Pogovor dveh nčitcljskih pripravnikov. Peter in Vojtek, dva pripravnika, sprehajata se neki dan o šolnkih počitnicab. Pervi je bil že pripravništvo izveršil, in driiŁi — kakor je sam pravil — bode še Ie prihodnje leto solnce svobode zagledal, in začel si bo z Iastnima rokama kruh slu/.iti. jVjuni pogovor je bil dolgi pretres o izbranem staiiu. Hočem vam, dragi čitatelji, povedati nektcre odlomke za porazumljenje , da v nekterih obzirih niso Ie slabemu vspehu otroškega napredka krivi zavodi in učelišča, ampak včasu tudi učitelj sam, posebno lak, kterega je ali bojazljivost težkega prihodnjega učenja, ali pa celo lenoba k terau ntanu odbrala. Vojtek. Ali ti je zelo žal, da bodeš učitelj? če bi bil jaz nainesto v pripravništvo le še naprej šole obiskoval, lej , zdaj bi bil lahko že Homerja, Ovida, Ksenofonta in morebiti še kaj več latiuskih in gerških klasikarjev preštudiral, in ne bi mi bilo treba čakati iu čakati stanu in nazadnje dočakati revščine. In , če — ,.,,In če bi lebe pripravni.šlvo nikoli ne poznalo"" povzame Peter besedo ^,,,bi lepi učiteljeki stan cuega perllikovca nianj štel; v kratkem ti povem, dragi Vojtek, brez zamere in brez kakega prepira in kavsanja, da tebi se toliko naš stan pristji, kakor oslu — — cilinder. Vojtek. Zakaj? Peter. Za to. ,,Kdor nima pravega veselja do kakega stanu," so mi večkrat še ranjki mnj oče rekli, ,,temu ga ni treba nastopiti; opravil nc bo pri njem nič. Namesto, da bi svoje dolžuosti z vescljem opravljal, bo preklinjal uio in dan, kdaj se je k kjcmu vpisal". Ali tak more potem nevedne otroke po postavi izobraževati? in glej, koliko velja, da tak in nič drug-ačen ne bodeš ti? Vojtek. I, jaz le (ako praviin in ti kot svojemu pnjatlu misli razodenem; zatoraj, Bog varuj, da bi ti okoli pravil in oznanoval, kak- sne gradove zidam jaz učiteljskemu stanu. Kaj bi bilo, ko bi to kdo naših gospodov prednikov zvedil ? Peter. Nič dobrega ni, da jaz veiri. Vojtek. (se po glavi praska rekoč:) Peter, ti se ineni danes čuden zdiš, ali ti ne siiictii upati? Peter. Ne boj se zastran tega. J#vil te ne bom, dasiravno bi koristno bilo, da se taki pertlikovci očilno naznanijo višjim. V o j t e k. E pojdi, pojdi! začniva kaj Avugega. Peter. Nič drugega, ravno to. Hočcin ti inalo, dasiravno sem tudi jaz še iiepopolnoma v ti reči zveden, utiteljski stan razjasniti. Kakor veš, bilo nas je lani 25 pripravnikov, izined kleiih ni bil nobeden posebno revnega rodu, in povej mi, koliko se jih je naručilo na našega zlatavrednega ,,UčitelJ8kega Tovarša ? Vojtek. Kdo pa je to ,,Uč. Tovarš?", ali so to zopet kake nove bukve ? Peter (roke sklene). Moj Bog ! Ali tega še ne veš ? in potem hočeš učitelj postati. Se enkrat rečem, da ti boš (oliko opravil v naši kompaniji, kakor žaba pri lešniku. Vojtek (jezno). I no, ki pa tega iniena se nikoli — — P e t e r. Tiho bodi, že vem, kaj misliš reči. Po.slašaj me, ti bom jaz povedal, kakšen inož je ta ^Tovarš". \og in rok niina. tudi ust ne, in vender ti vse pove, kar pii svojem stanu rabi.š. In lej (se smeja) to je — časopis, kteri je učiteljem in nam, zapomni, in posebno n a m namenjen. Vojtek (se v besedo sili). Primaruha, da tega in — Peter. Poslušaj dalje, nsaj beseda ni konj", stalo je unikrat v jjNovicah." Poznaš li ,,Xovice?" Vojtek. Pri svojem gospodarju sem jih enkrat vidil. Peter. HvalaBogu! — Toraj zapazi m dobro, da vsak mladeneč žclječi nastopili težki ta stanu, mora dobro popred premisliti, kaj bo začel ? Pomisliti rnora potem pač dobro, da se bode pečal /. mladino; in kaj je važnejega od mladine? Učitelju zroče tedaj starši svojc male otročičke, kakor bitro k pameti pridcjo. V ti dobi se otroku, kakor sem, če se ne motim, v neki pesmi čital, odpre veliko steza iu lej, t i boti tisti mož, kteri boš kazal otroku naincsto njegovega angeljčka pravo pot. Tedaj kdor zanemaroje otroke v (i važni dobi, bo enkrat težko shajal pri Bo^u. Ne išči bogatstva v tem staim, temuč išči ni /.aslu/.ene slave, ktera stori te neurnerlega. Če sT varčen s svojini plačilom, shadal ravno ne lioš , inorda se ti bo šc dobro godilo. Taki pa, kakor sem rekel , kteri gre v učiteljski Htan le zato, da se inu po višjih šolah ni treba vbijati, kteri mi.sli, liog zna, kako kmali bode dobro in brez vseh skerbi živel, takega ni Bog- vstvaril za ličilelja. Za takega je veliko boljc, da učileljskega stanu ne pozna, kakor ti ,,Učiteljskega Tovarša" ne. Koliko lepih naukov dobimo iz onienjencg& časopisa vsaki mcsec ! Učitelji in mi pripravniki sploh ne moreino dostojno zabvaliti se njegovim podpornikom. Toraj rečem, da učitelj se naj ne šteje med prave učitelje, kakor učiteljski pripravnik ne med prave učiteljske pripravnike, kteri ^Tovaraa" ne pozna.— Med takimi in enakimi pogovori teh dveh inladenčev zazvoni Avemarijo; klobuke izkineta z glavc. in molita na tihoma navadno molitev; izmolivši jo, grenta doimi, kjer jih je ž.e večerja čakala. —• Peter je zdaj učitelj na dezeli na Kianjskem, maiijiv slovenski domorodec; Vojtek pa morda še v pripravništvu hlače terga in čaka fiolnca — — svobode. L. Tomšič.