Veider Ivan;
Vaš novi prijateljček — Ceglarjev Jožko.
(Konec.) 8. Jožkova bolezen in njegova potrpežljivost.
Gotovo vas bo, dragi otroci, zanima-lo, če vam danes po-pišem JoŽkovo bole-zen in njegovo ju-naško potrpežljivost. Popolnoma zclrav de-ček najbrž nikdar ni hil. Zdravniki so trdili, da je kal po-Jožkov križev pot.             znejŠe bolezni Že pri~
nesel s seboj na svet. NjegoTa bolezen se imenuje sarkom in je podobna raku. Vendar ni nalezljiva. Ta bolezeii se javlja v tem, da se vsa kri počasi zastruplja. Taka pokvarjena kri se preteka po telesu in kjer se ustavi, povzroca grozovite bolečine. Kmalu se pojavijo po telesu boleče bule, ki se sicer zacehjo, pa se spet pojavijo drugod. Ko so se pri Jožku pojavili opisani znaki, so ga takoj zaČeli zdraviti z največjo skrb-nostjo in vestiiostjo. Najprej so ga zdravili v Ljub-ljani, nato so ga poslaii v Zagreb na kliniko, kjer je ostal par mesecev. Tu so spoznali, da je njegova bo-lezeii neozdravljiva, kar je brihtui decek kmalu uga-nil. Vendar je jožko še vedno upal, da ga ljubi Bog še more ozdraviti, če je njegova volja. Nekoč mu je zdravjiica v Zagrebu rekla: .»Jožko, že veliko si pre-trpel, pa boš moral Še trpeti.« Miruo ji deeek odvrne: »O, saj vem, da brez trpljenja ni Življenja.« Navzoči zdravnik se začudi temu leperau odgovoru iz ust de-setletnega otroka, ter pristavi, da si mora ta stavek zapomniti. — Ko se je Jožko vrnil iz Zagreba, se je za stalno preselil v Staro Loko, kjer je pac boljsi zrak kot v zakajeni šiški. Stara mati ga je z veseljem vzela v oskrbo. Ob nedeljah in o počituicab je pri-hitela k njemu vsa družina.
136
Tedaj sem zacel prihajati k njeznu tudi jaz. Bil sem priča njegovega strašnega trpljenja, pa tudi ju-naškega potrpljenja. Kako se je z JezuŠčkom tolažil, smo že slišali. Poleg tega je imel ob postelji nastav-Ijene vse postaje križevega pota, ki jih je v trpljenju premišljeval. Večkrat je rekel: »Saj je bil Jezušček tutli revež, pa m nic hudega storil.« Navadno je Jožko ležal čisio nrirno v svoji posteljici. Le kadar so bile bolečine posebno hude in res skoro neznosne, je dal znamenja trpljenja od sebe. Fa se je spet kmalu po-miril z raznimi verskimj tolažbami. Posebno rad je poslusal, Če smo mu brali Kristusovo trpljenje ali življenje svetnikov.
Zanimivo je, da se je Jožko zavedal, da ne trpi zase, lemveč za druge, za grešiiike. Večkrat je to po-udarjal ter tudi povedal iiste, za katere trpi. Najbolj mu je seveda lajšala trpljeuje mamica. Vsak dan niu je preobvezovala strašne rane. Ni bila sicer bolezen nale/Jjiva, pa vseeno sam ni pustil, da bi bili zraven drugi otroci, Češ, da to zanje ni zdravo. In kako se je za mainico bal. Opozarjal jo je, naj se pazi. Večkrat ji je rekel: »Rajši jaz Še trikrat vec trpiiu, kot da bi ti, raainica, zbolela.«
Jožkove bolečine so bile kaj različne. NajhujŠa je bila rana na desni rami. Zaradi nje ni mogel zad-nje mesece dvigiiiti desnice. Ob smrti se mu je desnica le Še malo držala telesa. Poleg te glavne boiečine, je trpel tudi po ostalein telesu. Enkrat v rokah, drugiL v nogab, potem na vralu in sploh povsod, kjer se je nabrala zastrupljena kri. Pa kljub vsem tem itiukam, ni kazaj jožko nikdar jeze in nepotrpežljivosti. Proti koncu življenja se inu je večkrat vlila kri. Bila je uevaruost, da inu odteče. Tedaj je Jožko niiruo sedel ua stolu z Jezuščkom v rokah, ter čakal, kaj se bo zgodilo. Veudar pa je gojil skrito željo, da ne bi umrl na tak način. Želel je umreti v ]epi snežnobeli po-stelji. Tudi to željo mu je JezušČek uslišal.
Ves Čas bolezni je bil deček dobre volje in se je rad galil. To dobro voljo je ohranil prav do svoje smrii. Še zadnjo noč sta se mu morala mama in ieta smejati, take jima je včasih povedal.
137