UCITELJSKI POKRET Nekaj bilance V 16. številki »Učiteljskega tovariša« z dne 17. novembra 1938. je priobčil F. K-c članek »Nekoliko statistike k našim anketam«. Številke o naših sodelavcih, ki jih navaja člankar, so še porazno nizke. Po dobrem letu trdega dela moremo vsekako zabeležiti i kvantitativno i kvalitativno zelo lep porast. Spodnja primerjava bodi temu dokaz: Sreska drustva Brezice Celje Crnomelj - Metlika Dolnja Lendava Dravograd Gornji grad Kamnik ¦ Kocevje Konjice Kozje Kranj Krsko Las'ko Litija Ljubljana - vzhodni del Ljubljana - zahodni del Ljubljana - mesto Ljutomer Logatec Maribor - desni breg Maribor - levi breg Maribor - mesto Murska Sobota Novo mesto Ormoz Ptuj Radovljica Sloven j Gradec Sv. Lenart Skofja Loka Sostanj Smarje pri Jelsah Zuzemberk v 1. 1938. 1 3 1 2 3 8 1 1 1 ? i l 3 — — — 3 2 7 2 3 1 4 1 9 14 1 5 ? — ? 6 ? v 1. 1939. 2 10 9 7 111' 5 1 12 1 1 15 12 3JJ, 5 5 4 6 6 5 17 — 7 6 5 13J 5 — 3 3 6 4 6 Skupaj . 75 227 Prej je bilo na ozemlju bivše Kranjske 16 sodelujočih ali 21,33 % in na ozemlju bivše Štajerske ter Koroške 59 ali 78,67 %; sedaj pa je z bivše Kranjske 85 sodelavcev ali 38 % in iz bivše Štajerske ter Koroške 138 ali 62 %. Slej ko prej poudarjamo, da je sodelovanje pri Učiteljskem pokretu docela prostovoljno. Zavisi edinole od delavoljnosti našega v Jugoslovenskem učiteljskem udruženju organiziranega učiteljstva in od spoznanja, da je tako delo neobhodno potrebno bodisi za poedinca vzgojitelja kot za širšo čitajočo javnost. Delavoljnost in spoznanje pa ustvarjata in negujeta ono moralno nujo, ki zahteva absolutno točne podatke pri vsaki nalogi, ne oziraje se na levo in desno, ono potrebo, ki sili gledati našega šolnika realistično — v nasprotju z dosedanjim spekulativno idealističnim — in ostro opazovati vse pojave, ki morejo vplivati na našo šolsko deco. Kljub gornji razveseljivi tendenci po razširjenju in poglobitvi našega dela pa še zdaleka nismo zadovoljni. Še in še potrebujemo resnih, agilnih in vsestransko razgledanih ljudi, ki se bodo, z dosedanjimi praktiki vred, sistematsko ukvarjali s študijem naše dcce ter vseh pojavov, ki kakor koli tangirajo naše ljudstvo in vplivajo na kulturno raven Slovencev in vseh Jugoslovanov. Za sedaj smo slovenski pokretaši s svojim delom vzor tovarišem z ostalih banovin. Pazimo, da ostanemo to tudi za bodoče! Učiteljsiki pokret si ne lasti monopola za realizacijo vprašanj, mimo katerih ne mo re noben dobro misleč Slovenec iti slepo, odločen pa je pokreniti veliki mlin slovenske mladinske in prosvetne politike, da bi že enkrat mogel začeti — z aktivnim sodelovanjem najširših učiteljskih vrst in ostalih prosvetnih socialnih ter ekonomskih delavcev — mleti le kleno zrnje naše narodne individualnosti in nuditi naši mladini polnovredno duševno hrano. Učiteljskemu pokretu se radi podtikajo vsi mogoči podtalni nameni. Stara pesem! Še vedno so se vsi čisti, pošteni, odkriti podvigi blatili in mazali po onih, ki jim je ncugoden vsak možat korak, po onih, ki jih prehladi vsaka sapica, ki nastane ob prizadevanju delavnih Ijudi. Zakaj se je Učiteljski pokret lotil najprej preiskave socialnih razmer slovenske mladine? Kakšen smisel ima vsc to? Ali more učiteljštvo z golimi številkami, kratkim računom in nanizanimi fakti čez noč izboljšati in izpremeniti stanovanjske, oblačilne, prehranjevalne in ostale pereče življenjske potrebe? Nismo v stanu in ne na položaju, ki to ureja. Smo pa del našega naroda, ki nam je poveril skrb za svojo deco in ki dnevno terja od nas računov, kako skfbimo zanjo. Zato smo dolžni gledati tudi na vse telesne potrebe naših varovancev in z matematično ofejektivnostjo odkrivati vsej javnosti naše izsledke. Pozno smo se lotili gledati na otroka celostno, vendar še ne prepozno. Ako kdo misli, da nismo za to poklicani ali kvalificirani, naj pride vsaj tako odkrito in pošteno zraven in se sam loti tega posla ali pa naj izvežba kader strokovnjakov, ki se bodo samo s tem pcčali. Pred kratkim smo čitali predlog poklicnega svetovalca prof. g. Brenka, ki predlaga strokovnjaka psihologa za vsak šolski srez. Morda bi nam kdo prevzel to nehvaležno in odgovorno nalogo in postavil za vsak šolski srez še izvežbanega sociologa praktika, ki bo od enega do drugega šolskega okoliša hodil in za vsakega otroka posebe nabral vse one podatke, ki jih mi preprosti vaški učitelji potrebujemo pri vsakdanjem šolskem delu. Zaenkrat smo še docela navezani sami nase in na svoje znanje. Močno smo še osamljeni na terenu. Mnogi tovariši stoje še v pesimističnem stavu do našega prizadevanja. Ako je temu vzrok samo neinformativnost in pogrešajo iniciative za začetek, tedaj te čeri ne bo težko obiti. Svoja vprašanja in pomisleke naj kar prijavijo tajništvu Učiteljskega pokreta (Ljubljana, Frančiškanska ulica 6), pa bodo dobili nanje dovolj pojasnil. Ako pa je vzrok v komodnosti, zlobnemu podtikanju, zavisti in ostalih vrlinah kulturonosca XX. stoletja, zoper take vrste kritikastrov pa ima Učiteljski pokret samo en, a dovolj učinkovit odgovor za vsakega poštenjaka, to je, svoje delo. Javnost in čas naj nas pa ocenita! Nimamo propagandnega urada, ki bi naše uspehe bobnal v javnost. Naše delo je težaško. Mnogo truda in moralno zadoščenje sta edino plačilo. Bore malo za kruhoborca, brez cene za materialista. Zato tudi takih imen ne najdemo v naši kartoteki. Uverjeni pa smo, da bodo dosedanji sodelavci ostali še v naprej tako aktivni in sami pritegnili k delu še svoje sosede. Raziskovalnp delo vzbuja potrebo po teoretski poglobitvi, slednja pa težnjo po reformiranju lastnega dela v razredu in izven šole. P.