The Word of God Božja beseda
Slovenian Religious quarterly January-February-March 2013 Trimesečnik izdajajo Slovenski misijonarji (Lazaristi) v Torontu
Uredništvo in uprava: 739 Brown's Line Toronto, Ont. Canada M8W 3V7 Tel.: (416) 255-2721
Glavni urednik in upravnik: Toni Burja CM
e-mail: antonioburja@rogers.com
Tiska: Golla Graphics Inc. Etobicoke, Ontario, Canada Tel.: (416) 621-5945
Letna naročnina: $28.00 Posamezna številka: $7.00 ZDA $35.00 kan. dol. * EU in DRUGOD $43.00 kan dol. * * Menjavo denarja preračunajte sami
Poverjeniki:
Montreal: Rev. Franc Letonja CM 3470 Blvd. St. Joseph, Montreal, Que., H1X 1W6 Tel.: (514) 254-8286 Sudbury: Ga. Francka Stopar 26 Severn St., Sudbury, Ont., P3C 2Y7
vsebina
Iz koledarja
Velikonočno voščilo.......1
Sklep pontifikata papeža.....2
Nadškof A. Sample .......5
Pomnoži nam vero! .......6
Svetovni drobiž ...........8
Od Atlantika do Pacifika .. .12
V deželi prijaznih ljudi ... .12 Iz Župnije Brezmadežne .. 14
Pri Mariji Pomagaj.......15
Iz Župnije Sv. Vladimira . . 18 Pri Sv. Gregoriju Velikem . .20
Zahvale..................21
Voščila in oglasi..........24
Za dobro voljo ...........32
NASLOVNICA: Papež Benedikt XVI. se poslavlja. Nedelja, 2. junij, procesija sv. Rešnjega telesa v Boltonu Sobota, 7. september 2013, romanje v Midland 5. - 6. oktober Baragovi dnevi v Duluth, Minnesota
Velikonočno voščilo Slovenskih škofov
Drage sestre in bratje!
Velika noč kot praznik Jezusovega vstajenja je naš osrednji praznik. Prva krščanska skupnost se je živo zavedala, da z Jezusovim vstajenjem krščanska vera stoji ali pade. Apostol Pavel, ki je doživel živega Jezusa ob svojem spreobrnjenju na poti v Damask, je to zavest zelo razločno izrazil: »Če pa Kristus ni vstal, potem je prazno tudi naše oznanilo, prazna tudi vaša vera« (1 Kor 15,14). Samo zato, ker je Jezus zares vstal in so ga njegovi učenci po hudih dvomih in zmedenosti večkrat doživeli kot tistega, ki je vstal in živi, so po delovanju Svetega Duha začeli verovati vanj in zbrali pogum, da so to vero oznanjali in zanjo umirali. Doumeli so, da se tistemu, ki je premagal smrt, ne bo moglo na tem svetu nič upreti. On bo imel zadnjo besedo. Tisti, ki je z lastno vstajenjsko močjo od znotraj odvalil kamen, ki je zapiral grob, bo odvalil tudi vse druge kamne zla, ki nas pritiskajo k tlom in zapirajo v ječe in grobove.
Kristjani, ki smo vero v Jezusovo vstajenje postavili na najvišji svetilnik svojega življenja, smo poklicani, da zanjo pričujemo s svojim neuničljivim zaupanjem in zvestobo Gospodu ne glede na ugodne ali neugodne okoliščine življenja.
Vsem članom našega vernega občestva, duhovnikom, diakonom,
redovnicam in redovnikom in vsem drugim članom Cerkve ter vsem ljudem dobre volje želimo, da bi tudi letos - ne glede na vse hudo, ki ga doživljamo - bila velika noč naš srečen in vesel največji praznik.
Posebno globoko velikonočno upanje in močno tolažbo pa želimo vsem, ki doživljajo preizkušnje in nesreče, izgube in stiske. Naj nas vstali Gospod Jezus napolni z mirom in pogumom.
Blagoslovljene in vedre velikonočne praznike!
Vaši škofje
JVJ.v^IL-C	j♦	£ i
Nagovor nadškofa Antona Stresa, 28. februarja 2013, pri maši ob sklepu pontifikata papeža Benedikta XVI.
Drage sestre in dragi bratje! V trenutku, ko se zaključuje petrinska služba papeža Benedikta XVI., smo zbrani pri svetem bogoslužju, s katerim se želimo posloviti od svetega očeta in se zahvaliti Bogu za njegovo služenje. Naša krajevna Cerkev v Sloveniji je bila deležna njegove posebne pastirske pozornosti, ko je leta 2006 ustanovil tri nove škofije v Celju, Novem mestu in Murski Soboti in tako podvojil njihovo število v Sloveniji, z ustanovitvijo mariborske nadškofije in metropolije pa smo dobili tudi dve cerkveni pokrajini. Sina Cerkve na Slovenskem je povzdignil v kardinala in tako je danes kardinal Franc Rode med volivci, ki bodo izbirali novega naslednika sv. Petra.
Apostolu Petru je - kakor smo slišali - Jezus izročil posebno odgovornost za brate in sestre v apostolski službi in mu naročil, naj jih po svojem spreobrnjenju utrjuje v veri. Petrinsko nalogo utrjevanja naše vere je papež Benedikt XVI. izpolnjeval s posebno skrbnostjo in odgovornostjo. Njegova edinstvena intelektualna in teološka usposobljenost ga je k temu še posebej nagibala. Cerkev našega časa tudi potrebuje takega pastirja.
Gre namreč za zvestobo Jezusu Kristusu in za zvestobo temu, kar smo po krščanski poklicanosti. Gre za ohranitev naše identitete.
Danes je pravica do lastne identitete zelo široko priznana. Priznavamo pravico vsakega, da je to, kar je. V luči pravice do lastne katoliške identitete in dolžnosti, da poskrbimo zanjo, razumemo smisel in pomen papeške službe v Cerkvi. V resnici je bistvo petrinske službe v ohranjanju krščanske, katoliške identitete. Jezus je obljubil, da bo poskrbel, da bomo ostali njegovi učenci. Da ne bomo postali »od tega sveta«, četudi smo »na tem svetu«. Za to nalogo je postavil Petra in njegove naslednike.
Nihče se nima pravice spotikati ob to, da katoličani želimo in hočemo ostati katoličani. Če je konzervativno ostati to, kar si, in se ne obračati po vetru trenutnih prevladujočih ideologij, potem moramo
biti konservativni. Apostol Pavel nas v berilu svari, »naj ne bomo več nedoletni otoci, omahljivi, da nas ne bo vsak veter nauka zanašal, kadar ljudje varajo in zvijačno zavajajo v zmoto, marveč bomo v ljubezni v vsem rastli k njemu, kije glava, Kristus«. Resnice in vrednote, ki jih izpovedujemo, so nadčasovne in trajne. Jezus Cerkve ni ustanovil za 10 in tudi ne za 100 let, ampak za to, da bo trajala do konca sveta, da bo ves čas ista, da bo ob vseh kulturnih spremembah ohranjala iste temeljne vrednote in isto temeljno sporočilo. Nadčasovnost je v resnici odlika in znamenje vsake trajne resnice in vrednote, ki zasluži to ime.
Resnica o Božji ljubezni, ki jo je Jezus izpričal z vsemi svojimi besedami, dejanji in s celotnim življenjem do smrti na križu in z vstajenjem, je trajna resnica in k njej smo zavezani do konca sveta. Vsak naslednik svetega Petra ima nalogo, da zagotavlja zvestobo tej Resnici. Papež Benedikt XVI. je to nalogo izpolnil edinstveno, z vso intelektualno močjo, gorečnostjo in pogumom.
Da, pogumno. V svetu, v katerem živimo, je treba zbirati pogum, da ostanemo zvesti Jezusu Kristusu. Z vseh strani letijo zahteve, naj zaradi težkih in zahtevnih časov znižamo moralne norme in duhovne zahteve ter se prilagodimo sodobnemu potrošništvu in relativističnemu nazorskemu tržišču, kjer ni več jasno, kaj je dokončno res in prav. Obljubljajo nam, da bomo spet napolnili cerkve, če se bomo - na primer
- odpovedali obrambi človeškega življenja in dostojanstva človeka od spočetja do naravne smrti ali obrambi družine, utemeljene na zakonski zvezi med možem in ženo. Toda zgodovinske izkušnje so ravno nasprotne. Krščanske cerkvene skupnosti, ki so šle po tej poti, niso povečale števila svojih pripadnikov. Kdo pa bi še prisluhnil krščanskemu sporočilu, če bi kristjani sami povzročali krizo svoje identitete, ko bi se začeli odpovedovati dosedanjim vrednotam in ne bi več vedeli, kdo pravzaprav smo? Naša prihodnost torej ni v konformizmu in oportu-nizmu, s katerim bi se odvrnili od temeljnih krščanskih vrednot in sprejeli današnje posvetne, porabniške in uživaške 'vrednote'. Naša prihodnost je v tem, da še bolj zvesto in poglobljeno živimo po evangeliju v vsej njegovi zahtevnosti, ki je zahtevnost Božje ljubezni in o kateri nam je Jezus na križu zgled in norma. Kriza, v kateri živimo, ni nastala zato, ker bi bili preveč zvesti Jezusu, ampak ker smo mu premalo. 'Posodobitev', o kateri pogosto slišimo, ni v tem, da se poplitvimo in postanemo sprijena, pokvarjena sol, ampak da še bolj zvesto in velikodušno živimo po zgledu nesebične in požrtvovalne Božje ljubezni, ki jo je Jezus s svojim trpljenjem, smrtjo na križu ter z vstajenjem jasno in prepričljivo dokazal. Samo v zvestobi Njemu je zmaga in prihodnost.
Sveti Oče! Čez nekaj minut bo po Vaši odgovorni odločitvi ugasnila Vaša najvišja pastirska odgovornost za Jezusovo Cerkev. Hvaležni smo Vam za visok zgled zvestobe, poguma in požrtvovalnosti, s katero ste jo opravljali. Hvaležni smo Vam tudi za molitve, s katerimi boste še naprej spremljali ladjo Cerkve na razburkanih valovih sedanjega časa, da bo njen novi krmar podobno kot Vi trdno držal krmilo v smeri, ki nam jo je začrtal Jezus Kristus, ki živi in vodi zgodovino Cerkve in sveta in kateremu bodi slava vekomaj. Amen.
msgr. dr. Anton Stres ljubljanski nadškof metropolit, predsednik Slovenske Škofovske Konference
Škof Alexander K. Sample - sedaj nadškof v Portlandu
apež Benedikt XVI. je enajstega Baragovega naslednika na škofijskem sedežu v Marquettu, škofa Alexandra K. Sampla, imenoval za nadškofa metropolita v Portlandu v ameriški zvezni državi Oregon. Škof Sample je dober poznavalec škofa Friderika Baraga in vicepostulator v postopku za njegovo beatifikacijo. Novi nadškof Portlanda, 52- letni Alexander Sample, je večino svojega življenja tesno povezan s škofom Friderikom Barago.
Ko se je odločal za poklic, je pred kipom Baraga v molitvi prosil, da bi znal prav izbrati. Odločil se je za duhovništvo in bil leta 1990 v Marquettu posvečen v duhovnika. Nekaj časa je bil vikar stolne župnije in s tem varuh Baragovega groba. Od leta 1995 vodil komisijo za pripravo Baragovih dni. V tej vlogi se srečuje s slovenskimi rojaki v Združenih državah Amerike in Kanadi, ki se vsako leto zbirajo v krajih, kjer je deloval Baraga. Ob tej priložnosti gosti tudi slovenske škofe, ki se udeležujejo tega srečanja. Že kmalu po duhovniškem posvečenju so ga predlagali v skupino, ki raziskuje čudeže na Baragovo priprošnjo. Imenovan je bil tudi za vicepostulatorja postopka za njegovo beatifikacijo.
Pred leti so v Družini zapisali, kako je sprejel službo ordinarija v Marquettu kot 11. naslednik Friderika Baraga. Novembra 2005 je dobil telefonsko sporočilo, da ga kličejo še k pomembnejši službi, to je v službo škofa in Baragovega naslednika. Najprej je šel na grob Friderika Barage, tam dolgo molil in se mu priporočil. Potem ko je postal škof, pa si je zadal nalogo, da bo Barago povzdignil, da bo dosegel čast oltarja, četudi bo potrebno pogosto romati v Rim, da bi zadeve pri komisiji, ki odloča, ne zastale. Škof Sample je že večkrat poudaril, da bi bil Baraga lahko zavetnik vseh, ki delajo na področju evangelizacije. Upajmo, da bo tudi v novi službi pripomogel k temu, da bo Baragov postopek kmalu končan.
POMNOŽI NAM VERO!
Jr^Sani se je 11. oktobra začelo 'Leto 4®ip-vere'. Ob tej priložnosti je papež Benedikt XVI. izdal posebno apostolsko pismo 'Vrata vere'. V njem pove, da so vrata vere vedno odprta, da imamo vedno omogočen vstop v življenje v sožitju z Bogom.
Pa najprej - kaj je vera? Katekizem ktoliške Cerkve nam razlaga, da je vera nadnaravna krepost, ki je za zveličanje nujno potrebna. Pove tudi, da ni le božja krepost ampak tudi dejanje našega razuma, da moremo sprejeti Božjo besedo in po njej živeti. Vera pa je končno tudi prijateljski in zaupen odnos človeka z Bogom, ki mu moramo zaupati.
V Svetem pismu Stare in Nove zaveze najdemo besedo ali izraz vera nad štiristokrat. S to besedo ali izrazom je označen odnos človeka do Boga, pa tudi ko Bog vabi človeka na posebno pot, mu zaupa poslanstvo ali nalogo v pomoč in dobro drugim.
Če pogledamo kdaj, kako in zakaj uporabi Jezus besedo ali izraz 'vera', vidimo, da je najpogosteje v pomenu zaupanja in prepričanja. Glede tega so čudeži ozdravljenja in Jezusove besede ozdravljencem lepa in jasna razlaga. Na primer: »Vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila« (Lk 17,19).
Apostoli so Jezusa spremljali, ko »je hodil po vsej Galileji, učil v shodnicah in oznanjal evangelij kraljestva, ozdravljal je vsakršne bolezni in slaboti med ljudstvom« (Mt 4, 23). Bili so priče tistih dogodkov, ki so jih izprosili ljudje z vero v Jezusa. Videli so tudi, kako se je odnos teh ljudi spremenil do Jezusa. Mnogi so začeli hoditi za njim ali kadarkoli je prišel v njihov kraj, so ga prišli poslušat, da so tako utrjevali svojo vero in zaupanje vanj.
Vero smo prejeli kot nezasluženi božji dar pri svetem krstu, ko nam je bil izbrisan izvirni greh in smo postali člani božje družine, člani božjega ljudstva, ki je Cerkev.
Sveto pismo nam govori, naj se zavedamo, da v veri živimo, se gibljemo in smo. Naše življenje, delo in vsa prizadevanja naj bi bila prežeta ali prepletena z zaupnim odnosom do Boga.
Vera ima tisto moč in sposobnost, da daje smisel našemu življenju. Nam pomaga, da osmislimo tudi trpljenje, težave in preskušnje življenja. Glede tega nam je zgled in dokaz Jezus, ki je postal nam ljudem enak v vsem razen v grehu. Apostol Pavel to takole pove: »Čeprav je
bil Qezus) namreč v podobi Boga... je sam sebe izpraznil... in postal podoben ljudem... postal pokoren do smrti na križu...« (Flp 2, 6-8). To Jezusovo izpraznenje, ponižanje, pokorščina in smrt so izraz vere in zaupanja v Očeta.
Zaradi vere je Jezus ozdravljal bolne in grešnikom odpuščal grehe: »Tvoja vera te je ozdravila, tvoja vera te je rešila...« Tako se je neki oče, ki je prišel k Jezusu prosit za zdravje svojega otroka, obrnil na Jezusa s prošnjo tudi zase: »Verujem, pomagaj moji neveri« (Mr 9, 24). Oče je ob prošnji za pomoč sinu prosil tudi za močno vero zase, da ne bi dvomil, da bo njegov otrok ozdravljen.
Tudi apostoli so doživljali šibkost in ogroženost svoje vere in prosili Gospoda: »Pomnoži nam vero!« (Lk 17,5). Ko je Peter šel k Jezusu po vodi in se je zbal zaradi valov in podvomil, se je začel potapljati. Jezus ga je rešil in rekel: »Malovernež, zakaj si podvomil?« (Mt 14, 31).
Sam se prav dobro zavedam, da je Gospod Jezus tisti, ki hrani in vzdržuje mojo vero. Jezusa moram prositi z apostoli: »Pomnoži, utrdi, okrepi mi vero!«
Vsak vernik prav tako pa tudi duhovnik se mora zavedati, da brez pomoči od zgoraj ne more vztrajati v veri. Ob tem mi pridejo na misel gesla, prošnje novomašnikov, ki jih dajo natisniti na novomašne spominske podobice. To so najpogosteje prošnje za vero, za pogum, za moč in pomoč oznanjevanja in pričevanja. S prošnjo je povezana zahvala Bogu za milosti, za vero, za duhovništvo. Pa poglejmo nekaj teh napisov na podobicah: »Daj Gospod, svojemu služabniku poslušno srce. - Živeti je zame Kristus. - Da spoznajo tebe, edinega resničnega Boga... - Uči me spolnjevati tvojo voljo. - To je moja zapoved, da se ljubite med seboj. - Veselite se v upanju, potrpi te v stiski, vztrajajte v molitvi... - Ne bojte se! Jaz sem. - Posveti me v resnici. -Jaz sem pot, resnica in življenje. - Da bodo vsi eno. - Utrdi, o Bog, kar si v nas izvršil. - Hvaležen sem našemu Gospodu Kristusu Jezusu, ki mi je dal moč; s tem da me je postavil v službo, me je namreč imel za vrednega zaupanja...«
Jezus je rekel Petru: »Jaz pa sem molil zate, da ne opeša tvoja vera. In ti... utrdi svoje brate« (Lk 22,32). Jezus je torej povedal, da moli za našo vero in za moč, da ne bi opešali, ampak vztrajali v veri. Nagovori in opomni nas, naj z molitvijo pomagamo sebi in svojim bližnjim utrjevati vero, rasti v njej in po njej živeti. Leto vere je za vsakega izmed nas priložnost, spodbuda in vabilo, da molimo drug za drugega, da bi Gospod utrdil in okrepil našo vero, upanje in ljubezen.
Franc Letonja, CM
Finančni ukrepi • Na Portugalskem bodo zaradi hude gospodarsko-denarne krize od letošnjega leta naprej praznovali samo 10 praznikov od 14-tih. Od državnih bodo črtali 'praznik republike' 5. oktobra in 'dan neodvisnosti' 1. decembra, od cerkvenih pa 'telovo' in 'vse svete'. Ukrep, dogovorjen tudi med portugalsko vlado in Svetim sedežem, bo najprej veljal pet let, Portugalcem pa naj bi pomagal pri prizadevanjih, kako premagati omenjeno krizo.
Kriza tudi v Avstriji • Avstrijski minister za socialne zadeve Rudolf Hundstorfer je pri predstavitvi poročila o socialnih razmerah v Avstriji v letih 2011/2012 povedal, da se je število siromašnih ljudi v tej državi od leta 2005 podvojilo. Predsednik avstrijske Karitas Franz Küberl je pripomnil, da so se dramatično znižale plače in premoženje ljudi. Ministrstvo za socialne zadeve in dobrodelne ustanove skušajo, kolikor morejo, pomagati ogroženim ljudem.
Papeški svet za pravičnost in mir • Papež Benedikt XVI. je pri sprejemu za člane omenjenega sveta ob letnem občnem zboru posvaril pred 'neobrzdanim finančnim kapitalizmom', ki se
vmešava v politiko in uničuje gospodarstvo. Svaril pa je tudi pred 'egoizmom in hedonizmom nekaterih ideologij z zahtevami po spolnih in reprodukcijskih pravicah'. V gospodarsko napetem obdobju je prednost pravica vseh ljudi do dela.
Pomoč redovnikov • Avstrijski redovi so lani namenili deset milijonov evrov kot pomoč pri razvoju. To je 18 odstotkov več kakor leto prej. Ženski redovi so podprli 406 projektov v 72 državah z 2,33 milijona evrov, moški redovi pa 720 projektov v 82 državah z 7,67 milijona evrov.
Boj proti revščini? • Severna Koreja, kjer večina prebivalcev živi v skrajni revščini in je na pohodu lakota, je avgusta 2012 zaprosila za mednarodno pomoč v hrani, ob tem pa vlade ni sram v enem letu od smrti prejšnjega diktatorja Kim Džong Ila za ohranjevanje njegovega spomina in časti zapraviti 100 milijonov dolarjev. Samo v glavnem mestu so postavili 23 m visok kip diktatorja, po državi pa še sedem drugih, poleg tega pa 3.200 "stolpov večnega življenja", natisnili 20 milijonov portretov in za cel milijon dolarjev značk.
Podpora kristjanom Bližnjega vzhoda • Tiskovni predstavnik
Svetega sedeža je napovedal, da bodo povzetkom papeževih nagovorov pri splošnih avdien-cah lahko v svojem jeziku prisluhnili tudi arabsko govoreči romarji. Prvič so jim to omogočili pri splošni avdienci v sredo, 10. oktobra. S tem želi papež pokazati svoje zanimanje in podporo kristjanom Bližnjega vzhoda.
Negotovost v Egiptu • Koptski kristjani se zaradi novih muslimanskih zastraševanj bojijo napadov nanje, čeprav jim je egiptovski predsednik Mohamed Mursi ob obisku v El-Arišu, kamor so se zaradi groženj s smrtjo zatekli iz Rafaha na severu Sinaja, zagotovil, da je »njihova varnost tudi njegova.«
Odlikovanje koptskega patriarha • Ustanova kardinala Königa je posmrtno odlikovala spomladi umrlega koptskega patriarha Šenudo III. Predsednik ustanove, graški škof dr. Egon Kapellari, je pri izročitvi odlikovanja z denarno nagrado v višini 10.000 evrov koptskemu pravoslavnemu škofu za Avstrijo Anbi Gabrielu poudaril, da si je rajni patriarh zelo prizadeval v težavnih političnih razmerah za sožitje in enakopravnost koptov ter muslimanov v Egiptu.
Nasilje nad kristjani • Nigerijski škof Matthew Kukah (Sokoto) je v pogovoru v Nemčiji povedal, da je islamsko nasilje v Nigeriji zločinsko, obenem pa tudi »izraz ogorčenosti,« ki je do
neke mere celo razumljiva, saj vlada ne skrbi dovolj za družbeno pravičnost. Skupina tatov v državni upravi in gospodarstvu se okorišča z zalogami nafte, ki so večinoma v krščanskem južnem delu države, islamski severni del pa živi v velikem pomanjkanju.
Predsednik Nigerijske škofovske konference nadškof Ignatius Kaigama je zaradi vse hujših napadov islamistične teroristične skupine Boko Haram posvaril pred vedno večjo nevarnostjo, da bo v Nigeriji izbruhnila državljanska vojna. Mednarodno skupnost je pozval, naj jo prepreči.
Raztresen pepel • Kardinal Rainer Maria Woelki z Berlina se ne strinja z brezimnimi pokopi. Tako sorodniki, predvsem otroci, nimajo nobenega kraja - groba, ob katerem bi se lahko spominjali svojih starih staršev. Takšni pokopi kažejo tudi na brezduš-nost družbe.
Stari in novi mašni obred • Sporočilo papeža Benedikta XVI. 6. novembra 2012 (podpisal ga je vatikanski državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone) pripadnikom starega mašnega obreda nalaga, naj brez pridržkov priznajo sedanjo obliko bogoslužja v katoliški Cerkvi. Stari obred je sicer »dobra stvar, bogastvo, zraslo iz vere in molitve Cerkve, ki ga je treba ohraniti in mu dati primeren prostor.« Obenem pa je potrebno »polno priznati vrednost in svetost« rednega mašnega obreda.
Anglikanska Cerkev • Britanska kraljica Elizabeta II. je imenovala dosedanjega durham-skega škofa Justina Welbyja za naslednika Rowana Williamsa, canterburyjskega nadškofa in primasa Anglikanske cerkve. Slovesno bo umeščen 21. marca 2013 v canterburyjski stolnici. V duhovnika je bil posvečen leta 1993, ko je bil star 37 let, v škofa oktobra 2011. Je poročen in oče petih otrok. V primerjavi s prejšnjim primasom je teološko bolj konservativno usmerjen. Nasprotuje istospolnim porokam, se pa zavzema za duhovniško in škofovsko posvečenje žensk.
Anglikanci • Angleški dnevnik Daily Telegraph je objavil novico, da anglikanci v Angliji niso več tako številčni, kot so še bili do nedavnega. Po zadnjih ugotovitvah tej verski skupnosti, ki je v Veliki Britaniji tudi uradna, pripada 49,8% Angležev. Leta 1999 je bilo v njej od vseh novorojenčkov krščenih 21%. Tedaj je bilo anglikancev v Angliji okrog 24 milijonov, v cerkev jih je ob nedeljah redno hodilo manj kot milijon. V zadnjih petih letih je iz Anglikanske cerkve izstopilo okrog milijon vernikov. Raziskovalci z univerze v Sheffieldu predvidevajo, da bo, če bo šlo takoj naprej, v nekaj letih anglikanske vrste zapustilo še nadaljnji milijon vernikov.
Protikrščanski napisi • Homoseksualna povorka v Belfastu
(Severna Irska) avgusta 2011 je imela (ponovno) protikrščanske napise. Na enem je pisalo: »Jezus je imel dva očeta (in se mu je dobro godilo).« Na drugem pa: »Jezus, varuj me svojih privržencev.«
Jezus kot homoseksuali aktivist • Španski film 'Rožnata stena', avtorjev Enrique ja del Pozo in Julia Lara, predstavlja Kristusa križanega na rožnati steni z osenčenimi očmi in naš-minkanimi ustnicami z zastavo homoseksualcev okrog bokov. Na križu so črke "INRI" zamenjane z "LBTG" (lezbijski, homoseksualni, transeksualni in biseksualni).
Smrtna obsodba • Sodišče v Kairu (Egipt) je zaradi razžalitve islama obsodilo na smrt sedem v tujini živečih Koptov. Očitalo jim je, da so sodelovali pri produkciji in razširjanju filma 'Nedolžnost muslimanov' ter s tem osramotili islam in preroka Mohameda.
Lakota, revščina in suša v Gvatemali • Skupina baskovskih (španskih) zdravnikov je šla lani novembra v Retalhuleu, 200 km od glavnega mesta, da je tam v dveh tednih opravila 150 kirurških posegov. Že več kot deset let ti profesionalci preživijo dopust tako, da nudijo zdravstveno pomoč tistim, ki so brez vsega. Prebivalcev Gvatemale je malo manj kot 15 milijonov, podhranje-nih je polovica, kar je največ v vsej Ameriki, celo več kot na Haitiju; 75% prebivalcev živi v revščini ali celo skrajni revščini; preko 67%
otrok, mlajših od 5 let, trpi zaradi kronične podhranjenosti. Velika večina podhranjenih otrok so staroselci (Indijanci). V državi manjkajo osnovne službe. Samo 54,5% prebivalcev Gvatemale dobiva osnovno zdravstveno oskrbo. Tretjina prebivalcev nima dostopa do pitne vode. Vsemu temu se je pridružila še dolgotrajna suša, ki je uničila do 80% pridelkov. Tako poroča Agencija Fides.
Bivanje v ZDA • Nadškof Jose Luis Escobar iz državice San Salvador je vnovič izvoljenega ameriškega predsednika Obamo pozval, naj spremeni zakon o priseljevanju ter s tem številnim priseljencem iz latinskoameriških držav omogoči zakonito bivanje v ZDA.
Atomsko orožje • Nadškofa iz Hamburga v Nemčiji, Wernerja Thiessna, zelo skrbi povečanje števila držav, ki po koncu "hladne vojske" razpolagajo z atomskim orožjem. Zato je še bolj potrebno, da kristjani z osebnim in političnim zavzemanjem za mir in pravičnost prispevamo k zmanjšanju in odpravljanju "ravnotežja groze", ki lahko prinese uničenje in opustošenje.
Svetniški postopki • Papež Benedikt XVI. je izdal odlok o "junaških krepostih" papeža Pavla VI. (1963-1978). Za razglasitev za blaženega je potreben še čudež na njegovo priprošnjo.
Razmere v Siriji • Apostolski nuncij v Siriji, nadškof Mario
Zenari, je znova opozoril na dramatične razmere v tej državi. Dejal je, da se je mednarodna javnost že navadila, da je v Siriji vsak dan okrog sto ali več mrtvih, njeno pozornost pa zbudijo takšni napadi, kakršen je bil v Jaramani. Ne bi smeli pozabljati tudi na več kot milijon in pol beguncev znotraj države.
Nevarnost orožja • Predsednik Mednarodne Karitas honduraški kardinal Oscar Rodriguez Mara-diaga je v pogovoru za Radio Vatikan zahteval takojšen konec trgovanja z orožjem s Sirijo, sicer bodo lahko ta država in njene sosede doživele podobno tragično usodo kot balkanske države v 90-ih letih.
500 let protestantizma • Nemški 'ekumenski škof' Gerhard Feige je povedal, da katoličani ne bodo 'veselo' skupaj z evange-ličani praznovali 500-letnice začetka protestantizma. Zato katoliška Cerkev namesto o "jubileju reformacije" raje govori o "spominu reformacije".
Pozitivnost religije • Psihiater in psihoterapevt Raphael M. Bonelli je na univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju, pri razpravi o gledanju psihoterapevta Sig-munda Freuda na religijo kot »kolektivno prisilno nevrozo« poudaril, da se je pri 70% psihiatričnih bolnikov izkazalo, da religija bistveno prispeva k dobremu počutju in psihičnemu zdravju.
			
OdAtl	lantil	™ J " TVt • Г* 1 ca do Pacini .. J	цн^вим a
V deželi prijaznih ljudi in zanimivih zgodb
o sva se s Tonijem Burjo iz torontskega letališča peljala proti župniji, sem skozi okno radovedno opazoval okolico in visoke mestne zgradbe. Spraševal sem se, koliko se je kaj spremenilo od mojega zadnjega obiska leta 2002, ko smo se s prijatelji udeležili svetovnega dneva mladih. Takrat smo se v mesto pripeljali z vlakom, saj smo obisk ameriške celine izkoristili še za nekaj turističnega ogleda. Z letalom smo se odpravili v New York, tam vzeli vlak in se preko Niagarskih slapov pripeljali v Toronto, kjer smo se priključili uradnemu programu za mlade.
V začetku decembra 2012 pa je imel obisk zame popolnoma drugačen pomen. Nisem prišel kot pasiven udeleženec duhovnega srečanja, še manj kot turist. Tokrat nisem prišel, da bi občudoval kanadske lepote, ampak da bi se čudil lepoti človeške duše, ki jo je po kesanju in duhovniški odvezi umila očiščujoča Kristusova milost. Nisem prišel, da bi poslušal modre besede svetega očeta, ampak da bi jaz podelil nekaj od tega, kar sem vrsto let pasivno sprejemal v svoji družini, v svoji domači cerkvi, pri verouku, na raznih mladinskih srečanjih, pri študiju na teološki fakulteti in v skupnosti Misijonske družbe - lazaristov. Pri tridesetih letih je že skrajni čas, da kot egiptovski Jožef začnem prazniti žitnice Božje besede in s tem naredim prostor za novost. To sicer že počnem kot kaplan župnije Šentjakob ob Savi, urednik revije Prijatelj in duhovni asistent Bratstva bolnikov in invalidov. Kljub temu pa sem bil nad vse vesel, ko mi je predstojnik g. Pavle Novak vprašal, če bi vodil duhovno obnovo med kanadskimi izseljenci. Vesel iz več razlogov.
Človek, ki iz dneva v dan in iz tedna v teden opravlja približno eno in isto delo ter ima opravka z bolj ali manj istimi ljudmi, se razveseli vsake spremembe. Čas v Kanadi sem v tem smislu doživljal kot čas dopusta. Ne zato, ker ne bi bilo dovolj dela, ampak ker sem moral popolnoma spremeniti svoj urnik. Drugačna je bila ura
vstajanja, drugačne ure obedov in ure molitve. Tudi delo, ki je zapolnjevalo čas med temi vsakodnevnimi stalnicami, je bilo precej drugačno: veliko voženj z letali, obiski in pogovori s številnimi novimi ljudmi, obiski bolnikov, ogledi ipd. Vse to je v moje življenje za en mesec razbilo in na novo preustvarilo rutino, ki lahko po daljšem časovnem obdobju postane nekoliko omejujoča. Tako se sedaj počutim toliko prenovljenega in okrepljenega, da se mi sivi vsakdan - ki je sicer nujni sestavni del življenja -, v katerega bo treba vstopiti že kmalu, zdi pravzaprav zelo barvit. Žal te barve sčasoma na videz nekoliko obledijo in jih je treba občasno nanovo odkriti.
Kot drugo lahko rečem, da me je obisk Kanade veselil tudi zaradi dežele same. Rodil sem se na podeželju v bližini Škofje Loke, v kraju, ki je obdan z gozdovi in hribi. Narava, ki je bila nekoč del mojega življenja, je po moji preselitvi v Ljubljano nekoliko stopila v ozadje. Vedno me je navduševala misel na kanadsko divjino s svojimi velikimi rekami, prostranimi gozdovi in ostrimi gorskimi vrhovi. In nekaj tega sem bil tokrat deležen tudi sam. Žal je bilo vreme v Calgaryju, Edmontonu, Prince Georgu in Montrealu nekoliko slabše, vendar pa je nagrajevalo v Kelowni, Vancouvru in Torontu. Zagotovo pa idealnih okoliščin ne more biti in je tudi boljše, da jih ni. Če bi bile, bi s tem izgubil razlog za ponoven obisk. Vedno je dobro, da nekaj zanimivosti ostane še za drugič. Vesel sem, da sem po desetih letih ponovno obiskal Niagarske slapove - tokrat za razliko ponoči -, saj sem ob tem nekoliko podoživljal moj prvi obisk in dogodke povezane z njim.
Vsekakor pa bodo blagodejni učinki spremembe urnika in vtisi iz narave pod nenehnim pritiskom zoba časa, izgubljali na učinku in intenzivnosti. Na koncu bo od vsega tega ostal lep, vendar le bled spomin. Nasprotno pa zagotovo ne bodo utonile v pozabo tako prijaznost ljudi, ki jo je mogoče srečevati na vsakem koraku, kakor tudi številne življenjske zgodbe. Pred obiskom so takšne zgodbe prihajale do mojih ušes le iz ust argentinskih Slovencev. Sedaj vem, da so pogum in trpljenje, žalost in veselje prav tako del vaših zgodb. Hvala vam, da ste jih nekaj podelili tudi z menoj in mi tako pomagali sestaviti bolj popolno podobo, ki jo imam o slovenskih izseljencih.
V vašo prelepo deželo se zato ne bom rad vračal le zato, da bi pomagal sobratom v pripravi na praznike, da bi si nekoliko popestril sivi vsakdan in si odpočil oči na vaših naravnih lepotah. Rad se bom vračal tudi zato, da bom lahko spet poslušal modrost in življenjsko izkušnjo vaših izseljenskih zgodb in jo doma delil tudi drugim. Na ta način bo ocean, ki ločuje nas in vas, postal občutneje manjši.
Borut Pohar CM
IZ ŽUPNIJE , bremadežne, r':i Toronto
Ta opis dogodkov pišem, ko je sveti oče Benedikt XVI. zaradi ostarelosti prepustil odgovorno in težko petrinsko službo. Kardinali so se že zbrali v Rimu, da bi izvolili novega papeža. V Cerkvi molimo k Sv. Duhu v ta namen.
Istočasno pa so v Sloveniji izglasovali nezaupnico g. Janezu Janši in njegovi vladi. Nezaslišano, kruto in skrajno nepošteno dejanje, ki ga zmorejo samo ljudje-koristolovci.
V tem času smo imeli več prijetnih večerov. Najprej so Prekmurski rojaki poskrbeli za prijeten večer ob pristnih prek-
murskih kolinah in bujti repi. Veliko je bilo dela in truda s krvavicami, ko pa vidiš kako vsa stvar tekne, je vse poplačano.
Teden za kolinami smo imeli skavtski banket. To je večer, ki ga 'obvladujejo' mladi. Vedno je veselo, živo in prijetno. Zanimiva je dražba, na kateri se otroci in starši potegujejo za razne dobitke, ki bi jih otroci radi imeli.
K banketom naj dodam še pustni banket z maškarami, ki ga vsako leto prireja Slovensko letovišče. Tudi na tej prireditvi je vse polno mladine in tekmovalnega duha. Med maskami je bilo kar nekaj izvirno napravljenih, ki so se med seboj pomerile. Najboljše so nagradili.
Družinski dan s polka mašo, je bil letos 3. februarja, nekoliko prej
Prekmurske koline - priprava krvavic
kot druga leta, to pa zaradi posta in drugih prireditev. Pesmi za bogoslužje je priredil g. Andrej Mison, glasbenik iz Škofje Loke. Pri sv. maši so igrali g. Matija Lebar in drugi muzikantje. Pela sta Andrej Pahulje in John Ko-lenko. Mašo je vodil župnik g. Batič in pri njej v angleščini nagovoril mladino in starše. Po bogoslužju v cerkvi, smo družinski dan nadaljevali v dvorani. Organizirala ga je ga. Rozi Nesich s članicami Katoliške ženske lige (KŽL). Med kosilom so nam peli otroci Slovenske šole pod vodstvom g. Milana Vinčeca. Nekaj narodnih plesov so zaplesali člani plesne skupine Mladi glas in Planika. Družinsko kosilo so pripravile g. Marija Soršak in njene pomočnice. Prisrčna zahvala gre vsem, ki so pomagali k uspehu tega dne.
Članice KŽL so v soboto, 23. februarja imele njihov vseškofijski duhovno-razvojni dan. Glavna govornica je bila kanadska predsednica KŽL, ga. Betty Anne Brown Davidson. Govorila je na temo "Kako in kje v vsakdanjem življenju srečam Boga." Pri sv. maši in potem v dvorani se je zbralo kakih 320 žena in deklet.
V petek, 3. marca so članice župnijske KŽL pod vodstvom ge. Rozike Nesich organizirale in vodile svetovni dan molitve pod naslovom "Tujec sem bil in ste me sprejeli." Nagovor je imel g. Batič, na orglje je igral g. Andrej Pahulje.
To leto je bila zadolžena naša župnija za organizacijo tega molitvenega srečanja in pogostitve v dvorani. Gostje iz sosednjih Cerkva so bili navdušeni in hvaležni za to molitveno srečanje.
Zadnjo nedeljo v februarju in prvi dve v marcu smo ob letu vere za angleško govoreče župljane imeli duhovno pripravo na veliko noč. Prvi dve nedelji je maševal in pridigal g. Philip Kennedy, tretjo pa g. John McCarthy. V sredo, 6. marca smo ob celodnevnem češčenju Najsvetejšega imeli tudi spovedovanje, kot nam ga je v letu vere priporočil kard. Collins. Slovensko duhovno obnovo bo od 21. do 31. marca vodil lazarist g. Lojze Letonja, ki deluje kot župnik v Beogradu. Med rojake v zapadni Kanadi pa je tokrat šel g. Valentin Batič.
Valentin Batič CM, župnik
PRI MARIJI POMAGAJ v Toronto
Ob božično-novoletnih praznikih Slovenci radi obiskujemo Slovenske prijatelje po domovih. Tudi v cerkvi M. Pomagaj se radi srečujemo in molimo, po mašah pa si v dvorani radi izmenjamo lepe želje ter poklepetamo ob skodelici kave, čaja in peciva. Ob teh praznikih vidimo veliko faranov, tudi nekatere, ki med letom redno ne obiskujejo cerkve. Veliko je tudi otrok, na katere so
posebej ponosni babice in dedki. Hvaležni smo vsem, ki redno obiskujejo sv. mašo ter tudi vsem ostalim, saj se nam pridružujejo ob praznikih, ki nam jih polepšajo. Zahvala tudi vsem tistim, ki z dobro voljo in nasmehom spodbujajo naše goste, da imajo v srcu občutek, da jih imamo zelo radi in da so vsi zares dobrodošli pri MP. Hvala vsem, ki pridejo, čeprav včasih tudi ni dovolj parkirnih prostorov.
Skoraj mesečno imamo sestanek Pastoralnega sveta, pregledujemo načrt dogodkov in se pogovorimo o marsičem. Želimo uresničevati poslanstvo Cerkve tudi v naši župniji.
Med božičnimi prazniki so se nam pri sveti maši pridružile mlade gospodične Nadia, Katja in Maya Žbogar. Zapele so triglasno in izredno lepo. Na orglah jih je spremljala njihova mama. Zadovoljni farani so izrazili željo, da bi še kdaj prišle in zapele kakšno pesem.
Kot lani smo tudi letos na praznik Sv. Štefana ter Marije, Matere Božje - na novega leta dan, pripravili 'brezplačno kavo'. Seveda, na voljo so bili tudi vinski čaj, razno pecivo in še kaj. Povabljeni so bili vsi, da bi se družili, si izmenjali mnenja ter lepe želje. Vsi navzoči so bili zelo veseli.
Prvo nedeljo v januarju, so članice Kat. Ženske Lige imele svojo 'božičnico'. Dvorano so zelo
lepo okrasile. Povabile so tudi vdovce in vdove ter mnoge farane. Po bogatem duhovnem programu je ob prijetnem razpoloženju sledilo okusno kosilo.
V	nedeljo, 13. januarja smo pevci cerkvenega zbora zapeli nekaj narodnih pesmi v dvorani, kar ob 'kavici'. S korajžo in dobro voljo smo dvignili in olepšali nedeljsko praznovanje.
V	nedeljo, 20. januarja je pri nas gostoval zbor 'Naša Pesem' iz župnije Brezmadežne, pod vodstvom Irene Kolenko (in Valentina Končana za moški del zbora). Z veseljem smo pri sveti maši poslušali cerkvene skladbe in harmonije ob spremljavi orgelj in kitare. Kasneje so nam pevci zapeli še v dvorani. Bilo jih je okoli 40. Nekateri izmed njih so bili prvič v naših cerkvenih prostorih, nekateri pa tudi po dvajsetih letih. Veselili so se obiska, saj se jim je z aplavzom zahvaljevalo veliko število poslušalcev. Pevci so se veselili tudi pogostitve po nastopu, za kar se zahvalimo našim ženam. Hvala tudi Mojci Dimperio za spremljavo na kitaro ter sprotno predstavitev zbora in programa.
V	nedeljo, 10. februarja smo pri sveti maši imeli podelitev bolniškega maziljenja. Podeljeval ga je naš župnik, g. Valentin Batič. Prosimo, da vedno pokličite v župnišče za bolnike, ki bi želeli obisk duhovnika ali članice KŽL. Priporočamo tudi, da pokličite ali
Cerkveni pevski zl
pišite na Vision TV @ CRTC/ ZoomerMedia Limited (crtc.gc.ca / visiontv.ca), da ostane sv. maša na 'basic package' televizije.
Isto nedeljo, 10. februarja, so člani misijonskega krožka prvič pripravili 'misijonsko kosilo'. Prodajali so tudi jabolčni zavitek (štrudel), potice, krofe raznovrstno pekovsko in domače pecivo, rezance in domače klobase. Vse je bilo darovano za misijone. Kljub dokaj slabemu vremenu, je bil obisk zadovoljiv in je kosilo lepo uspelo.
Popravila zaradi 'poplave', ki smo jo imeli meseca decembra, se počasi nadaljujejo.
V petek, 22. februarja smo se mnogi udeležili Prešernovega dne v počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki ga je pripravil vseslovenski kulturni
odbor. Program je bil kulturno in vsebinsko zelo bogat. Nastopili so mnogi domači kulturni izvajalci ter gosta iz Slovenije, Majda in Marjan Petan, ki sta s pesmijo krasno nastopila. Vsi navzoči smo bili izredno zadovoljni in navdušeni.
Postni čas smo pričeli s sveto mašo na pepelnico, pobožnost križevega pota pa je vsak postni petek.
V nedeljo 10. marca je Misijonski Krožek pripravil manjši srečolov. Vsem se zahvaljujemo za prispevane dobitke, darove in drugo sodelovanje. Župljani dokazujejo, da imajo veliko ljubezen do misijonov in misijonarjev.
Čeprav smo v tej župniji pretežno 'starejši', imamo pa navdušenje in radi sodelujemo ter pomagamo kjerkoli.
Pohvalimo in čestitamo tudi tistim, ki uporabljajo javni prevoz (Wheel Trans), da pridejo do naše cerkve.
Cr i K
iff
Advent in priprava na božič •
Po miklavževanju v nedeljo, 9. decembra, so se naše misli usmerile k božiču. Župljani so bili povabljeni, da bi se v adventu tudi med tednom udeležili svete maše in bi s skupno molitvijo prosili božje pomoči in blagoslova.
V	tednu pred božičem je bila maša zjutraj in zvečer prav z namenom, da bi lažje opravili sveto spoved. Zimski dnevi niso najbolj prijetni za vožnjo, posebej to občutijo starejši. Tako je bila udeležba minimalna.
V	soboto zvečer, 22. in v nedeljo 23. decembra, je prišel na pomoč lazarist g. Borut Pohar. Sredi decembra je obiskal kraje zapa-dne Kanade in imel tam duhovne obnove za rojake, v tednu pred praznikom pa je bil v Torontu. Pomoč in sprememba je bila dobrodošla in lepo sprejeta.
Po mnogih letih jaslic ni napravil Vinko Petkovšek. Bolezen mu je preprečila to delo, ki ga je z velikim veseljem opravil vsako leto. Smo kar nekako kopirali njegovo delo in jaslice so
krasile našo cerkev.
Božič • Mašo polnočnice smo spet imeli že ob deseti uri zvečer. Pol ure pred mašo je bila cerkev skoraj prazna, do začetka maše pa se je skoraj napolnila med petjem adventnih in božičnih pesmi.
Kot običajno je župnik s strežniki prinesel v cerkev Jezuščka, ga položil v jaslice in jaslice blagoslovil. S tem vstopom in blagoslovom se je začela maša polnočnice, med katero je navdušeno prepeval cerkveni zbor pod vodstvom našega organista Franca Rogana.
Silvestrov večer • Zvečer zadnjega dneva v letu smo se zbrali k zahvalni maši. Bogu smo se z najsvetejšo daritvijo zahvalili za milosti, srečo, varstvo in blagoslov v letu, ki se je iztekalo.
Manjša skupina župljanov in prijateljev je v cerkveni dvorani pričakala Novo leto. Silvestrovanja, kot v minulih letih, ni bilo, ker je bilo premalo prijavljenih. No, ti, ki so se zbrali, so v prijetnem in prijateljskem razpoloženju dočakali leto 2013.
Novo leto • Prvi dan leta, na praznik Marije Božje Matere smo prosili za božje varstvo in blagoslov, pa tudi za mir, ker je Novo leto svetovni dan molitve za mir.
Župnijska oznanila so nas pozdravila z novo naslovno stranjo: simbol leta vere in napis: »Apostoli so rekli Gospodu: Pomnoži nam vero.« Ta isti napis je tudi nad vhodom v našo cerkev.
Marta D.
IZ ŽUPNIJE sv. vladimira v Montrealu
Mlada dekleta iz Montreala pri plesu na miklavževanju
V novih oznanilih smo prebrali podatke iz župnijskih knjig: Dva otroka sta bila s svetim krstom sprejeta v občestvo Cerkve, med božje otroke. Prvega obhajila in birme v minulem letu nismo imeli. Zakrament svetega zakona je prejel en par. S pogrebno mašo v naši cerkvi smo se poslovili od 12 članov župnije - 7 moških in 5 žensk.
Svetniški kandidati, svečnica
• V nedeljo, 20. januarja smo se pri mašah spomnili božjega služabnika Friderika Ireneja Barage, v nedeljo, 3. februarja pa božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca. Spomin teh dveh svetniških kadidatov je vabilo in spodbuda, da bi se jima priporočali ter prosili Boga, naj
potrdi s čudežem njuno nesebično ljubezen in močno vero, da bomo imeli močan zgled na poti vere.
Na svečnico smo pri jutranji maši imeli blagoslov sveč, da bi nam sveče na domu ob družinskih praznovanjih govorile o Božji dobroti in ljubezni. Po maši so člani cerkvenega odbora s pomočniki pripravili repo za kisanje, kajti čez dobra dva tedna smo imeli koline - župljani so si lahko nabavili dobrote domačih kolin.
Pepelnica, postni čas • In že
smo na zčetku poti skozi postni čas, priprave na obhajanje Jezusove zmage nad grehom in smrtjo, na veliko noč. Obred pepelenja nas je spomnil na resnost postnega časa in povabil,
da bi z molitvijo, odpovedjo in dobrimi deli naredili tiste korake, ki so potrebni za dobro spoved, da bi z očiščenimi srci in poživ-ljeno vero obhajali velikonočne praznike.
Koline • Lepa navada in pomembno opravilo so bile nekoč koline. To je bil družinski praznik. Navade in običaje ohranjati je prav dobro in postane tudi koristno. Cerkveni odbor naše župnije je tudi v tem zimskem času s sodelavci in pomočniki organiziral koline. Tako so si župljani lahko nabavili bujto reko, pečenice, krvavice ter ajdove in prosene klobase. Naj bo dobra domača hrana vsem v veselje.
Franc Letonja CM, župnik
PRI
SV. GREGORJU v Hamiltonu
'Spaghetti Dinner' • V soboto, 26. januarja so dekleta Catholic Girl's Cluba zopet, s pomočjo staršev, organizire že tretji 'Spaghetti Dinner'. Kar veliko dela je potrebnega za celotno pripravo in organizacijo in je dobro, da se že mlade tega naučijo in iskusijo na lastni koži. Trio 'Šibaj' je popestril dogajanje z glasbo, na platnu so se vrtele slike lanskega dogodka, ob koncu so poskrbele tudi za nagrajence. Dobiček, ki je šel za Rdeči križ, ni zanemarljiv.
G. Drago Gačnik SDB in novo vodstvo Katoliške Ženske Zveze
Katoliška Ženska Zveza • V
sredo, 6. februarja 2013 smo pri večerni sveti maši ustoličili nov izvršni odbor Zveze: predsednico Heidy Novak (bivša predsednica je Sidonia Poppa), podpredsednico Angelo Kobe, tajnico Pamelo Gosganch in blagajničarko Mary Ann Demšar. Novemu vodstvu želimo, da bi dobro vodile skupino ter ji dajale novega duha in zagona. Med sveto mašo je pesmi prepevala angleška skupina.
Pustovanje • Potekalo je v soboto, 9. februarja. Za spremembo od prejšnjih let smo se zbrali v spodnji dvorani. Kar 105 odraslih, 16 oblečenih v maske in 20 otrok se nas je zbralo. Za glasbo je poskrbel ansambel Šibaj in je vzdušje bilo zelo prijetno. Toliko mask za pustovanje v zadnjem času še nismo videli.
Sava - Breslav • V nedeljo, 10. februarja so združili v eno praznovanje sveto mašo in po maši kratko akademijo, ki je povezala kulturni praznik in Valentinovo, zaključili pa so z dobrim slovenskim kosilom.
Vizitacija • Od 14. do 18.
februarja 2013 smo imeli v naši salezijanski skupnosti v Torontu redno letno vizitacijo, ki jo je opravil ameriško-kanadski inšpektor Fr. Thomas Dunne.
Občni zbor • V nedeljo, 24. februarja smo se ob treh popoldne zbrali v župnijski dvorani k letnemu občnemu zboru župnije Sv. Gregorija Velikega. Udeležilo se ga je 66 faranov. Pregledali smo zapisnik lanskoletnega zborovanja, posamezna društva so podala svoja letna poročila, gospodarsko in finančno poročilo - nato je bil kratek odmor, nadaljevali pa smo z odmevi na prebrana poročila. Sledila so imenovanja za nove člane župnijskega sveta. Trije od predlaganih kandidatov so sprejeli nominacijo in sicer: Emily Archer, Sonya Podrebarac in Tony Horvat. Nato so bili predstavljeni načrti za boljšo upravljanje dvorane in zaključili smo srečanje s nagovorom župnika ter skupno malico.
Drago Gačnik SDB, župnik
ZAHVALA
Nepričakovano hitro, v ponedeljek 6. avgusta 2012 je odšel od nas Joseph Mavec. Nesreča se je zgodila, ko je vozil kolo, na dan po njegovem 47. rojstnem dnevu. Novo življenjsko leto je bilo namenjeno za večnost.
Jožef se je rodil 5. avgusta 1965 v Torontu, očetu Francu in pokojni mami Jožefi. Bil je četrti od petih otrok.
• *
F
Kot župljan 'Marije Pomagaj' je bil med ministranti in skavti. Sodeloval je pri mnogih dejavnostih Slovenske skupnosti v Torontu, pa tudi v Banckroftu. Kot seviser brizgalk je rad opravljal svoje delo pri 'Lisi Mechanical'.
Jožef je imel dar, da je videl pozitivno stran življenja. Imel je smisel za humor in mu ni bilo težko pokazati svoje občutke. Hitro je navezal stike z ljudmi in nikoli ni pozabil na družino in prijatelje.
Iskrena hvala gg. Batiču in Burji za pogrebno sv. mašo in molitve. Hvala Kat. ženski ligi za pecivo, Barbie in Julie Gruškovnjak za pomoč v dvorani ter vsem za prijateljstvo in pomoč pri slovesu, ki je bilo obenem praznovanje njegovega življenja.
Hvaležni in žalujoči: oče Franc; sestra Veronika s sinom Will, sestra Josie (Jim) Maindonald, brat Frank, sestra Barbie; teta Francka (Marjan) Zejn in stric Jože (Kati) Mavec; mnogo bratrancev in sestričen.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je po dolgi bolezni, 7. novembra 2012 mnogo prezgodaj zapustila draga mama in staramama Lojzka Stajan, rojena 18. junija 1951 v kraju Kapla na Kozjaku, v Sloveniji.
Iskrena hvala g. župniku Tinetu Batiču, g. Toniju Burji, sestri Kristini Udovičić za obiske in molitve. Hvala g. Batiču za sveto maso in pogrebne obrede.
Posebna hvala nosilcem krste, organistu g. Andy Pahulje, pevcem Danilu Baša, Danilu Volku in pevkam zbora 'Plamen'.
Hvala sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste se poslovili od Lojzke, nam stali ob strani, darovali cvetje, maše in v druge namene.
Najlepša hvala g. Mariji Soršak in njenim pomočnicam za lepo pripravljeno pogrebščino, prav tako tudi vsem dobrim gospem za pecivo.
Draga mama in stara mama, ostala boš vedno v naših srcih. Naj ti bo lahka Kanadska zemlja. Tolaži nas to, da sta Ti in Ati zopet srečna skupaj.
Hvaležni in žalojoči: hčerka Susan z možem Davidom, vnuk Eric; hčerka Sonja z možem Borisom, vnuki Lucas, Aaron in Thomas; sin David z ženo Amando. V Sloveniji sestra Rozka z možem Ferdom; sestra Mojca z možem Vinkom; nečak Dušan z Brigito in družino, nečakinja Simona, nečakinja
Danica z Borutom in družino, nečak Peter z Matejo in družino, nečakinja Katica in ostali sorodniki v Sloveniji.
ZAHVALA
V petek, 23. novembra 2012 nas je zapustil naš dobri mož, ati, brat, svak in stric Lojze Genorija. Rodil se je 7. maja 1933 v Stični na Dolenjskem.
Žena in hčerke se ob tej težki izkušnji iskreno zahvaljujejo vsem, ki so Lojzeta pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Valentinu Batiču za pogrebno sveto mašo in obrede na pokopališču. Hvala tudi g. Ivanu Plazarju za molitve.
Najlepša hvala organistu Andreju Pahulje, moškemu pevskemu zboru in ministrantu. Bog povrni vsem za molitve ter darove za svete maše.
Dragi ati, pogrešali te bomo. Naj ti bo lahka Kanadska zemlja.
Žalujoči: žena Milena, hčerki Mileni, Mary in Angie z družinami; sestre Marina Slokar, Rezi Berkopec in drugi sorodniki.
ZAHVALA
Nepričakovano hitro, 21. februarja 2013, nas je zapustil in odšel v večnost Mark Golob. Rodil se je 7. novembra 1971 v Torontu.
Iskrena hvala g. Valentinu Batiču za molitve v pogrebnem Zavodu, darovano sv. mašo in druge obrede. Hvala organistu in pevcem, ki so s sočutjem zapeli Bogu v čast, Marku v slovo in vsem navzočim v tolažbo.
Hvala nosilcem krste in vsem, ki ste pospremili Marka na zadnji poti. Vsem, ki ste izrazili sožalje, molili pri sv. maši ali bili navzoči pri božji njivi, na pokopališču.
Iskrena hvala gospem, ki so pripravile pogrebščino ter vsem, ki so darovali pecivo.
Dragi sin Mark, prehitro si odšel od nas. Toda zaupamo dobremu Bogu in želimo, da se z Njim skupaj s teboj srečamo v srečni večnosti.
Žalujoča starša Marija in Jožef Golob.
©
Vodstvo, osebje in stanovalci doma LIPA
želijo vsem dobrotnikom, prijateljem in Slovencem velikonočno praznovanje, polno radosti in upanja 52 Neilson Dr., Etobicoke, Ont., M9C 1V7 • Tel.: (416) 621-3820
KATOLIŠKA ŽENSKA LIGA
župnije Marije Pomagaj
želi vsej skupnosti, posebno članicam in sodelavkam
blagoslovljeno velikonočno praznovanje "Z MARIJO RAZVESELI SE, PRAZNUJ VSTAJENJA PRAZNIKE"
KATOLIŠKA ŽENSKA LIGA
v župniji Brezmadežne s šudodelno svetinjo želi
vsem dekletom, ženam in materam ter vsem rojakom, DA BI VEDNO ŽIVELI IZ VERE V VSTALEGA KRISTUSA
VINCENCIJEVA KONFERENCA
župnije Brezmadežne pozdravlja vse rojake, posebno ostarele, bolne in zapuščene. Obljublja jim nadaljno pomoč, molitve in jim kliče: KRISTUS JE VSTAL, VSTALI BOMO TUDI MI!
Blagoslovljeno velikonočno praznovanje vam želi
DRUŽINA A. ŽOLDOS
Slovenski okulist
Dr. Joseph Gasser, M.D., F.R.C.S. (C)
Ophthalmologist (eye physician & surgeon)
ŽELI VSEM JASNEJŠE GLEDANJE VELIKONOČNIH ČUDES
28 Bartley Dr. (Eglinton &Victoria Park) Toronto Ont., M4A 1B8	Tel.: (416) 750-8149
SALZBURG INTERIORS & FURNITURE LIMITED
ŽELI VSEM VESELO VELIKONOČNO PRAZNOVANJE JOSEF IN CHRISTINE DOMA (905) 791-0111
WALLWOOD CONSTRUCTION LTD.
65 West Beaver Creek Road, Richmond Hill, Ontario, L4B 1K6 Tel: (905) 889-8607 Fax: (905) 889-3194
Lojze Kocjančič z družino
želi vsem Slovencem in bralcem Božje besede
veselje in upanje velikonočnega jutra
SLOVENSKI MISIJON
Sv. VLADIMIRA v Montrealu župnik in župnijski svet
voščimo vsem veselo praznovanje Kristusovega vstajenja 3470 Blvd. St. Joseph, Montreal, Que., H1X 1W6 Tel.: (514) 254-8286
DUHOVNIK IN ŽUPLJANI CERKVE
SV. GREGORIJA VELIKEGA V HAMILTONU
VOŠČIMO VSEM VESELJE IN BLAGOSLOV VSTALEGA GOSPODA
Vstal je Kristus, aleluja! Vstali bomo tudi mi; speve pojmo aleluja tudi božji Materi.
župnijsko občestvo MARIJE POMAGAJ
vošči vsem VESELO PRAZNOVANJE KRISTUSOVEGA VSTAJENJA
Dan presveti, dan veselja, o pozdravljen bodi nam! Spolnjena je sveta želja, z groba vstal Gospodje sam! Glej, kak' svetijo se rane, kijih zate je prejel; Jezus tvoj iz groba vstane, bodi ga, kristjan, vesel! Aleluja, aleluja!
VSEM VESELO PRAZNOVANJE GOSPODOVEGA VSTAJENJA ŽELI
ŽUPNIJSKO OBČESTVO BREZMADEŽNE S ČUDODELNO SVETINJO
739 Brown's Line, Toronto, Ont., M8W 3V7
RIDLEY Funeral Home Ltd.
3080 LAKESHORE BLVD. WEST (at 14th St.) ETOBICOKE, ONTARIO, M8V 1K3
Lastnik George M. Nill želi vsem bralcem Božje besede blagoslovljeno velikonočno praznovanje
Priporočamo vam, da z nami predčasno uredite pogreb, kot to storimo z nakupom zemljišča na pokopališču. Naše območje dela vključuje Etobicoke, Toronto, Mississauga.
Za informacije kličite: Telefon: (416) 259-3705
Odbor Slovenskega letovišča v Torontu
želi vsem članom, prijateljem in obiskovalcem Slovenskega letovišča
veselo velikonočno praznovanje
Blagoslovljeno in v veri doživeto velikonočno praznovanje želi vsem prijateljem in znancem
FRANK VERHOVŠEK Z DRUŽINO
"GOSPOD BO ZOPET V LUČI ZLATI ČASTITLJIVO OBUDIL NAS.."
BLAGOSLOVLJENO VELIKONOČNO PRAZNOVANJE IN POLNOST VESELJA V VSTALEM GOSPODU vam želi
Mija Ferkul z družinami
183 Beta Street, Toronto, M8W4H5 ◊ Tel.:(416)255-2179
JOŽE in DARJA SLOBODNIK z DRUŽINO
voščita vsem sorodnikom, prijateljem in rojakom VESELJA IN RADOSTI POLNO VELIKONOČNO PRAZNOVANJE
"I know that my Redeemer lives,
and on the last day I shall rise again;
In my body I shall look on God, my Saviour.
Prayers for a Blessed Easter from Catholic Cemeteries Archdiocese of Toronto
CATHOLIC CEMETERIES ARCHDIOCESE OF TORONTO
<1
ASSUMPTION CEMETERY
6933 Tomken Road (at Derry Road) Mississauga (905) 670-8801 www. catholic-cemeteries. com
ЈИК KREK SLOVENIAN
ys/т CREDIT UNION LTD.
Fraznovanjff vitih t ntočftih s L rivnasti miij vjIjfi ptinese obilje notranjega veselja in boije blišinv
vam
us-luKhciT-ci j Ii odborniki
K Kl-'KOVA У! 0VH4SKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V TORONTU
Aleluja!
VESELO VELIKONOČNO PRAZNOVANJE želi
STANE UGOVŠEK Z DRUŽINO
Hvala za sladoled! (Oženjen naj bo!)
"Gospod ravnatelj, zakaj naj bo novi uslužbenec na vsak način poročen?" "Veste, zato, ker imam izkušnje, da se
oženjeni odvadijo vsakega ugovarjanja."
ibibib
Na zborovanju je zavpila
jezna poslušalka govorniku:
"Ko bi bil vi moj mož,
bi vam nalila v čaj strup."
"In jaz bi ga spil, ko bi bil vaš mož,"
je mirno odgovoril govornik.
ibibib
Pri mizi oče ves obupan zavpije: "Ali je mogoče, da jaz, samo jaz, pri tej družini ničesar ne dosežem!" Vse utihne. Mali sinko pa se mu približa in mu pove na uho: "Očka, začni jokati,
pa boš takoj videl uspeh!"
ibibib
(Strupen jezik)
Pred vrati stoji berač. Kuharica odpre vrata in ga nadere. "Ali ste prišli beračit?" "Menda vendar ne mislite, da sem vas
prišel snubit?" zagodrnja berač.
ibibib
"Kaj imajo skupnega cene in bolhe?" "Ne vem."
"Vse skačejo - in skačejo potihem."
(Idealist)
"Zakaj se pravzaprav nisi poročil, stric?" "Veš, zmerom sem iskal idealno žensko." "Pa je nisi mogel najti?" "O pač! Žal je pa tudi ona iskala idealnega moža."
Gospod Koren pride v trgovino in pravi: "Ali mi morete prodati nekaj ščurkov in stenic?"
"Ali se norčujete?" ga vpraša trgovec. "Nikakor ne," mu pojasni gospod Koren. "Selim se in gospodar mi je dejal, da moram stanovanje pustiti takšno,
kakršno sem dobil."
ibibib
(Umetni zobje)
V gostilno vstopita dva moža. Prvi naroči juho, drugi pečenko. Cez pol ure drugi naroči juho in prvi pečenko. Natakar nejevoljen: "Zakaj nista naročila enako oba hkrati?"
"Ker imava oba samo ene zobe."
Ko pes tako gleda, veste: Oddajte vozniško!
"S ■
t ' !
I
. JL. ! d!'. _ рц-^вц
Pa naj še kdo reče, da ženske ne znajo parkirat
TRY HARD INDUSTRIAL SUPPLY CO. LTD.
1411 Courtneypark Drive, Mississauga, Ont., L5T 2E3 Tel.: (905) 565-8700 Fax: (905) 565-8018 Toll Free: 1-888-798-7533 Abrasives, Carbides, Digital Readouts, Fasteners, Hand Tools, HSS Cutting Tools, Lubricants, Machine Tools Accessories, Power Tools, Precision Measuring Instruments, Bandsaw Blades Naša odlična zaloga bo ugodila vsaki vaši želji Frank Ferko, President Hours: 7 a.m. - 5 p.m. Mon. - Fri.	9 a.m. - Noon Sat.
Slovenski okulist se priporoča
Dr. Joseph Gasser, M.D., F.R.C.S. (C)
Ophthalmologist (eye physician & surgeon)
28 Bartley Dr. (Eglinton &Victoria Park) Toronto Ont., M4A 1B8	Tel.: (416) 750-8149
CATHOLIC CEMETERIES
ARCHDIOCESE OF TORONTO
www .catholic-cemeteries .com Tel: (416) 733-8544 Assumption, Mississauga (905) 670-8801 Christ the King, Markham (905) 471-0121 Holy Cross, Thornhill (905) 889-7467 Mount Hope, Toronto (416) 483-4944 Queen of Heaven, Woodbridge (959) 851-5822 Resurrection, Whitby (905) 668-8912
DOM LIPA - Slovenski starostni dom smo zgradili za Slovence. Ste osameli in oslabeli? Potrebujete pomoč ali družbo rojakov? Obiščite nas zlasti ob torkih, ko imamo program za starejše. Morda se odločite, da se naselite v lepem in mirnem domu. Vsem pomoči potrebnim so vrata vedno odprta. Kličite (416) 621-3820. 52 Neilson Dr., Etobicoke, Ontario, M9C 1V7
ADDRESS
Canadian Publication Sales Agreement #40022296 • January 2013
BOŽJA BESEDA —THE WORD OF GOD, Religious quarterly periodical, is published by Slovenian Missionaries of St. Vincent, 739Brown's Line, Toronto, Ontario. Printed by Golla Graphics Inc. Subscription rates in Canada $28.00, in United States $35.00 US per year. Changes of address and undelivered copies should be sent to Bozja Beseda, 739 Brown's Line, Toronto, Ontario, M8W 3V7.
Slovenia Credit Union
725 Browns Line, Toronto, ON M8W 3V7 Tel: (416)255-1742 Fax: (416)255-3871
TOLL FREE: 1-888-SCU-1742 611 Manning Ave., Toronto, Parish Hall
_Tel: (416)531-8475_
23 Delawana Dr., Hamilton, Villa Slovenia Tel: (905)578-7511
HRANILNICA IN POSOJILNICA
VAM NUDI VSE VRSTE BANČNIH USLUG
V pomoč članom in Slovenski skupnosti.
Vabimo vas, da nas obiščete.
www.sloveniacu.ca
KREKOVA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA			
NAPREDNA, FINANČNO MOČNA USTANOVA, USMERJENA K ODLIČNOSTI			
	747 Browns Line		611 Manning Ave.
	Etobicoke, Ontario		Toronto, Ontario
	M8W 3V7		M6G 2W1
	(416) 252-6527		(416) 532-4746
VLOGE	INVESTICIJE	POSOJILA	ZAVAROVANJE DRUGE USLUGE
◊ Hranilne	◊ RRSPs/RRIFs	◊ Osebna	◊ Za potovanje ◊ MasterCard
◊ Vezane	◊ Delnice	◊ Hipotečna	◊ Hiše/Avtomobile ◊ Online Banking
◊ Čekovni račun	◊ Mutual Funds	◊ Gradbena	◊ Posojila ◊ Menjava $US
◊ TFSAs	◊ RESPs	◊ Line of credit	◊ Hranilne vloge ◊ Bančni avtomat
	Website: www.krek.ca (ATM)