi, po katerih Vas smem pri-poročati, da Vas najde o dvomih moj rojak. Kar bom zadel 7 ne zamerite, připisujte le nevednosti. ne Mi- nerva nareka: ,,V Ljubljani je gospod, učen, pobožen, ki v nobeni cerkvi ne zamudi pridige, kršćanski uk pa hodi poslušat tudi na deželo. To ukaželjnemu še ne zadostuje. Naročuje si po vseh bukvarnicah pridigarjev vseh dob in vsih jezikov, da jih přemetá noc in dan. Kar mu časa še ostaja, žrtvuje ga veledusno cerkvenemu življenju — na nj se opiraj Slovenija !" Zakaj pa ne? ne študiral tako marljivo božjih reči, kako bi Ako pa poznal vse „šibe božje Ako ne poslušal tako marljivo spodbudnih nagovorov, in ne čital izvrstnih govornikov, kako bi pa vedel, kaj naši gospodje du- íovdí učé? Vaše pratike za sadna drevesa, katero jim ne škoduje kedar poginejo zakaj niste še više študirali! 7 Šesta zasluga je ta, da ste brez nadlegovanja Blaznikove tiskárně in brez njenih stroškov vrstno pomnožili literaturo slovensko. tako 1Z- Sed ma zas luga je ta, da ste nam tako jasno To je dokazali, da vere ia cerkve nihče ne preganja kaj prav. Ker gotovo vse zgodbe vsaj sedanje dobe po vseh časnikih bistroumno spremljate, že lahko veste, ako kako vsakdo lahko misli in veruje , kar h )če , ako je přemožen, ali oropan, ali vtaknjen v zapor. Dali ste nam tudi prelep poduk: „da vsi previdni ljudje spo- znavajo vero za prvo potrebo vsacega člověka." kako odkritosrčno ! To priznanje izbaja gotovo iz teme- ljite vere 7 se ve da 9 katoliŠke. modrega Cicerona ki Prav lepo posnemate reči celó enako pa bolj www.v««, , - v/^.v^ VU, p« UUl splošno govori, Vi pa določno poveste, da ne vsi ljudje ampak vsi „previdni" ljudje to spoznavajo. Qui bene distinguit, bene dočet. O da bi skoraj dospěli vsi moji rojaki do tište stopinje omike, da bi se smeli prištevati med „previdne ljudi" in bi jih nihče več ne pital z za-ničljivimi mračnjaki! Skoda, da niste našteli, kakor jaz tukaj Vam naštevam zasluge, pravi mož 7 trahunt m nam pokazali prav v Li*v,i, je že sedaj po Vaši sodbi „previđen" koliko bi to koristilo za pravo omiko! Exempla luči kdo V ze no 7 pa za prihodnje leto še kaj ! Pa saj vemo, da ste nezmotljiv! Po Vašem spodbudovanji hoćemo vsi Slovenci, ker smo vsi katoličanje , prosto v • Zl- V Vi-M V » v ▼ y m^m w ^ — ^ 1 ** ^«.»ivVfWJ V J UUKU £J l veti po veri katoliški, katero spoznamo že sedaj vsled Vašega poduka za prvo potrebo Slovenca. bode nasprotoval o tei zadevi 7 Kdor temu napoveetno nam že- lezno vojsko. Vi boste nosili križ za bandero pred nami in zmaga je naša ! 7 7 sedem skrivnost Vaše ,slovenske pratike" rojakorn razodel, vsaj jih več tudi Ne zamerite mi, ako sem cerkev nima. Androfil Bogoljub. Peta zasluga Vaša je ta, da v kratkem več __ # [ po- veste , kakor cela svetna in cerkvena zgodovina. Da * ííééééMMBHHM Je nam se lastna skušnja do sedaj le za nos vodila, to ste Vi jasno dokazali. Mi priprosti krnetje bili smo res do sedaj še v temnicah , a Vi ste nam odprli oči, da vemo, kar nismo še vedeli, da duhovni nišo Politične § tvari. Odkritosrčnost Dunajskih ministrov. Přetekli teden je tako imenovani „napredni klub u prišli iz angeljskih krdelov, od kodar imate gotovo Vi svoje poslanstvo, ker naravnost pišete, da to ne more ustavoverskih poslancev pozval ministre „ad audiendum biti vse res, kar uni učijo. Prav tako, da nam prižigate verbum" v svojo skupšcino , v katero sta prišla mini- to lučico, pa ne zamerite vendar ne našim gospodom sterstva predsednik knez Auersperg in pa minister duhovnom, katere imamo radi, Vi na vzvišeni stopinji omike veste, kako šolo više studirati, da toliko več veste , ako kaj ne vedó 7 Moraii ste kar Vi baron Lasser. V tej skupščini sta po poročilu Dunaj-skega „Tagblatta" ministra izjavila dve reči tako od- Mi- kmet pa kritosrČno, da si ne morejo želeti jasnejših besedí. sina ne zaklada dalj kot XtS let, da Je duhoven. Vi aii nisterstvo pa kak drug Vam enak ste sposobni pripomoći tako se je namrec kar že nikomur poprej ni bila skrivnost zaželeni „reformi" katoliški cerkvi. v tej skupščini odlocno samo proja Da! kako srečen vilo za e n o s tr a n s k o in se priznalo za umirajočo Razprava med „naprednjaci" in ministri se je, po poročilu gori navedenega časnika, vršila tako-le: Poslanec dr. Kopp, eden izmed kolovodij napredne stranke, je zgrabil ministre blizo tako-le: „Ogri in njih poslanci vedó, kaj hoče Tisza, mi naj pa le ugibamo, kaj vlada namerava. Ministerstvo naše nima nobene stranke za sabo ; dokaz temu bilo je dvoumevno obnašanje vlade o Wildauerjevem predlogu. Da bi ga podrlo, glasovalo je ministerstvo s Poljaki in pravno stranko, in si pri-zadevalo tudi za to, da pade v gospóski zbornici." Na to je prvi odgovoril knez Auersperg in pred vsem zagovarjal grofa Andrassy-a, da se vtika v pogo-jevanje z Ogersko , ter v svoji zgovornosti slavil ceió zasluge n jegove 1.1871 o tem, da je spodkopal H o h e n- warta. Nam pravijo v eno mer „že umirajoče ministerstvo" — je tožil cnnisterski prectsednik dalje — „to nam pa škoduje mnogo več, nego vse drugo, in če nam politični prijatelji dr. Koppovi dadó nezaupnico, sprejeli jo bomo, pa tudi vedeli, kaj nam je storiti." Se manj je skrivai minister Lasser to, kar vse skup tišči, popisavši popřej satirično zaetopnike ljudstva, sklene svoj govor s sledečimi besedami : „Mi nismo ministerstvo, ki že na pol umira, ampak prav kabinet, ki že sam umreti hoče . . . Toda razmere naše so zdaj take, da bi tudi državnopravna stranka, ki nas pcdira in spodriva, bala se vzeti vajeti v roko. Res potrebujemo zaupanja naše stranke, al prav tako treba je stranki našega zaupanja. Vnovič vas tedaj prosimo, dajte nam zaupanje, neomejeno, brez pridržka v večih in manjših vprasanjih vsaj prihodnjih pet, šest tednov! Toliko časa ne sme biti med narni nobenega, tudi ne najmanjšega razpora. Napravite nam za ta čas trdno stranko v državnem zboru , kakoršno ima predsednik Ogerskega ministerstva Tisza, in ne bo Vam žal, da ste nam zaupali." — Tedaj ne gré zato, da bi se narodi v Avstriji pomirili, od česar je odvisen blagor njen, ne za vtrjenje državnega kredita, ne za rešenje toliko gospodarskih vprasanj , ki so s pogodbo z Ogri v těsni zvezi — za vse to ne gre pri posvetovanji med ministri in zastopniki ljudstva. Auersperg in Lasser zahte-vata le pokorščino stranke, one nemške stranke, ki gospodnje zdaj v Avstriji , kakor na Ogerskem gospodu je Magjarska, in ima po takem po ministrovih be-sedah tudi vprihodnje gospodovati!! Za stranko tedaj se proklamuje vlada sama, ki bi morala nad strankami stati z načelom: „justicia regnorum fundamentům. " — Take izjave morajo potreti vsacega, ki patriotične želje v sebi goji, da bi bil enkrat konec ne-srečnim homatijam ! * Zadnje dni meseca novembra lanskega leta sta se dva naravoslovca iz Pariza v balonu podala v sne-žene oblake, da bi ondi videla , kako se iz sne ž ink sneg delà. Srečno sta prišla nazaj ter obetata, da bosta o tem zanimive skušnje priobČila. — Ta dva učenjaka sta šla v oblake fabriko snega opazovat, — mi pa na zemlji študiramo, odkod letos po vsi Evropi tako na debelo snega, da so v nekaterih krajih cele vasi po-krite z njim, — da vsak hip ustavlja vožnjo po želez-nicah, — da so mestne gosposke vse obupane, kako bodo pri svojih praznih blagajnicah ta božični kolac odpravile itd. * Na Dunaji preteklo leto ni bilo nic manj ko 80.000 davkarskih eksekucij in zarad zaostalih davkov nič manj kakor 45.507 rubeženj. * Nov telegrafní red se je v našem cesarstvu vpeljal ob novem letu, ki se imenuje „telegrafiški aviso". Ta aviso ne sme več kakor deset besedi obseči in nobenih številk imeti ; številke se morajo z besedami pisati. Tarifa za tak aviso je 30 krajcarjev. * Strasanske nadloge se slisijo iz izhodne Galicije neprenehoma. Kmetje in mali grajščaki nimajo za živino svojo že dolgo nič klaje, ne sena, ne ovsa, ne slame. Konji jim cepajo l&kote ali pa jih gospodarji, ki jim nimajo nič krme dati, sami pobijajo, če jih ne morejo judom prodati, ki jih po 2 gold., pa tudi po 80 do 70 kr. ali pa za žakeli krompirja ali ječmena do-bijo. Sliši se, da je od meseca septembra do konec lanskega leta poginilo 11.000 kónj (vedeti se mora, da Galicija izreja posebno veliko konj). Jud nakupuje po nič konje, jih zakolje, jim kožo odere in to veliko dražje prodá, kakor je za celega konja dal. Pa kaj bo še le spomladi! (Jasniki popisujejo to strahovito revščino in kličejo na pomoc, — pa kaj se jim zato zgodi? — Policija jih zasega, kakor da bi se s tem siromakom po-magalo. Zabavno berilo. Iz sodnyskega življenja. Po spominu skušenega starega pravnika. Spisuje Jakob Aléšovee. V. Mati ga izdá. (Dai je.) Umorjena vdova je bila pokopana, sledů morilca še nobenega, da-si je sodnija po mojem nasvetu obljubila 500 gold, tistemu, ki ga vjame ali pripelje njo na njegov sled, in to obljubo kar mogoče razglasila. Dekla v bolnišnici jela je postajati sicer boljša , zavednost se jej je vračala, ali nekaj druzega se je pokazalo , kar rae je jako osupnilo. Zdravnik mi je namreč poročil, da bo najbrže ozdravila, toda govorila ne bo več» Ob enem je odločno izrekel, da zdaj trpinčiti jo z iz-praševanjem bi bilo nevarno za njeno bolezen, meni pa ne bi nič hasnilo, ker bi me morebiti še ne uměla ne ; odgovora bi toraj nobenega ne dobil. Toraj je tudi zadnja in najboljša moja nada vničena. Edina oseba, ki je videla hudodelnika in bi vedela popisati ga ali povedati, kako je v hišo přišel, je nema in pisati se vé da ne zna. Vkljub temu vendar še ne obupam popol-noma, rnarveč sklenem iz te osebe spraviti, kolikor se bo dalo, brž, ko življenje njeno ne bo vec v nevarnostL Med tem vendar nisem miroval, marvec pridno po-praševal in dal poprasevati po městu in okolici. Ali vse, kar sem zvedel, je bilo to, da mi je neka potovka, ki je šla isti dan skoz gozd proti městu, pravila, da jo je srečal nek člověk, še zelo mlad v gosposki obleki, kateremu se je zelo mudilo in ki jo je v naglici prašal, koliko ima še do prve pošte. Ona mu je to povedala in šla dalje, vesela, da je ni drugače nadlegoval. To je bilo okoli poldne, ker je šla ob enajstih od doma. Ce je bil ta morilec, potem ni bilo za-me nobenega upanja več, da bi ga tu zasačil, zlasti ker sem po natančnem popraševanji po mestu zvedel, da isti dan ni nihče nobenega člověka v mestu videi. To zvedeti mi ni bilo těžko, kajti v malem mestu skoro vsak vsacega pozna in tujec ne more biti četrt ure v mestu, ne da bi se to zvedelo. Preteklo je že štirnajst dni in jaz s preiskavo nisem bil še ped dalje, ko prvi dan. Veliko je bilo že popisanega papirja, veliko ljudi izprašanih; vse brez vspeha. Od više sodnije mi je došlo vprašanje , kajti novica o tem nezaslišano predrznem hudodelstvu je bila zbudila obČno pozornost po deželi in zunaj nje Pre- naj bi se ta slovenski pisatelj po predoigi tihoti zopet bravši to vprašanje sklenem podati se s pisarjem in pokazal na slovstvenem polji Ui a* Dl » piOiO^ujv otvivmvLu 01/ o jvjiu iu j/vanuni u<* sivtimtuuvui pviji , - p6VCl pa 80 86 puu pričami v bolnišnico k dekli, naj že bo vspeh kakoršen vodstvom gosp. prof. G laze rj a tako dobro obnesli, da koli. Revico najdemo v usmiljenja vrednem stanu. Oeesa reci smemo, da boljšega petja v naši čitalnici še slišali sta bila stopila izpod čela in zrla v nas nepremakljivo, pod nismo. kakor bi bila steklena, glava zavita v prte ? ves život mar u Posebno odlikovali so se v pesmih in » Popotnica banovcev". Kdo je sključen. Zdravnik reče, da so jej přetřeseni možgani novem letu novega življenja tudi v čitalnici Nadjamo se tedaj v naši in to in hrbtančni muzeg in da jej je vsled tega jezik zastal, tem bolj ket čitalnica v muzikalnom oziru z gosp Tudi uho jej mora biti poškodovano , spomin oslabljen prof. Glaze rj em zadobila izvrstno moc in jako krepko kolikor toliko zmešani, ker na vsako m mozgam sanje z glavo majé. Da-si je videti, da pri takih oko-liščinah bo moj posel brez vspeha, vendar storim svojo vpra- podporo. (Hvala y dolžnost ter jo ogovorim z nekaterimi vprašanji Al obciae Dobriiinskc pod Lj ubij a lio komur hvala gré!) De bel 16. prosinca sneg pokriva tudi zemljo okolice naše. Da pa cesta tako na debelo ž njim ona gleda debelo zdaj tega, zdaj onega izmed nas in pokrita delà velike težave peš-íjudem in voznikom z z glavo. Tedaj odidemo, ker je vse prizadevanje, vozovi velike težave maje od nje kaj zvedeti, zastonj. y (Dal. prih.) mm ■ w to pač vsak vé, kdor tako zimo kakor je letošnja, skuša na deželi. Naš župan oče Jak. , ki zmirom rad posluša pravične želje svojih Crne pa Naši tedaj Gorici 16. jao našim P r e d é 1 o m ne bo n i c >f Pač zemljanov in tudi na prvi hip sam vidi potrebe njihove čutil je brz potrebo, iz ceste odstraniti nakupičeni sneg, da morejo vozovi naprej, ki iz naših vaší gredó v mesto in iz mesta nazaj, isprosi! si je zato v grajšcini na Fu- , naj za- ljubeznjivi ustavoverci v državnem žinah stroj za sneg, sosešćanom pa dal oznaniti zboru znajo res tako delati, da so dežele rade (! !) pri prežejo svoje konje, da se, kolikor treba, izkida sneg Avstriji! Kako lahka, kako naravna je na pr. zaba>'- po cesti na stran. In na prvi okl'c občmskega sluge ljica: kaj mara Avstrija za nas?! Pa tudi zvěsti, in še so oni zapregli konjice svoje in celi dan orali sneg od več ko zvěsti Slovenci na Primorskem bi zaslužili menda živinozdraviinice ia Polján do Sostra. Ker je bil župan kaj več, kot tako ošabno preziranje naših interesov. sam zmirom nazoč, izvršilo se je vse v lepem redu. tem primerljeji vsaj bi si Člověk želel absolu- Zato hvala komur hvala gré! _ _ _ Župan naš res po oČetov- tlzma naraesti ustavoverske šablone in njene vsega- sko skrbi za svojo obcino, in ker polno zaupanje vživa mogocne ,,većine". Da bi namrec zdaj ces a r sam v ob.čini naši, zato tudi zemljani njegovi radi spolnujejo mogel storiti, česar Goričani želimo — storil bi gotovo, njegove naukaze, ki merijo ie na blagor občinski. Bog in na Predćlu bi se že kopalo, ali — — î^irai if Nekaj druzega ga pozivi pa je Njih veličanstvo cesar Socki dolini na korist te Ljubljane. Vol itev barona K. Wurzbacha dni storilo: za novi most v Plavéh (sred poti med za predsednika družbe kmetijske Kranjske Gorico in Kanalom) je podarilo 1000 gold. Ta ,,most cesar potrditi blagovolil. JQ presvitli veze nasa Brda in Gore u okraj. JJtwa »u MUiU , to je, liuuaiaai JL VTLUiUtjn.» vivo^vu UllUlOtCJ. iVIUU lil j ObVCl Hi Oj U D 1 C 1 U Í3C Grof Chambord je mestni blagajnici za do- je z dopisom od 17. dne t. m. s toplo besedo zahvalil Kanalski Tominski Gospod minister kmetijstva grof Mansfeld se brotne namene podařil 400 gold., kateri so jej gotovo za to, da ga je družba kmetijska izvolila za častnega dobro došli f ker jej zmiraj denarja primanjkuje. Jutri bo odbor c. k r. k m e t i j s k e družbe ime! krepko podporo. uda ter občnokoristnemu njeiemu delo van ju zagotovil y v kateri se bo obravnaval važen predmet, zade- - ( V gemeinderathu) se je včeraj 18. t. m. obrav- sejo vajoČ nas Slovence. Gre namreć za to, ali ima družba navala podpora za gledališce nemško tudi še na dalje izdajati svoj slovenski kmetijski Čitno kazala, da stranka ) ki ki je preo- se zmirom m zmirom so- list ) ai pa ) če se ima posluževati kot svojega organa tu izhajajočega ,,K m eto valca" , katerega letos gosp Danes imamo lep, jasen, sko- pir s f} • UMU" , VACfc Obi ck JLJL IV cv , IVI OVj A1UIMJU1 ±11 cl 1_U.11 \j 1X1 kapitalom" in ,,inteligencijo", se ne sramuje Ern. Klavžar ureduje, raj spomladansk dan Czornig ima prav: raóíti za revnih 200 gld., 5(' li.); snega ni več. Gorica je in ostane Nizza". Gosp. pa, da bene m ški očetje na rotovži ne vedó, da prazna in siromaška mestna kasa ne more in ne sme denarja trošiti za to ? za kar se većina meščanov še ne (Čitalnica Goriška), kakor nam poslani program vse ulice polne briga ne. kaže, napravi ta predpust sedem veselic ) i predpust » je dolg in družbeniki se bocejo razveseljevati. rilom pa Čitalnica tudi družbenikom dobro streže ima 40 različnih časnikov. y be-ker ruzih ran še dungsanstalt" , s n e g á kakor na kmetih, 15p00 gld. deficita i m sto in sto vkljub temu pa trošiti denar za 7) bil- ki .Ie tak rat polna j V ce kak poseben špektakel, no, to naj zagovarja se predstavlja ? kdor Kranja jan (Dobrotniki šolske mladine in pa ni veliko , al kdor more! 20^) gold., za katere teater-komité koledva, sicer • V nic nima Čitalnica.) Z veseljem smo brali v zadnjem listu „Novic* i , ta tudi 2 gold, dati ne more, če ga ne vodi necimurnost da ;današnjih „krahov". ocitno pohvalo dobrotnika šolske mladine gosp. Valen- Temeljito in krepko sta zoper predlog finančnega od-tina Bleiweisa, ki celó iz Dunaja vsako leto pred seka govorila gospoda dr. Kar. Bleiweis in Lasnik, božičem obdaruje revne naše učence in uČenke. Eaako in pobijala motive dr. Schoppel-na, dr. Keesba-dobro delo oskrbuje zdaj, kar ie čitalnica naša to opu- cher ja in g. Biirgerja stila, leto za letorr^naš krajni šolski svèt.^^H I vanji predsednika4- krajnega šolskega sveta gosp ai Po prizade pro f. vse dá naj bob v steno bilo je teaterkomitetu se velika večina je sklenila, koncem saisone 200 gold, iz mestne blagajnice. a Tom. Župana in s pomočjo šolskih prijateljev bilo je Stranka tedaj, ki v Ljubljani representira „inteligen- tudi přetekle božične praznike 25 šolskih otrok z zim sko obleko obdarovanih , ki so lepo božično dariio po cijo* sebi ili reci kapital ui } si pač po tem sklepu mora sama Zum Teufel ist das Kapital nur die Ce to „inteligenco vvodnem govoru gosp. prof. Župana vpričo učiteljev in Intelligenz ist noch geblieben ! druge gospode v mestni dvorani hvaležnega srca přejeli, teaterkomité na obr es ti naloži, morebiti da do velike Tudi čitalnica se je nekoliko oživěla. Imeli smo koncem leta besedo" , pri kateri je njen predsednik dr. M encinger kratkocasii obcinstvo s kozerijo __HHHl H I IH HH_ I; se mora res duhovita imenovati in ki ie izbndii>i žaSih noči se povrne mestni blagajnici vzetih 200 gold. [Iz seje dezelnega odbora 15 januarija.) Prea- krajnega in nasvetu okrajnega šol- ga pomnoženoga lrn erii flv Ah nn ^ rt razredni ljudski soli v Škofji Loki definiti učitelju Valentinu Telb podeli Gorenskem. Jaz sem od njega dva meha kupil Sklenilo se a-v.1 ««u«, deželni odbor pritrdil. terima sem tako zadovoljen, cia po pravi da se enemu nadučitelju v Krškem domaćega mojstra prav gorko priporočati da > , s ka- po pravici morem tega stanarina za mesec oktober, november in december leta 1875 JZ normalno-šolskega zaklada Přivolilo se Skale, učenik podkovstva (Slovensko gledišče.) Burka „Danes bomo tiči" ) Jožefu K čuje da se bivšemu učitelju dekliske šole Novomeške je privabila v nedeljo veliko poslušalcev v gledišče 60 gold, letne podp iz zaklada za učiteljske pokoj Prediogu kustoza de igrali so jo dobro zlasti drastična fig želnega muzeja je deželni odbor pritrdil, da se zbirke navadno Dosti smeha Ko célj a ,,hlap na Ljubljanskem močvirju izkopanih starin iz dobe stavb na koléh zamenjajo za zbirko starih denarjev Graškega muzeja (Joanneuma) in za zbirko različnih Skle- Kar. Bleiweisa j gosp K aj zel gosp je bil budil tudi, kakor t e r š i č prenaglo govori. Vsi drugi so igrali dokaj dobro, poslušalci so bili vedno dobre volje in ploskali delj bo morskih živali iz mestnega muzeja Tržaškeg Nestroyeva predpustna burka ,,Lumpacivagabund u nilo kak se da naj se zida d se program primarij dr norišnica na Studencu ; ) po Aléševčevem převodu goto činstvo. Pustnemu času so take opet magnet za ob-e primerne, a stare so ze. ^ ^ ^ ••A V m m m V» W ^ ^ Vf v ^^ vy m ^ * w m. A I VJ1 V^ y M W l « Zato si dovoljujemo do vodstva gledišnega po presodi se v posebni seji, h kateri se povabi tudi refe- hlevno vprašanje: Kdaj bomo videli kaj rent dežeinega zdravstvenega sveta h izvirnih înzenirj dr Vice n t v njegovi Vsied poročila iger, kterih ima vodstvo gotovo kaj že v rokah ? lazione e voto sul bonifico deile valli knjižici: „Re Laas, Zirknitz obi Planina e Lubj želno vlado za sporocilo , kako stoj osušenja se deželni odbor na de ai stvar zarad Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaj Zb Ložke doline, zarad odtoka zarad uravnanja Unca važni zadevi storiti. in kaj Gerkniškeg lada namerava jezera v tej dnevnem boji z veiiko večino gl g o s p ô s k po več za m o s ta n e (kloštre) pio Cestnemu odboru Li u b 1 i a n s k kardinal k se dovolilo 600 gold, posojila iz ďeželnega Liebsch in Helferstorťer krepko zoper okolice zaklada za poškodovanih cest vezo od županovanja se ie vslišala. Schwarzenberg, grof Leo Thun in sprejeia postavo debati so govorili opata minister njo nuj poprav lanskega leta po plohah Stremajer sam je govoril za nekatere omehčave zbor Prošnja župana Poljskega za od- ničnega nacrta ? ali YS1 drug jj njimi tudi liberalni Anastazij G kulturkámpf ? kaže (Stevilo bolnikov v deželni bolnisnici lansko leto) nam skupni pregled, ki ga je sestavilo upravništVQ, njeno, tako-le: Bolnikov na različnih razdelkih je bilo med (grof Anton Auersperg), so branili postavo tako, kakor da bi Avstrijo s tem resili države. uboge menih ) z ostalimi od predlanskega leta skupaj 326*2 jih je bilo na oddeiku za notranje bolezni 1178 na kirurgičnem oddeiku 1025, oddeiku 358 bolezni 137 in sicer konca denej pod oštro kontrolo P* razpra ko foin se je gnjusilo ostati do , napoj m gori imenovana Ker ) na s i fi 1 i t i č n e m na oddeiku za kronične kožne — na oddeiku za ženske bolezni 61, — v norisnicah 225. Od teh jih je lansko leto umrlo ustavoverna opata sta se še pričkala z je zbornica gospôska pooštrila še v nekterih točkah nacrt zbornice poslancev, zato roma zdaj postava še en-krat do komisije poslaniške zbornice. Ali bode ministerstvo, gledé na to, da se je minister bogočastj sam 303 ) konec leta pa v bolnisnici še ostalo 392. Po- píral nekaterim §., priporočila to postave potr rodnišnici je bilo žensk 143. Naj den ce v je iz jenju cesarjevemu, je zdaj vprašanj deželne oskrbi odpadlo 116 leta iz ostalo ) tedaj prejšnjih let, ko na koncu lanskega se 430. najdenišnica ni bila odpravljena e priraerimo število b laz ni h (174) ska y y Postavo o „starokatoličanih^ je zbornica g03p< gla. pondeljek so imeli tudi ustavoverci g o s p ô s k ki so bili leta 1874 v norišnici, s številom lanskega leta (225), se zopet kaže ogromni prirastek z 51 brez teh, ki jih ima dežela naša še v druzih vnanjih norisnicah. Popolnoma ozdravljenih jih je izstopiio iz norišnice 32 zbornice konferencijo z ministri o Ogrskrh razprt . Radovedni so lordi gotovo ravno tako kakor poslanci, izvedeli bodo pa menda od ministrov oni prav toliko kot uni. (24 moških in S žensk) zboljšanih izpušenih pa je bilo 23 (moških 19, ženskih 4). Banka Ogerska je vkljub všemu upiranju Du jskih ministrov neki že gotova hiša, za njo že odio PreČastiti gosp. knezoškof dr. Pogačar pride cena juter iz Dunaj a nazaj > "J je to ravnatelj v ze izbran in kar je najvažnejše Vi pa vi se je pod načelstvom gosp. dekana Grabrijana ustanovil odbor, ki bode nabiral doneske za spominek mnogozasluženemu gosp. Mat i ju Vrtove u. Slava ! da se banka napravi z denarjem Pruskim Po takem bila bi ta banka Prusko-magjarskaï je jako čudna novica in politično silno pomenljiva. AI dandanes je v Avstriji vse mogoče. Iz Turskega bojišta. Po mrazu in drugih nadlogah , da Iz vrstni časnik (Jelovški ,,Karntner-Blatt", ki že v v nemškem jeziku 7 let krepko branil državop načela, svetinje katoliške vere in pa pravice slovenskeg Je Hercegovini toliko Turskih vojakov poginilo je jih je tam komaj V se 15.000. Ti pa so slabo preskrb z sem častniki že 22 mesecev naroda Je z letošnjim listom izhajati nehal, 710 rok je list jemalo, plačevalo ga tako malo ker da IjgUl cl Ï O^UI, VVCVO tliliVl /JV má im plače, zato zapuščajo bojišče dobili nobene Carigradu so za- čele Evropske veleoblasti intervenirati na podlagi An luiv jc not j^maiv, ^iftvcvaiy lc%xw maiv, vi«» drassy-evega reformnega nacrta 7 a i luimt» viaua jíluje vrh truda in časa rodojjubni izdajatelj ni mogel še ve- pokazala prav neprijazen obraz in že zdaj se skoro za Turska vlada jim je liko denarja žrtovati. Žalostno (Priporočilo.) Vsakemu kovaču in ključarj dobro znano , kakošna dobrota in koliki dobiček je za lepo bo ž njo težko kaj opraviti Je okodelstvo dober meh. Dozdaj smo si morali mayer skup jako močno četo, ki se pripravlj njegovo dobre mehove iz Dunaja in drugih dežel prav drago gotovo sme sklepati, da vse skup ne bodo nič opravile Turčija je vkljub slabosti in zadreg še preošabna, z Bosni ima Hub- hud na »i e iiieiiuve iz» JL^unaja. ni ui ugiii uc^ci jji<*v uiagu boj , xtc«^** ocevati; zdaj jih dobimo domá in to prav izvrstne iz vseh kraj kateri ima v kratkem hiti. Prostovoljci prihajajo in • V cenej se m oj stru Mati ju Zup v Krop na vedno le množe. Tako poročaj ustajnikom, tako da se njihove čete Hrvaški časniki Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba: Jožef Bíaznikovih dedieev v Ljubljani.