CENA 240 din - Leto XL - št. 72 Kranj, torek, 15. septembra 1987 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO stran 6 MLADI RAZISKOVALCI VBO-BOVKU stran ~7 PREDSTAVA, KIJE PRESEGLA KLASIČEN MIT O MIKLOVI ZALI stran 5 ■romeja nad Ratečami — Minulo nedeljo se je na tisoče ljudi zbralo na tromeji nad Rateča-J*M na osmem tradicionalnem srečanju treh dežel. Vzdušje je bilo enkratno, tako kot vselej, ko se srečajo ljudje dobre volje, ki ne priznajo nobenih meja in omejitev, ki želijo živeti v Prijateljst vu in dobrih sosedskih odnosih. — Foto: D. Sedej po boju v Udinem borštu Nauki odstopa na najvišji ravni Ko je Hamdija Pozderac sporočil, da odstopa s položaja članov dveh najvišjih organov v državi, predsedstva države in predsedstva CK ZKJ, je prestopil v Jugoslaviji doslej težko prehoden prag. Prepričal nas je, da je tudi do najvišjega položaja v državi pot dvosmerna: vodi navzgor in, po zadnjem primeru sodeč, tudi navzdol. Škoda, da se je doslej v Jugoslaviji, tudi na veliko nižjih ravneh, to tako redko potrjevalo. Ker je Hamdija Pozderac odstopil, bo veliko lažje razsikovati težo odgovornosti drugih, vpletenih v Agro-komercovo afero. O njej beremo grozljivke, njene posledice tolčejo tudi prek meja, tudi do forumov, ki nam lahko v denarni stiski pomagajo. Človek težko dojame, da nekateri še danes krivde ne priznajo, čeprav je očitna. Hamdija Pozderac je s svojim odstopom tudi priznal^ da je sodeloval v Agrokomercovi igri, čeprav gre verjeti njegovim besedam, da je bil izigran, da so bili ljudje v Agrokomercu do njega nepošteni, da so igrali umazano igro tudi na njegov račun. Vsekakor pa je v politiki spoštovani Hamdija Pozderac pokazal, da je za demokracijo in odkrito politiko zrel človek, da je njegova dolžnost tudi tako pomagati priti aferi Agroko-merc do dna. V tem je še vrednost njegovega odstopa, ki pa ga je treba gledati tudi v luči, da bi moral 15. maja prihodnje leto kot sedanji podpredsednik predsedstva SFRJ prevzeti dolžnost prvega moža države. In še en nauk, zelo pomemben, čeprav ga omenjamo kot zadnjega. Primer Agrokomer-ca v celoti, ne samo v povezavi z imenom Hamdija Pozderca , kaže, kako škodljiva in nevarna je lahko pretirana žlahta med politiko in gospodarstvom. Še posebej, če gre za uresničevanje ciljev, ki nimajo realne osnove, smisla, in če imajo razen koristnih tudi škodljive plati. Žal pa je prav takšnega sodelovanja med gospodarstvom in politiko v Jugoslaviji mnogo preveč. J. Košnjek Nikoli ne smemo pozabiti •nj, 13, septembra — Mnogo mladih ljudi, deklet in fantov, ^J*kratnih slavnih in težkih dni bežno spominja ali pa jih po-jjj^Rolj po pripovedovanju... Nikoli ne smemo pozabiti tega lenega obdobja slovenskega naroda in njegovega boja za ob- v tej samoupravni demokraciji poleg pravic tudi z enako težo opredeljena odgovornost. Anarhija na tem področju razkraja družbeni sistem in pri ljudeh povzroča nezaupanje in pesimizem... Roka pravice mora doseči vsakogar, ne glede na to, kdo je in kako se piše...« V kulturnem programu so nastopili člani Kulturno-ume-truškega društva Naklo, učenci osnovne šole Simona Jenku, pevci, kranjski pihalni orkester in pripudniki JLA. A. Ž. Loški komunisti o menični aferi Škofja I .oka, 11. septembra — Predsedstvo občinskega komiteja ZKS Škofja Loka je 9. septembra razpravljalo o aktualnih družbenoekonomskih razmerah v družbi. Komunisti so izrazili zaskrbljenost zaradi posledic, ki jih ima afera nepokritih menic. Sprašujejo, kako je mogoče, da je naša družba postala brezpravna, samoupravljanje pa odrinjeno na stranski tir. Zahtevajo kazensko in politično odgovornost vseh v afero vpletenih članov zveze komunistov. Če se to ne bo kmalu zgodilo, bodo morali na eni od prihodnjih sej razpravljati o smiselnosti svojega delovanja. Člani zveze komunistov namreč predsedstvo loške partije vse pogosteje opozarjajo, da ne mislijo ostati v zvezi komunistov skupaj z akterji ufere nepokritih menic. Predsedstvo tudi meni, da je z izbruhom afere vrč napolnjen do roba in da je zadnja priložnost, da v naši druž- bi začnemo vleči odločne poteze. Politika in ekonomija se morata približati stvarnosti. Ne moremo več živeti v iluzijah o možnosti za neomejeno trošenje in prikazovanje navideznega blagostanja v Jugoslaviji, realnost pa je taka, da nas je pred svetom lahko sram. Loški komunisti od centralnega komiteja ZKS zahtevajo, naj brezkompromisno zastopa stališča slovenskih komunistov pri razčiščevanju vseh negativnih pojavov, ki so se v zadnjem obdobju nakopičila, in da odklanja vsaka namigovanja na nacionalizem, ker gre za usodo SFRJ. Podpirajo Milana Kučana, predsednika centralnega komiteja ZKS, ki je v Radencih izjavil, da bomo težave prehoda na realne pogoje gospodarjenja morali premagovati z delom, ustvarjanjem, znanjem, kvaliteto in ne s špekulacijami, nezakonitimi ravnanji in političnimi pritiski. toi Snobr°DJu Od i nega borštu bil, Jj^eniku v Strahinju, j \ \ T mm v iiu uiiiiiju, j« W °D 14. uri spominska slo Cbu°st ob 45-letnici boja II fiAJOntt Kokrškega odreda D* J^1 J<> P«dlo 24 bonov, X v^j J>» Nemci ujeli Le Sest t« 'n,)"ui ranjenih partizanov ViV''*1'0 Mr(l "i"1" 1)1 ^ a, Vrhovec iz l.jublja in'Clun //h NOV Jugosl V,Vdj«'dMik ZZH NOV ^h:jjubljani'. ki je bil nu ne tov* spominski slovesnosti &rnik 0Pr^ruv s<> J*' m,,(1 govorom v^ V|fl1. da se je morda pre-Hj/lU,r/al Pn takrulnem oh 'Vv1,1 dogodkih, kljub temu ^SrnVio nikoli po/.uhiti logu lavi] me usodnega obdobju slovenske ga naroda .n njegovega boja zu obstanek. Mnogo .nludih, deklet in funtov, se tukrutnih sluvnih in težkih dni bežno spominju uli pu jih po/.nu zgolj po pripovedovunju... Prav je, d.i se mlada generacija danes, oborožena z znanjem, ko prev /.emu polno tezo odgovornosti za nadaljnji razvoj, tega zave du in tudi odločno brani prido hitve velikega osvobodilnega boja vseh narodov in narodnost i .Jugoslavi je Ko pa |e govoril o danas njem stanju, |e Slane Vrhovec med drugim rekel »Demokraciju je sicer lepa stvar, je osno v na sestavina samoupravne družl>e, vendar je in mora hiti Ob tednu boja proti kajenju Kdor zdravo živi, ne kadi Ljubljanu, 14. septembru Dneve od 14. do '.'.I septembru so razglasih zu letošnji teden boju proti kajenju. Pod geslom »Kdor zdravo živi. ne kadi!« tudi letos opozarjata Slovensko zdravniško društvo in Rdeči križ Slovenije na škodljivost kajenja ter na ukrepe zu njegovo prepoved povsod, kjer se zbirajo ljudje. Znanstvenih dokazov o usodni škodljivosti kajenja ne more nihče več ovreči. bt-tl dokazujejo, da je kajenje škodljivo tako za kadilce kot tudi za tiste, ki jih kadilci ogrožajo. Vemo tudi, da lahko z oMušt anjem kajenja preprečimo njegove številne kvurne posledice. Še posebno pomembno pa |e, da mladi -ploh ne začnejo '-.aditi' Nujnovejšu ruziskuvu o razširjenosti kajenja in njegovih posle-dicuh pri slovenskih zdruvnikih je pokazala, da je med njimi še vedno 2« odstotkov kadilk m 80 odstotkov kudileev. V 15 letih je umrlo 15 odstotkov kudileev in le 5 odstotkov nekudilcev. Povprečna življenjski! dobu moških nekadilcev je bila 6W let, moških kadilcev pa le IJ2 let; pri slednjih so bili značilno pogostejši pljučni rak, srčni m furkt ter druge bolezni dihul m prebavil. S. Saje Poslovali smo skladno z zakonom Kranj, 14. septembra — Aktiv komunistov in strokovnih delavcev delovne skupnosti Temeljne banke Gorenjske je obravnaval menično poslovanje In položaj, ki je nastal po odkritju primera Agrokomerc Obsodil je poslovanje Agrokomerca in banke v Bihaću in terjal uveljavitev politične in kazenske odgovornosti. Glede Agrokomereovih menic Temeljna banka Gorenjske ni kršila predpisov. Po opozorilu jih ni odkupovala. Opozorilo je bilo nepravočasno in nesistematično, pa tudi neprepričljivo. Banka nI odkupovala menic neposredno od Agrokomerca, ampak izključno od svojih ustanoviteljic. Aktiv komunistov podpira poslovodni odbor in strokovne službe pri aktivnostih za dograditev sistema poslovanja z menicami in pri zagotavljanju varnosti pri tekočem poslovanju, pri naložbah ln sprotnem obveščanju. Odgovornost bančnih delavcev naj se opredeljuje argumentirano. Nesprejemljive so površne in hitre ocene. Kar zadeva odgovornost vodilnih delavcev v Združeni banki, je treba objektivno upoštevati, da temeljne banke pomembno kreirajo politiko meničnega poslovanja, niso pa vzpostavljeni informacijski sistemi za presojo moči partnerjev, ki niso ustanoviteljice banke. . v J. Iv. banka Gorenjske Kf W • PETEK (g@®SSSJJ©]EnGLAS 2. STRAN_ V spomin partiza nu Mirku Zagraj šku—Stevu NOVICE IN DOGODKI TOREK, 15. SEPTEMBRA 1987 Kranj, 13. septembra — \a Mlaki pri Kranju so danes dopoldne odkrili spominsko ploščo partizanu Mirku Zagrajšku s partizanskim imenom Stevo. Mirko Zagrajšek —Stevo je bilo rojen leta 1922 v Pilštajnu na Kozjanskem. V Beogradu se je izučil za pekovskega pomočnika. Oktobra leta 1940 se je s starši preselil v Kranj, kjer se je takoj po okupaciji vključil v mladinsko narodnoosvobodilno gibanje. Bil je član Skoja v skupini Borisa Ručigaja na Primskovem. Marca leta 1943 se je priključil Gorenjskemu odredu, avgusta pa je bil dodeljen Varnostno obveščevalni službi (VOS) okrožja Kranj. Padel je 9. septembra 1944. leta na Mlaki pri Kokrici, pri umiku iz hiše Jožeta Kopača, v kateri je imel postojanko. Obležal je nasproti Kopačeve hiše na travniku, ko je bežal v Ud in boršt. Nemci so Kopačevo hišo takoj po napadu požgali, družini pa je uspelo pobegniti v partizane. Lojze Dežrrian, predsednik sveta KS, je v otvoritvenem nagovoru oozdravil sestri padlega Zagrajška, ki sta se udeležili spominske slovesnosti. Slavnostni govornik je bil Franc Štefe— Miško. Jože Kopač, nekdanji Zagrajškov sodelavec, pa je odkril spominsko ploščo. V kratkem programu, ki je sledil, so nastopih pevci in šolska mladina z recitacijami. Proslavo je sklenil predstavni* KO ZB NOV. M. Peternelj Jevna razgrnitev prostorskih dokumentov v Radovljici Prostorske ureditve pred javno obravnavo Radovljica, septembra - V prostorih KS ueSOfl m \ avti občinsko stavbo v Radovljici si lahko še do 19, septembra ogledate dopolnitve in spremembe zazidalnega načrta I ost o Center. Dokumenti o prostorski ureditvi pogojev za območje celote Bleda so na ogled v prostorih KS Bled in v občinski avli do 25. septembra. Do takrat si lahko ogledate tudi objavo javno razgrnjenih dokumentov o prostorsko—ureditvenih pogojih ta območje planske celote Radovljico, ki so na ogled v a\ h ob čine Radovljica. V času javnih razgrnitev bo komite za urejanje prostora in varstvo okolja organiziral javno obravnavo, vsa pojasnila pa lahko dobite pri sodelavcih komiteja m ZUB Bled. V. S Skupščina o gospodarjenju Marjan Rožič na 19. dnevu planincev Slovenije Kranj, septembra - V sredo, 23. septembra, ob 15. uri se bodo na prvi jesenski seji sestali vsi trije zbori kranjske občinske skupščine. Obruvnuvuli bodo rezultate v prvem polletju v kranjski občini in se ob njih bržkone dlje ustavili, saj problemov ne manjka, uspešnost kranjskega gospodarstva pa v primerjavi z drugimi upada. Delegati bodo odločali o spre jemu spremenjene ureditve pro-:.ieta v starem Kranju, po katerem bosta dovoz, in odvoz, blagu dovoljena ob delavnikih med 5. in 9. uro z največ pettonskimi tovornjaki: nu tržnico pa bo dovoljeno le po Tavčarjevi ulici in po mostu čez Kokro, neprodano blago pa bodo prodajalci lahko poleti odpeljali od 12. do 18. ure, pozimi od 12. do 15. ure. Izvršni svet je v sprejem pred ložil tudi spremenjen odlok o davkih občanov, uvesti nameravajo 0,75 odstotni davek iz osebnih dohodkov delavcev, s čimer naj bi zbrali denar za gradnjo Postaje milice v Kranju. 'oJMEHGLAS Ob 35-letniei izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasit prejel red zaslug za narod s srebrno gvtsdo Ustanoviteljice (»orenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Lak* in Tržiča_ Izdaja Časopisno podjetje (»las Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega svela Boris Havdek_ Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), leopoldina Hogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kroniku, Radovljica), Iea Mencinger (kultura). Darinka Sedej (razvedrilo Jesenice), Helena Jelovcan (izobraževan»e, iz šolskih klopi, Škofja Ix)ka), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Vilma Stanov nit (mladina, gospodarstvo), Dušan Humer (šport). Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Oora/d Sinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih._ Naslov uredništvu in upruve: Kranj, Moše Pijadeju 1 - Tekoči račun pri SDK &lMt-9t8-31fM - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica I1-M0 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-MU. mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 Naročnina za II. polletje 1987 je 7.500 din_ S planinstvom si nabiramo moči, voljo in odločnost Ermanovec, 13. septembra — Slavnostni govornik na letošnjem zboru slovenskih planincev, ki gaje organiziralo Planinsko društvo Sovodenj, je bil predsednik jugoslovanske skupščine Marjan Rožič. V njem je opisal pomen planinstva za človekovo ustvarjalnost in pohvalil prispevek planinske organizacije k splošnem družbenem razvoju. — Dan planincev je za vse zbrane ljubitelje planin lepa in koristna priložnost za prijetna in tovariška srečanja, zbor slovenskih planincev pa zelo priljubljena manifestacija. Vsako leto je prireditev korak naprej v razvoju planinske organizacije in spodbuda za nove dosežke... — Srečanje ob domu Triglavske 31. udarne divizije na Erma-novcu nas spominja in povezuje z njenim junaštvom v osvobodilni vojni. Bogata je zgodovina teh krajev, na katere se nam odpira pogled s prelepih tukašnjih planin. V njihovem objemu je rasla, se širila in zmagovala vstaja poštenih in svobodoljubnih ljudi proti nasilju okupatorja in izdajalcev... — Redki so primeri v svetu, da se na tako majhnem prostoru odigrajo v medsebojni povezavi tako usodni in pomembni dogodki v boju trpečega naroda za svojo svobodo. Planinstvo je odigralo pomembno vlogo pri ohranitvi slovenske podobe naših krajev, gora, jezika, navad in kulture. To so zgodovinska dej- stva, na katera smo vsi ponosni. Ne spominjamo se jih zato, da bi se obračali nazaj in ostajali v objemu preteklosti, temveč da bi v njih videli in gojili vedno nove izvire, poglede, junaštvo in odločnost za čas, v katerem živimo, pa za velike in težke, toda uresničljive naloge, ki so pred nami... — Danes so naše planine izraz svobode človeka, delavca, naroda. Planine so odprto srce, v katerem je prostor za vse, ki imajo radi naravo, njene lepote in vse druge vrednote. Planine so tudi most sodelovanja s Slovenci, ki žive zunaj svoje domovine, pa s sosednjimi državami. Vse, kar daje narava, mora biti danes v upravljanju delovnih ljudi, da bi oblikovali aktiven odnos do okolja in preprečevali ekološke katastrofe. — Uničevati okolje pomeni uničevati sebe. In zakaj bi človek uničeval samega sebe? V tem je izrednega pomena najširša dejavnost planinske organizacije in vse večji interes delovnih ljudi, zlasti mladine. Upravičeno smemo trditi, da množični obiski planin izražajo potrebo človeka, da gre v naravo in živi z njo, ne le zaradi rekreacije, temveč tudi zato, da bi premagoval ali vsaj omilil odtujenost, s katero se često proti svoji volji srečuje v mestnem okolju... — Cela Slovenija, še posebej pa Gorenjska, je tako mikavna, da bi kazalo storiti še več za to, da bi se bolj organizirano jn množično srečevali v naravi i" hodili v planine. Z organizira; nim delom bi lahko dosegli bolj živo povezanost planinstva s turizmom, dodali ustvarjalnost n» področju kulture in podobno- — Planine so motivacija, da se iz dolin, mest in vasi namen1' mo v gore, kadarkoli nam to dopuščajo delovne in druge obvez; nosti. To nas navdaja z novim1 močmi, vero vase in srečo. Tak° si nabiramo moči, voljo in odločnost, kar je tako potrebno za izhod iz krize, ki nas obdaja... — Vse bolj se zavedamo, da s° pred nami zahtevni časi. Časi, k1 zahtevajo, da se človek ne P0" dreja, ampak organizirano deluje v svojem interesu in interesu napredka, razvoja in humanizma. Nesprejemljivo je, da človeka podrejajo tehnologija, ekonomika, birokracija ali kdo drug-Osvobajanje človeka je osvobajanje dela; to je izhod iz krize, to je pot napredka, to so prave vrednoste socializma. K takim zasnovam naše družbe naj tudi v bodoče prispeva svoje del pla' ninska organizacija, prepojena z ustvarjalnostjo svojega člafl' stva... Misli povzel: S. Saje S Krekovega shoda na Joštu Človek poguma in podjetnosti Jošt nad Kranjem, 13. septembra — O organizatorju in voditelju krščanskega socializma na Slovenskem sla na nedeljskem Krekovem shodu na Joštu, prvem večjem po vojni, obširneje govorila ljubljanski škof in metropolit dr. Alojzij Šuštar in akademik Anton Trstenjak. Na Joštu so se namreč še po njegovi smrti zbirali somišljeniki, za čas njegovega življenju pa je bil Jošt kraj zbiranja študentov in visokošolcev. Objavljamo nekaj povzetkov iz govorov nadškofa Šuštarja in dr. Trstenjaka. mala na vseh področjih: na verskem, socialnem, narodnem, organizacijskem. In najbrž še vse premalo poznamo tega Mojzesa slovenskega naroda ob prelomu stoletja in ob odločilnih dogodkih v naši zgodovini... Krek je imel izreden čut za znamenja časa in jih je znal razlagati v luči božje resnice in nesebične ljube zni. V tem je njegov veliki pomen na narodnem in socialnem področju. Druga Krekova značilnost je, da je sam takoj močno poprijel za delo in v njem vztrajal Njegovi uspehi niso bili poceni. Danes pa bi radi imeli vse kar poceni. Boji mo se zastaviti svoje moči in sami sebe, manjka nam v/.traj nosti in potrpežljivosti, etične ga čuta in osebne odgovorno sti, manjka nam tiste človeške globine in plemenitosti, iz ka toro edino moremo narediti nekaj dobrega za človeka in za prihodnost. Velikih stvori ni mogoče dobiti poceni. Tretja stvar, ki pa je naravnost skrivnost, je Krekova izredno privlačna osebnost...« Ljubljanski nadškof in metro polu dr. Alojzij šiuštar je med drugim dejal: »Takih osebnosti ne moremo načrtovati in organizirati. Ta ko osebnosti kot je bil Krek, gredo preroško naprej pred drugimi v času in odločitvah. .Janez. Kvangolist Krek je bil taka osebnost in je to delal do Akademik, profesor doktor Anton Trstenjak pa je v slovesnem govoru povedal: »Osebnosti, kakršen je bil Krek, so redke, .Jakob .Šolar mi je veliko pripovedoval o njem in moje razmišljanje je graje no predvsem na tem pripovedovanju. Štejem pa se za nje govega sodobnika, saj som ge noracija, ki je za časa Kreka že živela. Spominjam so Maj niške deklaracije Podpisal som jo. Neka gospa jo je nosila od hiše do hiše in opozarjala, naj krstna imena pišemo slo vensko, naj bo Jano/ .Janez in ne Johan. Majska deklaracija, ki jo je sestavil Krek, prebral pa jo jo Korošec, kei je bil pač vodja poslanskega kluba, je i a /gibala slovenski narod, ki je pred tem narodno/.avedno spal. Po letu IU1H |e bilo med Slovenci veliko več optimizma in ta ne sme nikdar usahniti med slovenskimi ljudmi. Krek je postal z deklaracijo ros.iični narodni voditelj. Janez Kvangolist Krek ima najmanj štin značilnosti: Voditeljstvo, refof matorstvo, izvirnost in ustvarjalnost. Krek je bil moćna osebnost. K njemu je hodil Finžgar in Krek mu je predlagal, naj napise Pod svobodnim soncem. K njemu je zahajal Cankar Bil jo nadpovprečno inteligenten, dober, nesebičen in skromen, kar je mejilo M na /arukrnost. Slovel jo po širini duha in njegovi napredni nasledniki so mu sledili, to p* jih je v začetku druge svetovne vojne pripeljalo v Osvobodilne fronto. Danes ni prav, da prav \ se, ru/.en belih in domobrancev, mečemo v Krekov kos-Vanj sodi napredni del, saj Krek tudi pri vseh svojih ni bil priljubljen To ga je leta 10l3, ko so bili napadi najhujši, zelo potilo. Dejal je: ali sem to z*' služil, vse sem dal narodu-Vsak optimist, vsak voditelj Krekovega kova mora imeti porcijo naivnosti in domišljije« sicer so no bi lotil nobene akcije. Krek nobene stvari ni imel zu dokončno. Imel je silen pogum in podjetnost Stvari se je loteval iz nič. Začeti je treba, v tem je vsa umetnost, je dejal-Bil je telesni in duševni silak. sicer v 52 lotili življenja ne bi bil toliko naredil. « V soboto in nedeljo na Celarci v Bašlju Kmečki praznik pod Storži-čem Bušelj, 14. septembra — Turistično društvo lleiu-Trstenik ho ol> koncu tednu prirtdilo nu Celarci v Bašlju trudicionalni, že četrti kmečki praznik pod Storžičem. Praznovanje se bo začelo v soboto ob štirih popoldne s leknio\a njem v ročnih drvarskih delih Tri ekipe Bašljani, •/.dom« i - (od.se Ijenei) in »vikonduši« so bodo pomenh \ žaganju hlodov, topljenju drv v klaftie, v zlaganju k laf ti. sest.o Ijanju in razstavljanju voza lojti nika, \ zabijanju /oh||e\ m /a k one« se v vlečenju v t v i in (po vzoru te le\ iz.ijske oddaje Zdravo) v skoku \ dal pno Vsi tekmovalci bodo nosili delovna predpasnike, ki jih jo posebej za bašeljsko prireditev izdelal pokrovitelj — šiviljstvo Klakocar s Srednje Bele Po tekmovanju bo igral ansambel Meh Tudi nedeljski del prireditve začela so bo oh dveh popoldne pod pokra Iteljstvom < IKZ TZ( > Sloga Kranj — bo v znamenju dmu jen i a. de|a\ nosti, ki |e \ pretel- losti dajala m d......s d.i|o pomemben dohodek bašeljskim in okoliškim kmetom. Fantje in možje i/. Rusija, Spodnje Belo in iz llraš bodo prikazali kako so priprav Ijuh drva za dom m prodajo prod desetletji m kako pfi zdaj, ko so i.u no delo /ume njali strop motorne žage. raznovrstni cepilmki, vitle Dom.um Sio« ko Roblek bp predstavil tiop koii| hallmgorjev kobili'Metu m Doro ter njim«' potonuo Miso, Kodo m Viki in prikazal uporabo to v i stinh konj za delo in rekreacijo V zabavnem delu prireditve bosta sodelovala folklorna skupina i/ Preddvora in ansambel Alpina. C. Z. Tržičani bodo gostili Slovence iz zamcj" ske Koroške __j Za boljše sodelova* nje Tržič, septembru Kljub dejstvu, da je do avstrijske ">'' jo iz. 1 r/ica le nekaj kilometrov in du imata Avstrija in tržiš1** občina kar dvaindvajset kilometrov skupne mej.«, s«- je v njem času s«idolov atije ome|e\ alo na stike med planinci, °( borom koroških partizanov, tržaškimi gasilci in drugim' °° časnimi srečanji Zato so v Tržiču sklonih, da pripravijo caii|e, n,i kal.'tog.i so povabili predstavnike Zveze sloveiisk' organizacij Avstrije m nekaj njihovih kulturnih skupin- ^ i'<>ii|>' pnprav h ip. ■ p,.tek, III septembra, na njem pa bodo P' skušali ponov no «. /j .-daviti tesno|se stik«- m utrditi doslej sj ko sodelo' inje na kulturnem, porinem in ostalih področji ' kjer je bilo sodelovanje prod leti /o veliko boljše Razširil* 1*J bi sodelovanj.« / mladimi onstran meje. Slovensko prosvetn zvezo iti SI.»vensko športno zvezo Koroške Trziski g<»stlt'''j. bodo v avli šole heroja Mirka Rračiča v Bistrici pri Tržiču P\f pravih razstavo slik partizanskih kmetij na Koroškem. /-v6°ji direktorjev?« *Vpam si trditi, da je vsaj za ^Jnno tovarno zelo pomemb-. da greš skozi vse postopke j a. ki jih moraš dobro poznati, . 1° lahko vodiš z avtoriteto, ki 'a ne izhaja iz direktorske-. 'riesta kot položaja, temveč iz tavanja proizvodnje, financ, Urnevanja in ravnanja z ljud- Le Pan, tako imaš pri ljudeh zau- Je in končno tudi delaš več |?,,urugi. Morda bi se že prej Uj .° Prijavil za direktorja, toda §. s'o le za to, da je šel t,, ,ernflju zadnji mandat, šlo je olj zreleea.« jjI - zame, saj se še nisem poču- Kakšno zrelost imate ko 3 ProD'eme poznaš, da lah-j^odgovoriš. ne da bi prej spra- Pri^' 'Juc*' v tovarni. ljudje i^. akujejo od direktorja avtorico V ?anj pa tudi s polno puro ^'vurtiii Letos smo skupaj z Širni delovnimi orgumzacija-vjj.v kraju začeli zbirati denar v °$ek' ^ odstotkov od kosmatih l^nih dohodkov, osnova je te ne lansko leto. Vsak me L ' denimo, plačamo /a avto i" k vozi nekaj delavcev iz >Vice HOD tisoč dinarjev. Tudi to je prispevek za razvoj kraja.« »Kakšen je bil Marmor, ko ste prišli? Kakšen je danes?« »Leta 1969 je delalo v Marmorju 70 ljudi, le dva sta imela srednjo šolo, povprečna starost kolektiva je bila 42 do 43 let Danes nas je še enkrat toliko, 10 odstotkov jih ima visoko ali višjo izobrazbo, 15 odstotkov srednjo, povprečna starost kolektiva je le 32 let, le komercialni in jaz odstopava navzgor. Ko sem hodil v šolo, so ljudje govorili: če se ne boš učil, boš moral delat v Marmor. Morda danes pretiravamo, ko pravimo, če se boš učil, boš delal v Marmorju, toda veliko resnice je v tem. Pri nas ima vsakdo možnost, da se hitro izkaže. Takšne spodbujamo; če jih že z osebnimi dohodki ne moremo dovolj, jim omogočimo, da si naberejo čim več znanja. Seveda se je v Marmorju v zadnjih dvajsetih letih veliko spremenilo, rad pa bi rekel to, da je iz leta v leto povečeval obseg proizvodnje. Ni bilo leta, ko bi bil porast manjši kot 10 odstotkov. Vsuka naložba je dala najmanj takšne rezultate, kot smo načrtovali, pri vsakem stroju smo dosegli njegovo zmogljivost, to pa je za jugoslovanske razmere prava redkost.« »Najuspešnejša pa so bila prav zadnja leta, predvsem leti niKl in 1985.« »Uspešno je bilo tudi lansko, česar kuzalci poslovunja sicer ne povedo, saj smo uresničili veliko naložbo v izdelavo tunkih marmornatih ploščic. Rezultati so bili v okviru običujnih, kar je v našem sistemu pravzupruv najpomembnejše. Ni dobro, če preveč izstopaš, kajti v tem primeru imaš preveč težav, končno pa zaradi tega tudi več daješ. Sicer pa mislim, da se dobro delo in vodenje najbolje odraža v nenehni rasti, v tem, da nikoli preveč ne poskočiš in nikoli ne padeš.« »Kakšni so letošnji rezultati?« »Kar za 70 odstotkov smo povečali obseg proizvodnje, na kar je približno 30-odstotno vplivala nova proizvodna linija, 20-od-stotno dobra, serijska naročila, približno 20-odstotno pa večja produktivnost. Torej ni čudno, da nas iz vse Jugoslavije rodijo gledat, kako delamo, kako lahko naredimo s 140 ljudmi toliko kot sorodna tovarna v Danilovgradu s 400 ljudmi.« »Koliko podobnih tovarn je v Jugoslaviji?« »Nekaj več kot trideset, nekaj jih je tudi v Sloveniji. Po vseh kazalcih poslovanja smo med njimi na prvem ali na drugem mestu, manj kot drugi nismo pri nobenem. Po fizičnem obsegu proizvodnje na delavca pa vse daleč prekašamo.« »In to že več let?« »Na prvo oziroma drugo mesto smo se prebili po letu 1983, s posodobitvijo tovarne, z uvajanjem najsodobnejših tehnologij, z vlaganjem v kadre.« »Kdaj ste začeli izvažati?* »Pospešeno po letu 1983 in sčasoma smo dobili izjemno velike posle v tujini,kot je bil, recimo, konferenčni center v Zim-babveju, kjer smo položili 10 tisoč površinskih metrov marmorja, tolikšna je bila leta 1969 celotna proizvodnja Marmorja. Letos računamo na 700 tisoč dolarjev izvoza. Delamo na nekaterih objektih v tujini, in sicer v Sovjetski zvezi in hotel v Kampari v Ugandi, naši izdelki, ki so namenjeni trgovini, pa gredo v Švico, Avstrijo, Italijo, Nemčijo, v zadnjem času tudi v Združene države Amerike, kjer imamo tri kupce.« »Se kamne splača voziti tako daleč?« »Marsikdo to vpraša. Kamen gre po vsem svetu in barve so tiste, ki potegnejo. Vendar smo edini jugoslovanski izdelovalec, ki izvaža končne izdelke. Drugi izvažajo več ali manj surovino, bloke in plošče, in dosežejo dokaj dobre cene. Pri končnih izdelkih pa odloča kakovost, držati se moreš seveda tudi reda, ki velja v tujini. Dosegli smo takšno kakovost, da nam izdelkov za izvoz ni treba odbirati. Mislim, da je to osnovni pogoj, da ne postaneš balkanski.« »Je marmorja v Hotavljah še dovolj?« »Občasno se res slišijo govorice, da ga ni več dovolj. Razširile so se zlasti takrat, ko smo začeli uporabljati tudi druge jugoslovanske kamne, ko smo začeli ponujati široko izbiro izdelkov. In takšnih, ki smo jih izdelali iz kamnov od drugod, smo tudi veliko prodali. Resnica je v tem, da je hotaveljski marmor zaradi svoje barvne skale zelo cenjen, pravimo, da je unikat. Prodajamo ga po bistveno višji ceni, na tujem celo po višji kot doma.« »Od kod dobivate kamen?« »Veliko iz Prilepa, kamor smo pred časom vlagali sredstva za nerazvite, potem z Brača, iz Pazina, Požege. Dobave pa postajajo problematične, saj surovinar-ji navijajo cene. Ob tem seveda vsi stokamo, toda če so, recimo, v loškem prostoru materialni stroški porasli 170-odstotno, pri nas pa 458, je to res pretirano. Plačujemo nedelo surovinarjev. K sreči smo letos bistveno povečali obseg proizvodnje, sicer bi se zamajali. Zato iščemo rešitve v novih izdelkih. Prvi smo začeli izdelovati tanke marmornate plošče, nekaj podobnega sicer delajo na Braču, tudi v Gostivar-ju, toda pri kakovosti jih prekašamo. O tem lahko govorim, saj sem predsednik združenja jugoslovanskih kamnarjev in stvari dobro poznam.« »Pripravljate še kakšno novost?« »Skupaj z Zavodom za raziskavo materialov smo razvili nov izdelek, ki mu pravimo pe-nobeton, to je masa z zmletim kamenjem, ki ima izolacijske lastnosti. Način obdelave in polaganja je podoben kot pri naravnem kamnu, tudi končni izgled je podoben. S penobetonom je že obloženo novo poslopje Gorenjskega tiska v Kranju, Inter-trade v Ljubljani, stavba Zavoda za raziskavo materiala v Ljubljani pa nova ljubljanska porodnišnica, kjer smo položili 6 tisoč površinskih metrov penobe-tona. Pri tem izdelku nismo več tako odvisni od surovinarjev, z raznobarvnimi kamninami pa je možnosti za izgled tega izdelka veliko. Idej imamo še veliko. Za izvoz že delamo kamnite mize; na razstavi pohištva v Švici sem videl vsaj dvesto različnih kamnitih miz, pri nas jih pa še ni. Še so bele lise, še so možnosti, še imamo ideje, toda vseh vam seveda ne bom povedal.« M. Vočjak 8 nejša oprema za SavinoTovarno avtopnevmatike Vloženi dinar se bo povrnil v treh letih Kri,^. • _____ _ **Ptembra — Projekt Optimu II. sodi med nujvečje nuložbe ^KU I Siu< N /a"MJ'n '<»'" Uresničili gu bodo do koncu prihod-TOftL. *• vreden pa je 28 milijard dinarjev. prit Kkonnmski i/.ručuni bodo / njim /ugotovili donosnost zu prihodnju letu, vlo-,lu»r p.i se jim bo povrnil že v treh letih. N»i*°^'kl °PUmu 11 vsebuje posodobitev strojnih zmogljivosti ter Vfi** Preureditve m novogradnje v Savmi Tovarni avtopnevmuti C°Hu ga bodo uresničili že letos, v celoti pa do konca prihod ^a i tu Naložba |e ocenjena na 2M milijard dinarjev; dobra polo ?«V„ d">urskib, drugo pa so devizna sredstva Pri dinarskih je ^^Rotovila dve tretjini lastnih sredstev, ostalo je posojilo l.ju **'»k hl»'»ke Pri devi/nih pa je dobra četrtma posojila Semperi l***«rtlt'r,ln S',v'' dolgoročno sodeluje, ostalo |e posojilo ntednarod ^'narnrga sklada (IKC). 1 U" Pnnesla bistvene tehnološke m kakovostne spre %>» U>r prenovo v smislu sodobnejših m /uhtevnejsih i/delkov, Ji. « Proizvodnje pa v Tovarni avtopnevmatike ne bo bistveno več- ISk? tl,|(,t'>e vrednosti naložbe bosta kar dve tretjini sredstev na S S!11 z« Triplex bn/.galni stroj Sedanji bri/galnik obratuje /o '*Ra U'ljl' ""'dtem pa so izpopolnili obremenitve o/iromu hitrost KiS«*, kar bistveno vpliva na kakovost polizdelkov O/ko grlo v W**ce Jl Pr«'dstavl|ti tudi re/ulnik /a karkaso tovornih radialnih %UV;SuJ J«' polno zaseden v treh izmenah |)otra|una pa |. njego N*H M" 1,1 ".ehanska regularna Tudi / vrcpin popravilom se £tt v teloti obnoviti in prilagoditi novejšim tehnološkim . ahte L?l*«r L°v,,n strojem bodo odpravili ozko grlo v proizvodnji m iz w (Lfl kakovost izdelkov S pomočjo treh novih konfekcijskih stro J^tu'' Ui)xk" i/delovah tudi potniške plašče veeph dunen/.i| Pred ol /a,m,"l->va stiskalnic. najpre| /a potniške nato se za to Plašče, nakup dveh novih stroicv /a preverjanje uravnoteže 1^0 ,>v preureditev kalandra /a gumininje tekstilnega kord.i ^bo|i,/'V,,|,,M'. 1"» vel|u se avtomatske tehtalne naprave /a J UP<>robliene male t-mikalije V nalo/bo je vključena tudi gradnja novega prostora za pripra vo naravnega kavčuka, ki ga porabijo blizu 40 ton nu dun I)u bo razširitev preskusne postaje kar najbolj smotrna, bodo skladišče naravnega kavčuka uredili kar v kleti Prostore pa bodo moruli razširiti tudi zaradi namestitve novih konfekcijskih strojev Predvidena je tudi preureditev toplotne postaje, s čimer nuj bi pri vulkarnz.ac iji po rabili okoli '.!.r> odstotkov energije man) Neka) nove opremi- je že naročene, jeseni bodo zaceli graditi Projekt Optimu II pa bo uresničen do konca prihodnjega leta. V Sa vi nenehno posodabljajo proizvodnjo, že sta bila uresničena projek ta Best in Optim.i I . /daj je na vrsti Optimu II.. temu pu bostu sledi la se projekta < »ptirnu 111 in IV M V Priprave na 500-letnico Dobrodošle pobude in mnenja Kranj, 10. septembra — Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem je konec avgusta letos poslal pismo podjetjem, organizacijam, skupnostim in nekaterim posameznikom, v katerem jih vabi k sodelovanju za pobude, ocene, mnenja in razmišljanja, kako bi proslavili 500-letnico sejemske dejavnosti v Kranju. Odgovore na anketo pričakujejo do 18. septembra letos. Začetki sejmarstva v Kranju segajo v leto 1493. Takrat je namreč mesto Kranj dobilo pravico in listino do dveh dvotedenskih sejmov med letom, in sicer za spomladanskega in avgustovskega. Sejmi so se skozi desetletja in stoletja tako ali drugače oblikovali in imajo tradicijo v Kranju. Že nekaj časa je vsako leto v Kranju več sejemskih prireditev, najstarejši po vojni pa je mednarodni avgustovski gorenjski sejem. Kolektiv Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem se je odločiljda bodo na 500-letnico sejmarstva v Kranju skušali opozoriti čimbolj vsestransko poslovno izvirno ter zanimivo in morda za naše razmere tudi nenavadno. Vendar pa znajo v poslovnem svetu v razvitih državah takšne jubileje zelo učinkovito izkoristiti. Kolektiv je prepričan, da tudi povojna sejemska dejavnost potrjuje večstoletni sloves Kranja kot sejemskega mesta. Še več, danes ima praktično vsaka od prireditev med letom tudi mednarodno udeležbo razstavljalcev in obiskovalcev. Da bi torej 500-letnico čimbolj poslovno opredelili, so se konec avgusta odločili za anketno pismo, ki so ga poslali podjetjem, organizacijam, ustanovam, skupnostim in posameznikom ter jih povabili k razmišljanju, pobudam, predlogom, zamislim, kako obeležiti 500-letnico sejemske dejavnosti v Kranju. Pričakujejo, da se bodo vsi povabljeni, ki imajo, mimogrede, v poslovnem in družbenem življenju Kranja in tudi Gorenjske določeno vidno in tudi odgovorno vlogo, odzvali do 18. septembra, ko bodo anketno poročilo tudi sklenili. Prve pobude so že prišle in kažejo, da je kolektiv ubral pravo pot, ko je s pismom povabil na sodelovanje. Zdaj se je že izoblikovala zamisel, da bi med sedanjima razstavnima dvoranama v Savskem logu zgradili še eno, ki bi bila uporabna za različne namene. Nič manj zanimiva ni ideja, da bi v okviru sejemskih dejavnosti morali misliti še posebej na najmlajše. Na velikih sejmih v tujini organizirano varstvo otrok, ko si starši ogledujejo prireditev, ni več nobena posebnost. Različnih možnosti, ki bi jih do obletnice lahko uresničili ali pa vsaj deloma upoštevali v razvojnem programu, pa je nedvomno še več. A. Žalar V kranjski Savi dobro delajo Kranj, septembra — V kranjski tovarni Sava so v letošnjem prvem polletju izdelali 28.625 ton izdelkov, to je 1,1 odstotka manj, kot so načrtovali, vendar pa je 0,9 odstotka več kot lani v tem času. Dosežena kakovost izdelkov je 98,39-odstotna, pri prvem kakovostnem razredu 95-odstotna, kar je bolje kot v letošnjih prvih treh mesecih. Manj kot v lanskem prvem polletju pa je bilo odpadkov, tovrstna skrb se jim torej obrestuje. Število zaposlenih se je zmanjšalo za 33, torej njihova produktivnost ni upadla. Povprečni osebni dohodek je v prvem polletju znašal dobrih 207 tisoč dinarjev. Za prodane izdelke so dobili 63,6 milijarde dinarjev, kar je 5,9 odstotka več, kot so načrtovali. Na tuje so prodali za 30,2 milijona dolarjev izdelkov, kar je 11,7 odstotka več kot lani v tem času, vendar še vedno 4,6 odstotka manj, kot so načrtovali. Kar 91 odstotkov celotnega izvoza je predstavljal izvoz na Zahod, ki je znašal 27,5 milijona dolarjev. NA DELOVNEM MESTU Pozdravi človeka radostijo Na klepetu pri var-nostnici Kranj, 11. septembra — Takoj ko vstopiš v občinsko stavbo v Kranju, te sprejme prijazen nasmeh in pozdrav varnostni-ce Krede Hanžič. Njen prijazni pozdrav spravi v boljšo voljo celo zlovoljneže, ki vsak dan hitijo po svojih opravkih. »Ko sem pred tremi meseci začela delati kot varnostnica, so ljudje le redko pozdravljali ali celo odzdravljali na moje pozdrave. Mogoče jih je presenetilo to. da sem ženska, mogoče je bila kriva poletna vročina. Kod bi vedel? V zadnjem času se je odnos do mene močno popravil. Ljudje so postali prijaznejši, tisti običajni »dober dan«, »hvala« in »na svidenje« jim gredo laže z jezika. Ti mali znaki človeške prijaznosti mi namreč veliko pomenijo«, mi je zaupala mlada varnostnica. Po poklicu si mlekarska teh-nica Kako si se znašla v vlogi varnostnice? »V svojem poklicu sem bila izredno nezadovoljna. Zato sem naredilu tečaj za varnostnika, vložila prošnjo in dobila zaposlitev. Sem izredno zadovoljna s svojim novim delom. Vesela sem, ker imam tako dobre sodelavce, s katerimi se odlično razumem.« Ljudje si predstavljajo delo varnostniku kot zelo dolgočasno, statično delo. Kakšno je tvoje delo v resnici? »Te predstave so popolnoma napačne. Delo varnostnika je zelo zanimivo. Vsak dan gre mimo tebe veliko ljudi. Imajo zelo različne želje. Večina sploh ne ve, kam naj se obrne. V tem poklicu imaš občutek, da si koristen, da ljudem lahko pomagaš«. Pri okencu je stala nova stranka. Tokrat je bila Angležinja. A se je Breda ni ustrašila. Malo je pomislila in prijazno odgovorila. Angležinja se je za pomoč prijazno zahvalila. Lep dokaz, kaj pomeni prijaznost na pravem mestu! Mojca Petemelj s Kranj (^S^IvM©KnGLAS 4. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK, 11. SEPTEMBRA 1987 Praznovanje na Kokrici — Od četrtka do nedelje je bilo v krajevni skupnosti Kokrica v kranjski občini več prireditev ob letošnjem krajevnem prazniku. Tako je bila v četrtek v kulturnem domu Franca Mraka ob 18. uri najprej slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti, kjer so za prizadevanja in uspehe v tem letu podelili tudi več priznanj organizacijam in posameznikom. Med drugim so s posebno listino Stanislava Božiča, direktorja SGP Gradbinec Kranj, razglasili za častnega krajana krajevne skupnosti. Praznovanje se je v petek nadaljevalo s košarkarskim turnirjem ob osnovni šoli na Kokrici. V soboto dopoldnesoslovesno odprli nekatere asfaltirane ceste in postajališča ter čajno kuhinjo na pokopališču, popoldne pa je bil tradicionalni tek po Udi-nem borštu. V nedeljo dopoldne pa so v naselju Mlaka odkrili še spomenik partizanu Mirku Zagrajšku —Stevu. Sicer pa se je v letošnje praznovanje še posebno izvirno vključilo tudi turistično društvo, ki je že zadnjo avgustovsko soboto ob Čukovem bajerju pripravilo kresno noč. Praznovanje bodo sklenili ta teden, ko bo v petek pionirski kros za učence osnovne šole Franceta Prešerna. V nedeljo, 20. septembra, pa je zjutraj najprej na programu tradicionalno tekmovanje gasilskih desetin za Snedicev memori-al pri igrišču za mali nogomet ob Cukovem bajerju, nato pa še državno prvenstvo veteranov in rekreativcev v kolesarjenju. Na sliki: s slavnostne seje skupščine krajevne skupnosti. — A. 2. Usklajevanje programov Radovljica — Ta mesec so se sestala vsa predsedstva in koordinacijski odbori za svobodno menjavo dela samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v radovljiški občini. Za oktobrske seje skupščin so razpravljali o novih izračunih in usklajevanju programov, ki jih bodo kot osnutke predložili delegatom v obravnavo in potrditev. Kaže, da se izvajalcem zaradi togih in težko razumljivih novih predpisov o skupni porabi ne obetajo ničkaj dobri časi. JR Praznik KS Kranj Center Kranj — letošnji krajevni praznik bodo v krajevni skupno sti Kranj Center proslavili z različnimi prireditvami. V četrtek, 17. septembra, ob 17. uri bo v prostorih Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi 43 najprej proslava. V soboto, 19. septeribra, ob 10. uri pa bo tradicionalna proslava tudi v Lajšah. Posebni avtobus bo odpeljal izpred hotela Creina v Kranju ob 9. uri. V petek, 2. oktobra, ob 17. uri pa bodo v okviru praznovanja pripravili srečanje z najstarejšimi krajani. Srečanje z 80-letniki bo v prostorih Društva upokojencev v Kranju. A. Z. IMATE KONJIČKA? Stari železniški predmeti Boninjska Bistrica — Alojz Kozjek, doma iz Savice v spodnji Bohinjski dolini, je šef železniške postaje v Bohinjski Bistrici. Da ima rad poklic in delo na železnici, kažejo tudi stari predmeti, ki jih že nekaj časa zbira. tni pisarni na Bohinjski Beli je zbirka starih luči za ročne si gnale, luči čuvujev in obhodni-kov... Še posebno so zanimivi kretniški nastavki in signalne luči, ki so jih uporabljali med zadnjo vojno. Narejeni so bili tako, da se zaradi letalskih napadov niso videli iz zraka. V zbirki so tudi železniška odlič-ja, pečatni žig postaje Soteska iz leta 190«, stari železniški pravilniki, različne knjige, železniške izkaznice za znižano vožnjo, članske izkaznice železničarjev čebelarjev in po dobno. Ko je bil Alojz premeščen v Bohinjsko Bistrico, je seveda svojo vnemo za zbiranje starih predmetov prenesel tudi na to delovno mesto. Takoj se je po staja vključila tudi v akcijo Že lezniškega gospodarstva Ljubljana o urejenosti železniških postaj. Uvrstili so se na peto mesto v Sloveniji in Istri. Še posebno zanimivo pa je novoletno praznovanje na tej želez niški postaji. V prometni pisar ni okrasijo novoletno jelko z zanimivimi železniškimi pred meti, kot so na primer stare piščalke, razpočniki, opozoril ne tablice in podobno Tudi vse to je del Alojzove konjičkurske vneme in zavzetosti, da bi bila postaja čimbolj prijazna in le pa Tudi lastovke vsako poletje gnezdijo na železniški postaji B Blenkuš Štirideset let jih ima Alojz Kozjek, v železniško prometno šolo pa je bil sprejet, ko mu je bilo 18 let. Službovati je začel na Bledu kot prometnik, po tem je delal nekaj časa isto de lo na Blejski Dobravi, 1972 le ta pa je postal šef postaje na Bohinjski Beli, kjer je bil de vet let. Na Bohinjski Beli je zdaj za nimiva zbirka železniških predmetov Nastala je po za slugi Alojza Kozjeka Kjerkoli so kaj delali ali pospravljali, je Alojz spremljal delo V prome V Preddvoru ocenili prvi družinski pohod na Jakob Zadeli so žebelj na glavo Preddvor, 14. septembra — »Za sodelov tnje pri organizaciji in izvedbi prvega družinskega pohoda na Jakob se vam zahvaljujemo. Vabimo vas, da se udeležite prijateljskega srečanja, ki bo...« Odzvali smo se prijaznemu vabilu, ki nam ga je v uredništvo poslalo Turistično društvo Preddvor. Prijateljsko srečanje je bilo minuli petek zvečer v turistični poslovalnici v Preddvoru. Pričakovali smo, da vabilo namreč ne pomeni zgolj veselega srečanja, marveč neke vrste oceno prireditve, ki je bila sredi avgusta letos. Nismo se zmotili. Tako kot se nismo tudi tisti torek, 18. avgusta, ko smo v Gorenjskem glasu poročali o nedeljski prireditvi. Že takrat smo zapisali, da ima Preddvor končno svojo prireditev. To je ta petek potrdila tudi ocena na srečanju, ki je bil pravzaprav delovni sestanek tistih, ki so sodelovali v pripravi. Prvega družinskega pohoda na Jakob, ki so ga preddvorski turistični delavci pripravili skupaj s krajevnimi organizacijami, krajevno skupnostjo in Živili, se je udeležilo 691 pohodnikov. »Najtežji je začetek,« je ocenil predsednik turističnega društva Miran Zadnikar. »Čeprav ni bilo večjih spodrsljajev, smo si na- brali kar precej izkušenj. To tudi pomeni, da bo prihodnje leto na sporedu drugi družinski pohod. Seveda se bomo morali še bolje organizirati, predvsem pa prireditev začeti pripravljati prej, kot smo jo tokrat. Vso pohvalo in zahvalo zaslužijo Živila in Franci Skobec iz koče na Jakobu; pa seveda tudi vsi tisti, ki so tako ali drugače sodelovali pri pripravi prireditve.« Prihodnje leto, ko bo na Jakobu najbrž že odprta tudi Iskrina planinska postojanka, bo priložnost, da bodo sodelovali tudi člani Iskrine planinske sekciie. Pri- Turističnemu društvu, hotelu Bor, organizacijam ozrioma krajevni skupnosti so se na srečanju za pomoč in podporo zahvalili tudi člani Lokostrelskega kluba Ikos. ki so bili v soboto in nedeljo organizatorji odprtega državnega prvenstva v lokostrelstvu. Povedali so, da bodo skušali prihodnje leto v Preddvoru organizirati tudi alpski pokal z mednarodno udeležbo. reditelji so tokrat menili, da s številom udeležencev pohoda v prihodnje ne bi veljajo pretiravati. Jakob je pač izletniška točka, ki ima do neke mere omejene zmogljivosti. Zato pa bi veljalo v prihodnje popestriti samo dogajanje ob jezeru oziroma v hotelu. »Postrežba, kuhinja, program, srečelov... vse to je tokrat zelo lepo uspelo. Vendar moramo poskrbeti, da bo prihodnje leto Ivan Demšar, direktor Živilinega tozda Gostinstvo: »Poleg pohoda moramo prihodnje loto pripraviti še kakšno prireditev.* Joie Zorman. predsednik sveta krajevne skupnosti: »Mislim, da smo našli priredite\ . /a katero se moramo v prihodnje še bolje poveza - Vlado Kobe, direktor hotela: »Tokrat nam je zares uspelo. Naslednjič pa s«- bomo tudi v hotelu še bolj vključili v samo prireditev.« Miran Zadnikar, predsednik turističnega društva: »Najtežji je vedno začetek.« popoldansko srečanje še zani* mivejše. Tokrat je še posebno vlekel srečelov in med dobitki še posebej zanimivi bogati izleti-Čeprav tudi v prihodnje s cenami ne smemo pretiravati, so številne pohvale in mnenja, da so srečke, štartnina... kar prepoce-ni, prav tako vredne razmisleka-Sicer pa se glede izkupička ne moremo prav nič pritoževati-Prireditev smo pokrili in še ostalo je nekaj. V krajevni skupnosti pa se moramo dogovorih, za kaj bomo namenili ta denar.« Tako so ocenili in ugotovili «» petkovem srečanju prirediteljev prvega družinskega pohoda na Jakob. Velja poudariti še eno: gostinska in turistična delovna organizacija (tozd) Živila in turistično društvo, sta zares našla »skupno pot«, o kakršni je bil zadnja leta pred to prireditvijo večkrat govor. Sicer jim je to do neke mere že do zdaj uspevalo, tokrat pa tudi zares uspelo. If1 da ne bi bili v oceni preskromni, zapišimo tudi to, da je bilo na srečanju posebno priznanje rečeno za trud in organizacijo predsedniku društva Miranu Zadnikarju. A. Žalar V drugi polovici avgusta so v Žireh začeli graditi Širša cesta s pločniki že kaže obrise Žiri, septembra — Dobro leto je mimo, kar Zirovci zbirajo denar za razširitev ceste in ureditev pločnikov od potoka Itukulku do mostu eez reko Soro. Širša cesta terja tudi sirsi most. Most če/ Kačevo bo treba raz širiti /a pet metrov in pol — Foto: H. J. Cesta s pločniki bo široka de set metrov, kar pomeni, da so njeni najbližji sosedje zanjo od stopili tudi del svojih vrtov in dvorišč. V drugi polovici avgusta so začeli graditi prvi del, in sicer od reke Račeve do Sore. Delo naj bi sklenili v dveh mesecih, v katerih je treba urediti kanali zacijo meteornih voda, odvod njavanje, javno razsvetljavo, za ščititi poštno omrežje in obnoviti vse druge kable, zgraditi plo čnike in urediti cesto. Delo je prevzelo Primorje iz Ajdovščine, ki se je med petimi ponudniki pokazalo najprimernejše. Prvi del nove ceste s pločniki skozi Žiri bo stal 260 mili jonov dinarjev. Ljudje so s samoprispevkom zbrali 70 milijo nov, medtem ko večji del zneska predstavlja posojilo izvajalca. Če bo vreme jeseni ugodno, bodo primorski gradbinci najbrž, delo na cesti skozi Žiri nadalje vali že letos, če ne, prihodnje le to, ki bo za žirovski samoprispe vek zelo pogoltno, saj bo treba plačati tudi vse letošnje izvajal čeve kredite Kljub temu se v gradbenem odboru trudijo dobi ti še druge finančne vire, da se gradnja ne bi pretirano zavlekla. ,, , »- -11. Jelovčan Krajan Kokre Ta in prihodnji mesec več akcij Kranj, — Na razširjenem s®" stanku izvršilnega odbora Horti" kulturnega društva Kranj, ki s° se ga prejšnji ponedeljek polej? članov društva udeležili tudi predstavniki krajevnih skupno* sti Primskovo in Kranj Cente*' Gorenjskega muzeja in Dornp'8' na, so se strinjali s pobudo drU" štva, da se je treba postoporn* in sistematično lotiti urejanj8 kanjona Kokre v Kranju, kranjski Vintgar, ko so gu v Ta krat imenovali v petdesetih jj tih, ko se je urejanja že lotilo ta* kratno Turistično društv Kranj, so člani tli ust v a i'"""1'' parkovne službe zaceli mej'1 /e lani in del kanjona nu de* nem bregu Kokre od mostu 0 Huje proti mostu na Primskovo tudi z.e delno odprli Letos sO deli nudaljevali. Ta in prihodnji mesec pa se bodo v akcije v^l, čii • tudi štiri kranjske osemletke Na sestanku so se strinjali, d* je treba v uresničitev programa za postavitev klopi in uredit*; počivališč privabiti še druge. Ko so ugotuvljali, da je za stanova*" ce nad kanjonom to še vedno velikokrat najbolj priročen pros**5 za odlaganje smeti, odpadkov in najrazličnejše navlake, so p01* darili, da bo na podlagi občinskega odloka treba v prihodnje. J' bo kanjon z.e dobil lepšo podobo, ukrepati tudi s kaznimi. Po ku iz. leta 1983 je namreč kanjon zaščiten kot naravni m 'tfod vinski spomenik v okviru starega mesta Kranja. ^ .PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM Tudi za miličnike velja: turizem smo ljudje Ko bosti' v naslednjih dneh pisati o šušturski nedelji, boste gotovo govorili o pridnih Trži čamh, ki so : veseljem pripravljali naio najbolj priljubljeno gorenjsko prireditev. Vsa čast jim, čeprav je letos dež odgnal marsikaterega obiskovalca Pa naj še jaz povem, kaj sem doiivel. Že več let sem redni obiskovalec šuštarske nedelje Nisem Tržičan. Ravno toliko sem oddaljen od Tržiča, da se moram pripeljati z avtom /Vi iel sem torej zjutraj v 1Yžič, kjer je bilo te vse zuparkiruno m tudi deževalo je že pošteno Miličniki, kur precej na gosto so bi/i postavljeni, so me usi erjali naprej, kar naprej, pa v enosmerno ulico', pa spet naprej, tako da bi lahko prišel v Jelendol, če bi jih ubogal l'a sem obrnil in iel do prvega miličnika in ga vprašal, kje bi lahko parkiral. In mi je osorno odgovoril, da lahko kjerkoli Tam kot drugi, če ne drugje, na Ihstnci da je tudi dovolj prostora. Dobro, sem rekel, je pač sla be volje, ker dežuje Peljal sem se naprej in iskal primerno parkirišče kakšne pol ure. Nič. Vin enega prostorčka Vstavil sem avto za nekim avtomobt-lom in pojasnil miličniku, da bom skočil samo čet cento po gledat neko stvar zaradi cene Ni mi dovolil Naj povem, da je bil telo mlad in da me je na dmil, kot da bi naredil hud prekršek Ker sem miroljuben, sem sedel nazaj v avto m se odpeljal še enkr.it naokrog iskat primerno parkirišče Vi kjer ni bilo prostora, povsod so me miličniki odslovili če je bilo prosto, je bilo rezervira no l'a sem se vrnil, odločen, <*a zaradi avtomobila ne bom pil ruft dO ene stojnice In /,rđt, tam, kjer sem prej hotel za MB pustiti avto, je stal še vedno ti' sti miličnik, zraven pa sta bila parkirana dva druga avtom0' bila. Povprašal sem mihčnifc* če so imeli rezervirano. ^e ?0 mi je: če mi ni vieč, sem lahk tudi doma Res trm bil potem brez *V itarske nedelje in zelo razeit<>»* ran. Morda ne bom šel , Uetf. Ne vem Mislim pa, '**a/J*,. ličmki niso bi/i nameščeni z& to tako nagosto, da bi (,<^5i* vljalt goste, ampak da bt d**' /i red v tem ozkem delu T"**5 lo jim tokrat zagotoi*' ^-uspelo Pa neki odnos do •**» naj bi imeli, kajne'' CcpraV j ni/a d i, tako rekoč iz ioU: °l lahko rekli turizem stno '/ '<•' Kndovan Babi''* TOREK. 15. SEPTEMBRA 1987 KULTURA 5. STRAN (^S^»oJJ©IESGLAS Miklova Zala '87 z novim sporočilom PREDSTAVA, KI JE PRESEGLA KLASIČEN MIT 0 MIKLOVI ZALI Na zgodovinskih tleh, v Svatnah na Koroškem, so gledališčniki iz koroških dolin Rož in Podjuna ter iz Slovenije pripravili vehko spektakularno predstavo Miklova Zala, tokrat v novi priredbi. Poseben poudarek je namenjen boju koroških Slovencev aanes in nekoč, kar označuje tudi večkrat predstavljeno pravljično število sedem, ki je hkrati lahko tudi 7. člen državne pogodbe Jjjj;_____ glede pravic koroških Slovencev v Avstriji. fovest Miklova Zala je pred fir sto 'et* naP,sa' Jakob ket. Dekle iz vasi Svatne v ^ožu se poroči z Mirkom Sečnikom, ljubezen pa prepre-Cl Prihod Turkov. Naslednjih ?fdem let preživi Zala v tur-kem suženjstvu, medtem pa e Mirko želi poročiti z Almi-J)> hčerjo židovskega trgovca »esoglava. Zgodba o veliki *ubezni in žrtvovanju se kon-* s prihodom Zale iz suženj-.^a in razkritjem Almire kot 'dajalke. Osnovna zgodba kajpada ne udi dosti več od ljubezenskega trpljenja. Tega se je zave-ai tudi režiser predstave Pe-jer Militarov, gost iz Sloveniji točneje iz Medvod, ki je v Predstavo vnesel veliko sodob RETROGARDISTI-CNA UPRIZORITEV O tem, kako je tako neobičajno Miklovo Zalo gradil, nam je ob celjskem gostova- nji, asociacij. Turški nastop 'nibolizira nacizem oziroma .*kršnokoli tujo agresivnost * nestrpnost do koroških Slo ®ncev, To seveda pdpira tudi j£rašanjo glede pravic koro-*>h Slovencev v današnji Av- '.H. ta Podstavo so vpleteni tudi *°soni Janka Messnerja, ki K- l^ziv osnovni Skotovi /god i • Komentirajo in polemizirate* Sketovim antisemitizmom ^ajaka Almira in Tresoglav j* namreč Žida), ljubezensko Jj*8tobo, nacionalnim vpraša-Jepn in podobno. Uprizoritev |ji 2razito spektakularna, z ve rft° igralci, velikim odrom, Ku scenografijo Saše Kj^JPa in živahnim potekom sto tuve SodeluJe vet kot Je »^ra'Cl>v 7 0Dl>n struni mo-^J6zikovni problem je rešim vir!?' t>U Korošci igrujo domu ju torej govorijo v naročil' |°stujoči igralci pa druge v«e Poglavar, židovski trgo ,r» njegova hči) nju nekaj povedal režiser Peter Militarov: »Predstave sem se lotil s težkim srcem, ker je tekst folklorno, mitološko in zgodovinsko obarvan in kot tako besedilo mohorjunščine ne ponuja aktualnega sporočila. Lotil sem se je z vprašanjem, ali se lahko /. Miklovo Zalo pove kaj aktualnega za današnji čas. Iz same Spicarjeve predloge (avtor dramatizacije i/, le ta 15)11) to ni razvidno. Z idejo, da bi oplemenitili predlogo z našimi očmi in pogledi, je stvar postala zanimivejša. Mi k lova Zala je danes lahko zanimiva zgolj kot neki simbol, ne pa kot folklorni mit. Z avtorjem songov smo poskušali dobiti neko formo dramatur ške zgradbe, ki bi prevzela tudi današnjega gledalca. Tako som si zamislil, da bi bila možna postavitev v obliki retro-gatde, ki jemlje oblike drama turgije Stanislavskega, Brech ta in nekaj mene. Te tri kom binacije na eni strani lovijo zgodovino, na drugi strani pa sedanjost in tudi prihodnost. V tej obliki je koncept metafo-riziran, navidezni realizem pa se v teh komponentah poraja v drugi luči. Ni Zala tisto, kar bi bilo vznemirljivo, temveč narod, ki trpi tegobe, jih nosi in jih dela. O tej Miklovi Zali je bil govor predvsem zato, ker jo demitiziramo v čistem smislu. Po vlogi in moči se Zala namreč izenačuje vsaj z Al-miro. Negativna Almira je v naši uprizoritvi ravno tako močna in zato smo menili, da si ne zasluži smrti. Almira ljubi in gre zato preko trupel tudi do izdaje. Nasploh je poudarjena poanta miru, upor proti vojni in nasilju ter bojazen, da bi se zrušile naše meje, ki jih v resnici ne bi smelo biti, da ta širši slovenski prostor ohranja neko svojo identiteto. V predstavi smo uporabili tudi posnetke Hitlerjevega govora na olimpijskih igrah leta 1936 in zanimivo je, da so ga ljudje takoj prepoznali. O samem igralskem ansamblu lahko rečem, da smo se zelo dobro ujeli. Veliko je bilo naturščikov in pazil sem na to, da sem jim pustil njihovo identiteto in naivnost. Naš namen je bil, da se znotraj preostalega realizma poigramo z romantično navlako, zato smo jih tudi puščali, da so šli malo »čez«, da so bili naivni, igralsko neizdelani, kar je tudi draž, saj smo hoteli povedati, da klasične Miklove Zale ne potrebujemo.« ZLOBNA IN ZAPELJIVA ALMIRA Igralcev je veliko, med njimi tudi nekaj gostov i/. Slovenije: Miran Krnila, Minu Kju-der. Kado Mužan in Nadja Slrajnar. Nadja je iz Škofje jaw v Loke, sicer pa dela v Ljubljani v Mestnem gledališču. Povedala nam je, kako se je znašla v tem velikem spektaklu, kjer igra i/dajalko, zlobno in zapeljivo Almiro. »Vloga Almire se mi zdi izredno zanimiva, mogoče še bolj kot Zala, saj je bolj življenjska, z vsemi čustvi, od razočaranja do ljubezni. Zanimivo je bilo delati s koroškimi amaterskimi igralci, ki so se v bistvu učili od nas. Lahko si jih nekaj svetoval ali povedal in so to upoštevali. Razumeli smo eden drugega, tudi zato, ker smo se vsi vozili toliko kilometrov daleč na vaje. V Sloveniji kaj takega verjetno ne bi bilo mogoče. Čudovito je tudi igrati v takem okolju, na tako velikem odru, kjer te gleda ogromno ljudi. To je čisto nekaj drugega kot v teatru. Malo me spominja na poletne prireditve v Veroni, ki jih tudi obišče toliko ljudi. Glede jezika bi poudarila, da govorimo eni v narečju, drugi pa zborni jezik Moja Almira je laška Židinja, priseljena in ima vso pravico govoriti zborni jezik, prav tako njen oče. Ta razlika je zelo dobra. Nasploh je publika predstavo izredno dobro sprejela, še posebej na Koroškem, saj je to njihova problematika. Ljudje so bili prizadeti in so sodelovali z nami.« DOBRE KRITIKE Z OBEH STRANI MEJE Letošnja postavitev Miklove Zale je bila deležna izjemne pozornosti tako v Sloveniji kot tudi v Avstriji. Ogledalo si jo je ogromno Korošcev, tudi nemško govorečih, in tudi veliko Slovencev iz matične domovine. Premici no so jo uprizorili letos julija, te dni pa so z njo gostovali na celjskem Starem gradu, kjer se je na eni predstavi zbralo okoli 4(MM> ljudi. V dveh dneh pa so pripravili kar nekaj predstav. Za konec nam ostaja sedem: sedem vozlov, sedem beračev, sedem otrok, sedem ujetnikov, sedem topov, ter sedmi člen in / njim upanje, da bo rešeno narodnostno vprašanje manjšine in ohranjena njena kulturna \e/ s Slovenijo. Miklovu Zala '87 je prav gotovo velik prispevek k temu. Petra Škofic Foto: Gora/d Šinik bronski beat rešuje seks %a*W|"a' 11 -ndembru - Skupinu llronski beat se je nu h oj Inincji. imenovani Kesiti seks. ustavila ludi \ ljubijo Us<< uhL Vir k od h pravic je namenjen skladu za ta/iska-ipine tudi odk o priznavajo, da so ho- moseksualci. Koncert v muli dvorani hale Tivoli ni bil najbolje obiskan, pa tudi Kronski beat ni navdušil poslušalcev s svojo glasbo. Večjega soodhiijanja je bila deležna pi» dskupina Voice of America — P. S. — Foto: G Sinik KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Mali galeriji Mestne hišeje odprta razstava Začetki otroške likovnosti, v galeriji Mestne hiše so predstavljena grafična dela iz galerijskih zbirk Gorenjskega muzeja. JESENICE — Samo še jutri je v razstavnem salonu Dolika na ogled razstava, posvečena 40. obletnici hokejskega kluba Jesenice. V galeriji Kosova graščina razstavlja akvarele in grafike Stane Žerko iz Škofje Loke. RADOVLJICA — V galeriji Sivčeve hiše je na ogled razstava del akademskega grafika Črtomira Freliha iz Radomelj. ŠKOFJA LOKA — Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure v gradu. KAMNIK — V razstavišču Veronika je do konca septembra odprta retrospektivna razstava Aladina Lanca Akvarelni utrinki. DOMŽALE — V domžalski knjižnici razstavljajo fotografije Meti Cerar, Vlasta Jenčič, Mirni Polak, Rado Zaje, Janez Marčun, Lojze Popelar, Janez Kosmač in Vlastja Simončič. ŠE TA TEDEN VPIS ABONMAJA Kranj, 14. septembra — V Prešernovem gledališču bodo še v petek, 18. septembra, vpisovali abonma za gledališko se-ozno 1987/88. Abonma za odrasle stane za šest predstav od pet do sedem tisoč dinarjev, mladinski abonma pa za tri predstave 1.500 dinarjev. Gledališče ponuja odraslim abonentom na ogled naslednja dela: Petra Shafferja Črna komedija in Dominika Smoleta Antigona, ki ju študirajo domači igralci, od gostujočih predstav pa Besi blodnje v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane, Ta nori dan in Vodička v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, Stari časi in Hudičev učenec v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja t3r Ptiči in Otrok, družina, družba v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega. Predlog je okviren. V abonmajskem ciklusu predstav za mladino Prešernovo gledališče vključuje poleg Črne komedije in Antigone še klasični deli Županova Micka in George Dandin ali Prevarani soprog. Med predstavami za otroke omenja igro Hočete igrati z mano. Gledališče čez cesto Kranj USPEŠNA SEZONA Gledališka sezona 1986/87 je bila za Gledališče čez cesto Kranj več kot plodna, saj so ne glede na težak finančni položaj z malo sredstvi uspeli postaviti na oder kar šest premier, ne da bi zdrsnili z njihove strogo začrtane gledališke smeri, to je gledališkega eksperimenta. Od šestih premier jih je bilo kar pet krstnih, če pa pri tem upoštevamo še adaptacije proznih besedil, prenesenih na oder, so prevladovali slovenski avtorji. V teh kriznih časih pa je tako delo vredno velike pohvale, odmevnost gledališča v Sloveniji pa ogromna. To potrjujejo tudi številni članki, kritike ter radijski medij in televizija. Gledališče čez cesto iz Kranja v amaterskem merilu dosega sam vrh slovenske gledališke ustvarjalnosti. Da se bo gledališče še naprej tako uspešno potrjevalo, bo treba še naprej gojiti enako repertuarno politiko, ne toliko v kvantiteti, s povečevanjem števila premier, temveč še bolj izboljšati ponudbo. Prva premiera v minuli sezoni je bila delo Petra Božiča VE-DOMEC KRIŠ v režiji Srečka Špika, igralca MGL. Uprizoritev je imela v slovenskem prostoru zelo veliko odmevnost, ravno tako tudi kritika. Vladimir Kocjančič je v Delu zapisal: »Gleldališče čez cesto je v tem trenutku slovenskega neprofesionalnega gledališča nedvomno najštevilnejša in najbolj izenačena homogena igralska skupina. Uspeh te odlične skupine zato ni mogel izostati. Vedomec Kriš je eno pomembnih dejanj sodobnega slovenskega neprofesionalnega gledališča. »Da je to res, potrjuje tudi ožji izbor na velikem Sterijevem pozorju, kjer sodelujejo izključno jugoslovanska poklicna gledališča. S predstavo so GČC-jevci sodelovali tudi v dvorani MGL pred polno dvorano, kar je v njiho vih neprofesionalnih zmožnostih več kot ogromno. Obredno gledališče, ki ima svoje korenine v sedemdesetih letih, se je spet pojavilo, in to pri nas. V predstavi je sodelovalo 25 igralcev. Lutkovna skupina GČC ali Lutke čez cesto je uprizorila kot drugo premiero lutkovno igrico Trnka - Kump VRATA pod režijskim vodstvom Vladimirja Roossa. Tretja premiera je bila otroška fantastična pravljica Fallada - Alidič BRATEC v režiji Jožeta Valentiča. S predstavo je GČC sodelovalo na področnem festivalu mladinskih predstav v Domžalah. Četrta premiera, ki je najbolj burila duhove v pozitivnem pa tudi v negativnem smislu, je bila drama Iztoka Alidiča SEMENSKA GASA 27, obskurna fikcija, parodija, kriminalka, čuden splet dogodkov, povezanih v gledalski doživljaj. Jernej Novak je v Dnevniku zapisal: »Alidičeva Semenska gasa 27 se na duhovit in dovolj izviren način navezuje na lastno poetiko, nakazano z uprizoritvijo Jesihove Afrike (velik uspeh sezone 1985/86-op.p.), kot na tradicijo absurdno komičnega slovenskega teatra. V predstavi nastopa osem igralcev pod režijskim vodstvom Iztoka Alidi ča, dramaturg pa je bil Peter Božič. »Semenska gasa 27 je uspešno prestavljala GČC na področnem, nato pa na republiškem srečanju v Titovem Velenju, izbrana pa je bila tur^i za sodelovanje na medrepubliškem festivalu jugoslovanskih gledališč v Trebi-nju. Peti gledališki dogodek je bil adaptacija proznega besedila Kichardu Bacha GALEB, adaptiral pa ga je Franci Zagoričnik. Predstavu ni klasičen prikaz lutkovne predstave, temveč gre za eksperiment, kjer se križajo različni izrazi - glasba, gib, sence, lutka in igra. Režiral je Vladimir Kooss, sama predstava pa pomeni srečanje z likovnim čistim poetičnim gledališčem in učinkovito zaokroža letošnji repertoar nenavadnega inovativnega in uspešnega kranjskega Gledališča čez cesto. Selektor je predstavu Galeb i/bral zu sodelovanje na mednarodnem festivalu v Si sku. Sesti projekt je bil poskus, povezati na odru prikaze različnih dogodkov iz domače in tuje svetovne dramatike, proze in poezije. Predstava MAGMA je dokazala, da se iz klasičnega reci-tativnega gledališča da ustvariti sodoben inovativen splet gledali skega izrai.ania. popestrenega z glusbo, gibom in igro. ('lani kranjskega (ilcdahsi a t e/ cesto so ob premioruh imeli se lil ponovitev predstav, ki si jih je ogledalo 10.586 gledalcev. Doma SO nastopili 42 krat (pri obisku H.670 gledalcev), gostovali pa so po slovenskih gledaliških odrih 39-krat (pri obisku 6.916 eledaleev) Drago Papler A (^IM§SvJcjJ©S2IGLAS 6. STRAN ZANIMIVOSTI TOREK, 15. SEPTEMBRA 198 Tomo Česen TOMO ČESEN, vrhunski jugoslovanski alpinist iz Kranja, o uspehih, plezanju in njegovi prihodnosti Najprej poskusi, potem pa govori Kranj, 11. septembra — »Najbolj nevarno za alpinizem je, da zagovorniki enega ali drugega sloga plezanja drug drugega podcenjujejo. To je škoda za alpinizem. Jaz vsakemu svetujem: najprej poskusi, in to na visoki ravni, potem pa govori, vendar bodo kljub temu ocene še subjektivne,« trdi Tomo Česen ob debatah, kaj je zahtevnejše: tehnično ali prosto plezanje. Tomo goji oboje in zato njegova beseda le nekaj velja. Po vrnitvi s Himalaje skoraj vsak teden slišimo in beremo o tvojih skoraj neverjetnih gorniških podvigih. Česen je pa od hudiča, slišimo. S Himalaje smo se vrnili 27. maja. Ponavadi te takšna pot dobro pobere in moraš krepko trenirati, da prideš v staro formo. Jaz sem treniral in sem bil kar hitro v formi, mislim, da celo prej kot leta 1985.« Največ spoštovanja vrednih smeri si zlezel avgusta. »V enem dnevu sem 13. julija splezal vse tri klasične smeri v Sfingi (Kunaver-Dra-šler, Rez in Obraz), pa še Šlo-sarsko, saj sem po njej prišel do prvih treh. Čez tri dni sem v Šitah plezal Plastron. To je druga ponovitev nasploh. Pred tem sem jo preplezal pozimi. Ocena 6 + A1. 2. avgusta sem splezal Helbo in Čopov steber, potem sem splezal še od roba stene do vrha Triglava, skupaj 1400 metrov stene. 6. avgusta sem v Travniku splezal Črni biser (7-AO), kar je eden najtežjih solo vzponov in obenem druga ponovitev te smeri sploh. Prva sta jo preplezala Knez in Cajzek. Še isti dan sem sestopil po varianti Ašenbrener-ja (6 + ), kar je redkost, saj se po tako težkih smereh običajno ne sestopa. 20. avgusta sem se lotil treh smeri v Šitah: Četrt stoletja (7-1 A), to je prva ponovitev, Belak-Bešlin (druga ponovitev) in JLA. Potem sem v Jalovcu Dularjevo zajedo, ki ima visoko oceno 6 + , splezal prosto. Zadnjega avgusta sem v Travniku splezal Svečo, kar je prva solo in druga ponovitev nasploh (ocena 6 +), in smer Skarabej (6 +), kar je bila prva solo in druga ponovitev nasploh« Izjemne smeri izbiraš. Kaj je pri izbiri osnovno? »Plezam smeri, ki še niso bile ponovljene, in to predvsem v dolgih stenah. Primerjati se želim predvsem z dosežki na svetu. Klasične šestice sem večinoma že ' se soliral. Dodatno ponavljanje bi bilo stagnacija, brez haska za vzpon mojega znanja in za napredek alpinizma kot športa. Te smeri večinoma nimajo ponovitev, v njih je zelo malo klinov, zato je težavnost večja. Večinoma so to mlajše in modernejše smeri, splezane zadnjih pet let. Seveda pa moraš imeti dobro evidenco, opise teh smeri.« Omenjaš športno plezanje. Želiš biti tudi tu v kakovostnem vrhu? »Tudi tu želim doseči nekaj več. Težko in nepošteno je ocenjevati nekaj, česar ne poznaš, česar nisi nikdar poskusil. Kdor tudi športnega plezanja ni poskusil na najvišji kakovostni ravni, potem o njem nima kaj govoriti. Še potem, ko skusiš, je ocena subjektivna.Nevarno je, da zagovorniki tehničnega plezanja podcenjujejo športnega, ali obratno. To alpinizmu škoduje. Vsem je skupno plezanje, vsi plezamo in je zato plezanje primernejši izraz kot alpinizem. Alpinizem izvira iz Alp. Že dolgo pa ne plezajo več samo v Alpah, ampak povsod po svetu, kjer so možnosti. Sploh pa mislim, da je prihodnost alpinizma prenos znanja in izkušenj iz športnega plezanja v velike stene. Vendar pa bodo uspevali le tisti, ki so pred tem tudi v velikih stenah kaj dosegli. Velike stene prinašajo dodatne obremenitve, nove elemente: orientacijo, vreme, daljše priprave, več časa za vrnitev, saj s 1000 metrov ne moreš skočiti dol. V tem bodo težave in je zato kakršnokoli podcenjevanje ali precenjevanje nesmiselno.« V prosti tehniki nisi več zelenec. »V Dovžanki sem preplezal Levo smer (7), ta težko (7) in Mozartove kroglice (9 -). Za pojasnitev pojmov bi rad povedal razliko med tehničnim in prostim plezanjem. V obeh primerih uporabljaš kline za varovanje, vendar pri tehničnem plezanju te kline uporabljaš za vzpenjanje, pri prostem pa se klinov ne dotikaš, ampak jih imaš samo za varovanje. Prosto lahko plezaš tudi v 1000-metrski steni, športno plezanje pa je predvsem plezanje kratkih smeri (od 20 do 40 metrov visokih) v prosti tehniki, ki pa imajo izredno zgoščene težave. Poznamo tri načine. Na pogled, ko se lotiš (v prosti tehniki) stene, katere pred tem sploh niso poznali. Rdeča pika, kjer prosto plezaš, se vzpenjaš, vendar ko omahneš ali odnehaš, pobereš vse ven in začneš od začetka. Rde či križ, kjer olezaš, se vzpenjaš, vendar če padeš in obvisiš na vrvi, pustiš kline in varovalno vrv notri in se vrneš na začetek. Al pinizem daje veljavo predvsem prvima dvema, ko moraš prosto prelesti smer od začetka do konca brez napake. Rdeči križ pa pri haja v poštev predvsem pri daljših stenah.« Razjeziš se, ko (i pravijo, da si alpinistični profesionalec. »Sem obrtnik za višinska dela in prav sedaj urejujemo, da bom imel obrt v Kranju in ne več v Domžalah. O alpinističnem profesionalizmu pa pri nas ne moremo govoriti, zato sem se ob pisanju, da je Silvo Karo prvi poklicnež, razjezil. Mislim.da je profesionalec tisti, ki od določenega športa neposredno ali posredno živi, pri nas pa je to nemogoče. V primeru Sreča Rehber gerja, Tadeja Slabeta, Silva Kara in mene gre le za pokrovitelj tvo nekaterih firm, ki nam dajejo opremo, od opreme pa se seve da živeti ne da Od avstrijske firme Stubai dobim cepine, dereze, oponke in kline, za uporabo, in če razvijajo kaj novega, tudi za testiranje. Na takšni osnovi sodelujem tudi z avstrijskim proizva jalcem vrvi in plezalnih pasov Kdelvveis. ljetos sodelujem prvič, na sejmu v Munchnu smo se srečah in dejali so, da bi še sodelo vali. O kakršnemkoli denarju ni bilo govora. Na tak način mi po maga tudi Slovenijašport« Alpinizem pa kar nekaj stane. »Precej plača naš alpinistični odsek, kjer imamo te reči do hro urejene Dobimo denar za vrhunske dosežke in v panogo gu tudi vrnemo« In kam meri sedaj Tomo Česen? »Nameravam v Francijo, kjer je še nekaj ciljev, pa v Marmo lado v Dolomite Tam je veliko težkih smeri in tam se je treba preizkušali, da se o tebi kaj sliši, bere, govori.« _ K J. Košnjek Srečanje ob 19. dnevu slovenskih planincev Tudi mala društva zmorejo velike naloge Ermanovec, 13. septembra — Planinsko dn>tvo Sovodenj, ki je po številu članstva med manjšimi, po delavnosti ne zaostaja z* večjimi organizacijami. Dobro leto zatem, ko je na Ermanovcu odprlo svcj novi dom, je pri tej planinski postojanki uspešno iz* vedlo srečanje ob 19. dnevu slovenskih planincev. Ljubiteljem planin, na Ermanovec jih je prišlo približno pet tisoč, je na proslavi spregovoril predsednik skupščine SFRJ Marjan Rožič, slovesnosti s kulturnim sporedom pa je sledilo družabno popoldne. Na srečanju ob 19. dnevu slovenskih planincev tudi plesa ni manjkalo Toplo, sončno jutro druge septembrske nedelje - to je že vrsto let dan slovenskih planincev — je zvabilo na plan številne ljubitelje narave. Mnogi od njih so se odločili za udeležbo na osrednji proslavi, ki jo je letos pripravilo Planinsko društvo Sovodenj na Ermanovcu. Poti, ki vodijo proti temu, 1026 metrov visokemu vrhu, so oživele že navsezgodaj. Potlej so se ves dopo'dan vzpenjale navkreber kolone planincev; najdaljše so bile s Trebije in iz Sovodnja, nekateri pa so si izbrali za izhodišče Kladje, Kopačnico ali Ho-tavlje. Do tja so se obiskovalci pripeljali, sodeč po registracijah vozil, iz bližnjih in daljnih krajev v naši republiki. Razgrete hodce je na obronkih malo pred ciljem presenetila mrzla burja in tudi sonce ni in ni hotelo izza oblakov. Tako vsaj ni bilo treba iskati opravičila za postanek pred stojnicami, ki so jih s pijačo in jedačo dobro založili sovodenjski turistični in kulturni delavci, gasilci in lovci, članice aktiva kmečkih žena iz Trebije pa škofjeloški rokometaši. Aleš Doiinar iz Škofje Loke je skupaj z drugimi c kolegi iz kluba Termopol ponujal »ta ze-len'ga« in denarce spravljal za revno rokometaško blagajno, Marica Vidmar iz Trebije je ob pomoči še štirih kmečkih žena delila dobrote iz domače shrambe, godbeniki iz Cerkna so rezali poskočne viže za dobro razpoloženje ob prihodu gostov in tudi drugi sodelujoči v poznejšem sporedu so se pripravljali na svoj nastop; Anton Blaznik iz Škofje Loke, ki od začetka sodeluje v pevskem zboru Uranarji iz Gorenje vasi, je zaupal, da rad poje lepe planinske pesmi, pa napovedal, da bo srečanje planincev enkratno doživetje. Podobno so najbrž čutili številni obiskovalci, ki so še pred proslavo zapolnili prireditveni prostor pred Domom 31. udarne divizije, dobrih 60 metrov pod vrhom Ermanovca. Videti je bilo prijateljske stiske rok starih znancev in slišati sproščene pogovore prišlecev, ki so se šele prvič srečali. Pomešali smo se mednje in uzrli skupino kranjskih planincev, pri mizi škofje-ločanov nas je pozdravil 80-letni Florjan Košir iz Križev pri Tr/i ču, ki kljub slabotnemu sluhu rud posedi v družbi, spoznali pa smo tudi planince iz bolj oddaljenih krajev: Pavla Lužar iz Pe-trovč pri Celju se je pridružila prek 80 članom PD Zabukovioa Godba na pihala Eta iz Cerkna je naslonom in s seboj pripeljala tudi štiriletnega sina Tomaža ter šestletno hči Tatjano, ki ji rada sledita v hribe; Miro Pivar iz Murske Sobote, ki je pred desetletji služboval na Golniku in se zagledal v gore, pa je na srečanje prišel kot praporščak svojega društva. »Z vsakoletnimi srečanji ob dnevu planincev,« je naglasil med kratkim pogovorom predsednik izvršnega odbora PZS Andrej Brvar iz Ljubljane, »odpiramo nove predele naše dežele planinstvu. Tako utrjujemo organizacijo in povezujemo članstvo, ki deluje kar v 178 društvih.« Planinsko društvo Sovodenj je z 240 člani uresničilo že mnoge zahtevne naloge, zato se ni zbalo niti organizacije osrednje proslave ob dnevu planincev. Kot je v pozdravu gostom med drugim dejala tajnica društva Marija Hribar, pa naj bi srci i nje odprlo te kraje ne le za planinstvo, ampak tudi za kmečki turizem. Dobrodošlico obiskovalcem je izrekel tudi predsednik škofjeloške občinske skupščine Jože Albreht. Po slavnostnem govoru predsednika skupščine SFRJ Marjana Rožiča so v kulturnem sporedu nastopili godbeniki i/ Cerkna. pevci iz obogatila kulturni spored s svoji" Na Ermanovcu so postref?'* dobrotami iz domače shra""|' tudi članice aktiva kmečkih na iz Trebije Gorenje vasi, učenci iz Sov"^ in člani tamkajšnje folk'°r skupine. v. Po proslavi se je na l':rlTiaJ^i cu nadaljevalo družabno srt>v0 nje. Udeleženci so ga tf?"°yr sklenili z obljubo, da se tja f*M nejo, pa da se bodo srečal' j, ob prihodnjih dnevih slovonS planincev drugod. Besedilo: S. Slike: G. St Kamnik je gostil dvajseto karavano delavske solidarnosti Nova prijateljstva in sodelovanja Kamnik, septembra — Več kot tristo udeležencev jubilejne dvujsete karavane solidni nosti je pretekli konec tedna gostilo to mesto. Srečanje, ki vsako leto združi prijatelje iz osmih pobratenih občin iz vseh republik in obeh avtonomnih pokrajin, je spet dokazalo, da sta spoznavanje in krepitev medsebojnih odnosov danes zelo potrebna. Občinski sindikalni svet v Kani niku, ki je s pomočjo drugih družbenopolitičnih organizacij organiziral letošnje dvajseto srečanje delavske solidarnosti, je pripravil zanimiv in pester program Srečanja se |e udeleži lo več kot tristo predstavnikov (iornjega Milanovi a, Kotorja, Peči, Slavonske Požege. Strumi-ce, Travnika, Zrenjanina in Kamnika. Srečanje solidarnosti je pri nas edinstveno, saj ne gre le za formalno pobratenje med občinami, temveč za resnično druženje in spoznavanje dela in življenja ljudi, delovnih organi zacij in ■ ldikatov, ki so nosilci srečanj Uspešno poteku kultur no, športno in tudi gospodarsko sodelovanje, za kateregu pu ugo tuvljajo, du bi gu lahko še okre pili. Na letošnje srečanje je i/ vsake občine pripotovalo 45 udeležencev, mod njimi delavci i/ nepo sredne proizvodnje, predstavniki družbenopolitičnih organizacij pa tudi prvi pobudniki srečanju in podpisniki listine o pobratenju, ki so jo letu 1974 podpisale sodelujoč«' občine in jo tri letu kasneje dopol nile v Gornjem Milanovcu. Od tukrut vsuko leto organizirajo sreča nje v drugi od osmih občin. Letos je to tretje srečanje v Kamniku V četrtek zvečer so Kamničani sprejeli svoje goste nuTrgii prija-teljstva, kjer jih je pozdravil predsedi.ik kuniniške občinske skup sčme Anton Ipuvic, slavnostni govornik pu je bil Mihu Ravnik, pred sednik republiškega svetu Zveze sindikatov Slovenije, ki je v nago voru poudaril: »Ime, delav ;ka solidarnost, ki ste ga izbrali, ima glo Dragoslav Ugarčina je bil pobudnik karavane delavske solidarnosti Takole veselo je bilo na p. tkovem srečanju v*eh udeb žeiuev 'etl nje jubilejne karavane. Koto: V. Stanovnik '»oko delavsko razredno vsebino Solidarnost |e neločljiv« st'st'fjjj d«'ln. življenja in boja delavstvu v vsej njegovi žgodo\ mi, pu ,r.i i«' solidarnost kot ena temeljnih sestavin in'vrednot ,,|u'' vnr socialistične družbe vgrajena v ustavi m drugih družbeni!' ofi ment.b Se pomembne,.. ,,,, da je solidarnost vsak dan p'lS<) V (>"lu in življenju delavce\ ki so pripravljeni solidarno pomaga0, dar Je to potrebno, in ceniti solidarnost, kadar jo dobivajo.« V I"''"4- I'' udeležence karavane spre|el predsednik ,v''' > skupščine Milan Potrč, nato pa so si ogledal, kamn.sk.> delovn*«, ganizacijeStol.Svilai.it. Utok, Titan, Svit, Don.t, Alprein m *''W (p stitelji so jim predstavili tudi znamenitosti kamniške občin«' 1,1 rerijsko. zvečer pa so se zbrali nu družabnem srečanju, kjer «oP*T| dali: ' •t**' Prane Sikošek. sekrelai i »S /SN Kamnik: .Mislim, da s.« ' ' ••••• ' d.. ■ , la svoj namen, kar .se vidi tud« " jO Kamniku. Deluvci se med seboj spož.nu|o. spo/najo /h Ii',,l|S delovne ra/mere. s tem pa je tudi boljše medsebojno sndeloV* Ji" Nedeljko Nikic iz Cornjega Milanove«: »Prvič sem v SloV*%jr zares mi je všeč Videli smo Ml.«d in Ljubljano in Sele sedaj *J)J meni prijateljem, ki so mi pripovedovali, kuko je tukaj V*<* 'jf ker so ljudje prijazni, posebno mladi ti vse razložijo in ji"» nifLyr 1 čistoča je tu taku. du kur ne morem verjeti Če bom priložnost, bom v Slovenijo spet prišel.. :jjV Andica Sloboda iz Slavonske Požege: »V Kamnik sem Pjjrff ,!" •' ,,; ll" • ••••: m • i« « ii ..... pre .. nei i n . nud P,rnu4" sprejemom m v,sem. kur sem videla Posebno všeč mi J«' bd *W' tudi tovarne, ki smo si jih ogledali V Kamnik bom ruda še V j* V Stanov' ^K, 15. SEPTEMBRA 1987 ZANIMIVOSTI 7. STRAN ©©IMIScJJglESGLAS ploški tabor v Bobovku pri Kranju Mladi raziskovali naravo Kranj, 14. septembra — Danes se je končal štiridnevni ekološki tabor, ki sta ga ob Čukovem bajerju organizirali ekološka skupina pri občinski konferenci ZSMS Kranj in osnovna organizacija Kokrica. Delo je potekalo pod vodstvom strokovnih mentorjev v sedmih skupinah. Mladi so se ukvarjali z biologijo, opazovanjem ptičev, žuželkami, malimi sesalci, plazilci, ribami, dvoživkami, kemijo in sociologijo. Raziskave so potekale vse dni v okolici Čukovega bajerja, sociološka raziskava o javnem mnenju pa v vsej krajevni skupnosti Kokrica. Mlade raziskovalce so v petek obiskali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Kranj. Končni rezultati raziskav o rastlinstva in živalstvu ter javnem mnenju Kokričanov glede Čukovega bajerja bodo znani čez nekaj mesecev, izšli pa bodo tudi v posebni brošuri. Poudariti velja tudi to, da so ljudje, ki obiskujejo Čukov bajer, zelo različno sprejeli ekološki tabor. Manjkalo ni niti tistih, ki so svoj odnos do ekologije pokazali skozi posmehovanje. P. Škofic Foto: G. Šinik Jak a Kavčič oživil sloves nekdanjih Alpininih planinskih čevljev Noga v družbi naravnih materialov 11 septembru - Jaka Kavčič, doma v stari žirovski šuštarski družini, je bil še lani poleti v Alpini i^V Programa lahke obutve. Potem je »dobro službo« zamenja' za obrtno delavnico, v kateri se je lotil J*ave planinskih čevljev, po katerih je dolgo slovela Alpina. »Jedro proizvodnje je zaščitni čevelj, ki ga trg vselej potrebuje in je zato kruh zagotovljen. Z gozdarji kot največjimi potencialnimi kupci smo iskali najprimernejši čevelj. Zanimivo, da so sami izbrali dva tipa planinskega čevlja. Tako sem s tema modeloma zadostil hkrati gozdarjem in planincem. Delamo pa še nizek čevelj, ki je zelo široko uporaben, na primer za milico, pošto, mehanične delavnice in druge.« • Ali posel cveti? »Komaj sproti zmoremo vsa naročila. Dosegamo cilj ,700 parov čevljev na mesec, včasih tudi kakšnega več. Dobro smo se že vpeljali. Delamo dopoldne, in če se mudi, tudi potegnemo.« • Vaši glavni kupci so trenutno gozdarji. Ali je čevelj dostopen tudi posameznikom'.' »Kn mesec se dobi tudi v Alpi (linih prodajalnuh v Žiroh, Skof-ji Doki, Kranju in Ljubljani, medlem ko naročila prihajajo tudi od drugod. Ljudje naš čevelj z.e kupujejo.« • Pa so z njim zadovoljni? Imate kakšne povratne informacije? »Planinski čevelj so testirali radovljiški gorski reševalci, ki so ga zelo pohvalili. Noga je med samimi naravnimi materiuli. litimi problem je podplat. S ku kovostjo podplatov, ki sem jih doslej dobival iz Peka, nisem za dovoljen. Te dni pričakujem vzorce boljših podplatov; če bo- kolektiv Jaka Kavčiča — Foto t»^*l vas je gnalo iz tovarne .^ništvo? l% L**01 sv,ll '•'' vedno naj Vž,fr S1 človek lahko v po \> f 1 U(il v m«'"i M' '■'« /,'1J'1 J,(Jfttts'i». čeprav sem se zave VinV,)(1'',,Je obrti prinaša več "> kas K,,l»l K,,t mrtev kapital so ležali 'na britofu', kot pravimo. Ravno tako znanje ljudi, ki so dolga leta izdelovali planin ske čevlji', za katere v Zireh ve tja že stoletna tradicija. Vse te danosti sem izkoristil Proizvod nja v delavnici je industrijska, enaka kot je bila včasih v Alpi ni.« • Koliko ljudi je zaposlenih? .Trenutno deset, glede na obseg dela pa bi jih takoj rabil vsa] se pet l Ipam, da se bo sprostil zakon, ki omejuje število delav cev pri obrtniku Pomanjkanje ljudi rešujemo z delom na domu Suer pa smo precej mlad kole k t iv Samo dv.i delavci sla sla rejsa, ve ,c,i posl.i z.e iz AIpllM ' • Kakšen pa je pravzaprav vaš pro/vodni program? do v redu, bom lahko dajal garancijo na ves čevelj, če ne, bom moral poiskati drugega proizvajalca. Rad bi vibram podplate, kakršne izdelujejo Italijani. Planinci jih poznajo in želijo.« • Kako je sploh treba negovati planinski čevelj? »Nekateri pričakujejo od tega čevlja nemogoče, da ga bodo samo nosili in jih bo varoval v vsakem vremenu. Vendar ni tako. Čevelj je treba po vsakokratnem nošenju negovati, namazati. Čeprav je material mastna kravi-na, ki omogoča čim manjšo propustnost za vodo, brez nege ne bo dolgo zdržal. Ob prodaji dobi kupec našega planinskega čevlja mast jelko, ki je zelo razširjena in poznana zaščitna mast. Nekateri imajo tudi svoje formule, prisegajo na loj ali silikone. Vnedar to ni bistveno; bistveno je, da čevelj negujejo.« • Kukovost stane. Koliko stane čevelj iz vaše delavnice? »Maloprodajna cena brez davku je zu dražji planinski model 119.000 dinarjev, za lažji planinski čevelj 104.000 dinarjev in za nizek čevelj 66.000 dinarjev. Planinske čevlje izdelujemo v velikostih od 38 do 47, nizke od 39 do 46.« • Kuj pa načrti? »Ko sem razmišljal o samostojnem poklicu, so me nekateri svarili, češ naj ne bom neumen, ker je položaj v Jugoslaviji negotov. Ker pa sem po naravi optimist, mi poguma niso vzeli, vendar pu nupovedovuti tudi nočem, ker so gospodarske ra/.me re pri nas res take, da je nemogoče objektivno planirati« H. Jelovčan rizem na kmetih Nt^jj '"'"oihra — Vaa Apno z zaselkom Ravne I recej pH j,, t da «1 i počitniških hišic. Izletniki krajevni skupnosti Scntiuska gora pod Krvavcem ima vsega skupaj le 11 in luiisli pu hi zagotovo se raje piisli, če bi bila cesta iz doline boljša. Ze pred desetimi leti sta Ana in Franc Novak iz Apnu 3 pod Kr vuvcem razmišljala o kmečkem turizmu Pa stu se potem premi slila skodu, du se nista odločila.« pravi danes njun sin Vido, ki ima 2T> let »Zdaj namreč res niso najbolj primerni časi za i.d sin (denarne) odločitve.« Pu so se s pomočjo (Jo/dne gu gospodarstva in Kmetijske zadruge luni pri Frunturjevih v Apnu vendarle odločili, da po skusijo s kmečkim turizmom oziroma, kot pravijo nekateri tu užinom odprtega tipa Nekdanji hlev so preuredili \ lop dnevni prostor, domačijo pa povišali m nad spodnjimi prostori nuj hi ta ko dobili dva upurtumuja Do zdaj sem osem let delal nu Krvavcu. Zdaj pu sem se odločil, da ostanem doma. Imamo nekaj živine in skupaj z gozdom okrog 12 hektarov žemlje /e zdaj je \ Apnu, nu Itavnuh ozn o mu v naseljih pod Krvavcem poleti in pozimi oh koncu tedna picccj fivahnn Cc pa bi se se kdo odločil za kmečki turizem in cc bi cesto iz doline uredili, bi bilo nedvomno se bolj.« Za turizem nu Frunturjevi domačiji, s katerim so zučeli v začetku tegu meseca, v petek pa bo tudi otvoritvena slovesnost, se ze /a nimajo tudi turistične agencije Minuli petek so, na primer, že postregli prvi avtobus gostov Bili so zadovoljni z domučo hrano. Aplove zgane e, kručo, pečenko, mleko, kislo zelje pa krvuvice in pečenice bodo zdaj v Apnu ved m na voljo »Kei imamo telefon ((M4/42-HH4). bomo postregli lahko tudi večje skupine, če se hudo prej napovedale. Ce pa se bo še kdo odločil zu turizem, bomo tukšne skupine v kritju lahko tudi prenočili,« je poudaril Vido. Vsak začetek je po svoje težak in včasih zbuju luhko tudi zavist Vendar so pri Frunturjevih odločeni, du poskusijo A. Žular Zaradi velikega števila pisem in odmevov prosimo, naj prispevki ne bodo daljši od tipkane strani in pol (40 vrstic). Za razumevanje se zahvaljujemo. Uredništvo Naj ljudje zvedo... Skupina krajanov Stražišča se obračamo na vas s prošnjo, da nam po vaših močeh pomagate. Ljudje naj zvedo za »svinjarijo«, ki se dogaja vsem na očeh, vsem tistim, ki so tako zvesto »zainteresirani« za interese širše družbene skupnosti. Na zemljišču, ki je bilo včasih last mnogih izmed nas, danes stojita Sava in Iskra, po naših poljih nam gradijo ceste, stanovanjska naselja, daljnovodi. To je vse v redu in prav, mi se strinjamo, saj je to v interesu širše družbene skupnosti, vsi to našo deželo ljubimo in ji želimo napredek. Toda pojavi se občutek tesnobe, ko vidimo, da ravno tisti, ki najbolj vneto zagovarjajo družbene interese, spregledajo, kako tu, v naši bližini, prav pod najmočnejšim daljnovodom v Jugoslaviji, stoji zapuščena kmetija oziroma ima 33 lastnikov. Lastnica je umrla brez oporoke in sodišče je dobrih pet let iskalo dediče. Po petih letih verjetno napornega dela je ugotovilo, da je le-teh natanko 33 (triintrideset). Med njimi je tudi človek z juga naše samoupravne bratske socialistične neuvrščene skupnosti vseh narodov in narodnosti, ki je po darilni pogodbi z dne 14. 11. 1985, lastnik 1/5 podrte hiše, podrtega poslopja in 1/5 gozda, toda s plombo, št. 1350/86 in 1544/87, ker ga baje prejšnja lastnica tega dela toži, da jo je ogoljufal. Da bi se izognil plačilu davka, je predlagal, naj se sklene darilna pogodba, in ko je lastnica v to privolila, ji je pokazal figo. Pred smrtjo lastnice smo imeli trije izmed podpisanih več kot trideset let v najemu travnike in njive. In potem se je pojavil možakar, lastnik s plombo 1/5 podirajočega se poslopja, hiše in gozda, ter se polastil celotnega posestva. Nas, ki smo zemljo z vso ljubeznijo obdelovali vse do zadnjega, pa je razgnal s psi. Dobesedno s psi, saj jih ima kar osem in jih spusti, ko se pojavi kdo izmed nas. Obdelovati ne moremo niti lastne zemlje in ugotavljamo le to, kdaj so psi zaprti, predvsem zvečer ali zgodaj zjutraj. Boštarjeva mama s solznimi očmi pripoveduje, da je z vso ljubeznijo obdelovala to zemljo celih 30 let, da sta bili s prejšnjo lastnico prijateljici vse do smrti, zdaj pa še lastnih travnikov v bližini ne more obdelati. Vse le zato, ker se boji psov, ki režijo vanjo, da jo je groza. Tudi njen sin Igor, ki je močan petindvajsetletni^ ki ima roki kakor dve lopati, pravi, da bi on to že uredil, da pa noče »špetira«, ker se starši grozno bojijo, ker je možakar, ki ima pse, »baje« v službi pri Varnosti in ima celo orožje. Šoštarfeva mama je najdlje vztrajala in pravi, da bi bilo najpravičneje, da bi pridelke pobrali tudi to leto, saj so njivo tudi lani zelo gnojili. Nazadnje je odnehala, saj so psi opravili svoje. lAivtarjev Mato, ugleden kmet iz Stražišča, pravi, da je to svinjarija, vzeli so mu najkvalitetnejšo zemljo na Plani- ni (več kot 2 ha) :a zidanje stanovanjskih blokov. Že takrat je opozoril odgovorne na to zapuščeno kmetijo v Stražišču. Triler, nekdanji oskrbnik te domačije, ki je imel zemljo v najemu 34 let, meni, da bi bilo najbolj pravično, če bi celotno domačijo odkupila zemljiška skupnost, dedičem pa izplačala deleže po zakonu. Kmetijo bi potem lahko prodali na licitaciji, pri čemer naj bi imeli prednost kmetje sosedje. Vsi drugi, ki nas neposredno ne prizadane, pa pravimo, da bi se vse take zadeve morale reševati dosti prej, ne šele potem, ko doseže temperatura ljudskega razpoloženja že vrelišče in nam očitajo nacionalizem, šovinizem in nestrpnost. Medtem ko trava gnije, lastnik 1/5 podirajočega poslopja, hiše in gozda organizira na zemljišču piknike, goji pse, si postavi gradbeno barako, napeljana mu je bila celo elektrika brez kakršnegakoli soglasja. Skratka, pripravlja se, da bo verjetno tudi zidal in to pod najmočnejšim daljnovodom v Jugoslaviji, ki je bil zgrajen prav preko naših polj. Pa nimamo nič proti, če gradi, če je to v interesu naše enotnosti, samo pse naj zapre, da bomo lahko v miru obdelovali svoja polja okrog svojih domačij. Prizadeti krajani V tej obliki želimo prizadeti krajani izraziti nezadovoljstvo in željo, da se podobne stvari ne bi več dogajale in da bi kdo od odgovornih kaj ukrenil zoper opisane stvari, ki so postale že zelo mučne. Ce bomo naleteli pri vseh na gluha ušesa, bomo kopijo tega dopisa poslali tudi dnevnemu časopisju (Glas, Delo, Nedeljski dnevnik, Arena, Nin), da bo z našim problemom seznanjena širša javnost. Poslano: Izvršni svet Skupščine občine Kranj Temeljno sodišče Kranj — zemljiška knjiga Skupščina občine Kranj — Komite za gospodarstvo Uprava javne varnosti Krajevna skupnost Stražišče Skupščina občine Kranj — zemljiška skupnost Svetislav Jovanovič — lastnik 1/5 podrte hiše, podirajočega poslopja in gozda s plombo, Sorlijeva 20, Kranj V Kranju, 5. junija 1987 P. S.: Zgodilo se je ravno to, kar smo predvidevali. Spet, po stari navadi, prav nobeden od naslovnikov ni reagiral na naš dopis. Medtem je lastnik s plombo prekopal travnik v dolžini približno 250 m, napeljali mu bodo vodo, seveda spet brez kakršnegakoli soglasja. Možakar se je tudi protipravno vselil v hišo, ki je sicer v slabem stanju, pa kaj zato? Jo bo že popravil, saj ne potrebuje nobenega gradbenega ali kakršnega drugega dovoljenja. On brez ovir dela, kar hoče. Kaj bi bilo, če bi vsi delali tako? Pošiljamo vam ta dopis in vas prosimo, da ga objavite. Upamo, da ne bomo tudi pri vas naleteli na gluha ušesa! S spoštovanjem! V Kranju-Stražišču, 7. septembra 1987 Prizadeti krajani (podpisi v uredništvu) kfmiCna tovarna FAOTFRM KRANJ Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge SALDAKONTISTA za določen čas Pogoji: ekonomski, komercialni ali administrativni tehnik (V. stopnja), dve leti delovnih izkušenj pri opravljanju enukih del in nalog, poskusno delo traja 90 dni Delo združujemo zu določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) s polnim delovnim časom. Prijave z dokuzilom o izpolnjevanju pogojev sprejema splošni sektor delovne orgunizucije 8 dni po objuvi. ©®J^S^©IEJIGLAS 8. STRAN. ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 15. SEPTEMBRA 1* Osmi spominski tek po Udi nem borštu Zanimivo v vseh kategorijah Kokrica, 12. septembra — Športno društvo Kokrica, sekcija za rekreacijo, je bila vzoren organizator osmega spominskega teka po Udinem borštu. Nastopilo je več kot 400 tekmovalcev in tekmovalk iz skoraj vse Slovenije. Junaka teka sta bila pri ženskah Tržičanka Ana Jerman, pri moških pa Kranjčan Marko Dovjak. Nastopajoči v vseh kategorijah so pokazali, da so to tekaško poletno sezono dobro izkoristili. To se je pokazalo tudi med vojaki iz vojašnice Staneta Žagarja iz Kranja, ki so letos prvič tekli na daljši, štiriki-lometrski progi. Zmaga je pripadla smučarskemu tekaču Triglava iz Kranja, Lojzetu Katrašniku, ki sedaj služi vojaški rok. Teki v vseh kategorijah, od mlajših pionirjev, pionirk, do veteranov, so bdi zelo zanimivi in kvalitetni. Junaka osmega spominskega teka sta na najdaljši progi, T m 13 km, bila naša znana tekača na dolge proge, Tržičanka Ana Jerman, pri fantih pa je najboljši absolutni čas dosegel Kranjčan Marko Dovjak. V kategoriji starejših pionirk je zmagala smučarska tekačica šestega razreda OŠ Simona Jenka Petra Močnik, hčerka našega znanega maratonca Pavleta Močnika. Po zmagi je dejala: »Ze tri sezone v zimskem času tečem v tekaškem klubu Triglav. Pripravljamo se s kondicijsko vadbo za novo zimsko sezono. Taki in podobni teki ter tekmovanja pokažejo, da smo dobro izkoristili konndicijsko vadbo. Ti teki pa so spodbuda za nadaljnje delo. Le tako bomo dobro priprav lje-ni oriši i v tekaške smučine.« Petra Močnik Ana Jerman Rezultati — JLA - 1. Katrašnik 12 : 11.45, 2. Ramadan 12 :47,30, 3. Stamsavljev 12:55,31, ml. pionirke (2 km) —1. Vesna Zevnik 4 ; 55,41, 2. Urška Eržen (obe Kokrica) 5 : 14,34, 3. Katja Velkavrh (Triglav) 5 : 18,51; ml. pionirji — 1. Rok Velepec (Jup Dol) 4 : 33,11, 2. Aleš G ivekar 4 : 39.20, 3. Andrej Špezič (oba Kokrica) 4 : 40,25, st. pionirji (4 km) — 1. Tone Vencelj (Unior Olimpija) 12 : 27,01, 2. Andrej Ažbe (" iglav) 12 : 34,18, 3. Srečo Zavrski (SK Brdo) 12 : 40,61; st. pionirke - 1. Petra Močnik 14 ; 22,11, 2. Rrigita Hafner (obe Triglav) 14 : 30,01, 3. Mateja (Jantar (SK Brdo) 14 : 33,48; moški od 16 do 19 let (7 km) -More (Idrija) 24 : 01,30, 2. Drobne (Sevnica) 24 ; 12,39, 3. Lapajne (1 Irija) 25 03,00; do 50 let — 1. fttros (Kokrica) 24 : 56.00, 2. rfrovat | mi je) 2 : 20,30, 3. Šalamun (Vrhnika) 29 ; 28.30; od 2« do 29 let (13 km) — 1. Teraž (Mojstrana) 41 : 35,60, 2. Pintar 42 : 28,30, 3. Kejžar (obe Sonca) 42:18,22;od 30 do 39 let - 1 Dovjak (Kokrica) 40 : 23.H5, 2 & iusak (Kamnik) 43 : 46, 3. (nad (Belmka) 42 : 25,08; ženske ml 16 do 25 let (7 km) - 1. Grašič (Kokrica) 29:27,58, 2. Markun (Triglav) 30 : 20,51, 3. Smolnikar (SK Kamnik) 31 ; 05,23, od 26 do 35 let - 1. Jerman (Tržič) 29:06,89, 2. Antonin (Kamnik) 31 : 15,25. 3. Papler (Martuljek) 32 53,88; nad 35 let - i. Vencelj (tks livar) 37 :43,88, 2. Hočevar (Ljubljana) 38 ; 13,43, 3. Šalamun (Vrhnika) 39 : 58,12. D llumer Foto; F Perdun Kolesarska dirka za pokal Kokrica Veterani tudi za državne naslove Kokrica, 13. septembra — Kolesarska sekcija ipOTtnega Mi u i Kokrica |e bila s nedeljo organizator trinajste kolesarske dir ke za pokal Kokrice. Za državne naslove pa so se borili tudi vetera-i \ vseh svojih kategorijah. Kot vse športne m druge prireditve je t h to dirko Kokrica dobro organiziiala Pionirji, mladinci, člani, članice m veterani sn prikazali zelo zanimivo dirko Prav starostniki so s srčnostjo m brezhibnim ol> vladanjem svojih koles navduševali. Rezultati pionirji A (povprečna hitrost 41,5 km) — 1 Polja nec 12,39, 2 Cevc, 3 Studen, isti čas kot .magovalec, B — 1 Zoltafl ^ vi, 2 Kosmač 7,19, 3 llauptinan 7,1«, članice A (36.81) - 1 Ra kas (Lip Bled) 21.52 2 Doleti« (Alpina) 21.51, 3. Petak (Rog Fra nek) 23,38, B — i Šalamun (Vrhnika) 23,49 rekreativci A (42.M2) 1 Zlebič (.1 Štucm) 25,11, 2. Haimm (Grosuplje) 25,27, 3. Derlim; (J Peternelj) 25,27, B — 1 Jakovčič (Grosuplje) 31,11.3, 2. Rajgelj 31.03. 3 l dovč (obi I Stucm) 34.37, veterani A (42.965) — v tej kategoriji je prišlo do zamenjave letnic. Neuradni /.magovalec le kategorije in hkrati absolutni rekorder protfe je Lojze Oblak (Alpina) s časom 38,47. 1 (uradno) Orel (Grosuplje) 41.22, 2. Fiehh (J. Stucm), 3. Za-plotnik (Kokrica) isti čas kui zmagovalec, B — l.-B. De/mun (Ko 1.1 ica) 41.22, 2 Soill K, 3 I »iel (oba i irosuplje) in oba v i'iimi z.mai'.o valca, C I I 'mrzel 28,30. 2 Hiovat (oba Grosuplje), 3 Šink (I Štucm) oba v času zmagovalca, D — L Blažum (Rog Franek) 29,29, 2. Šalamun (Vrhnika) 22,29, 3 Neubert (Rog Franek) 31.21, K - 1. Zitovmk (Rog Franek) 22,55, 2 Mernik (Kokrica) 24.23 D Humei Koto F Pei d.m Državno prvenstvo v lokostrelstvu Preddvor jih je navdušil Preddvor, 13. septembra — Lokostrelski klub Ikos iz Kranja in Turistično društvo Preddvor sta v okolici hotela Bor dva dni gostila naše najboljše lokostrelce na letošnjem državnem prvenstvu v disciplini hunter field. Organizacija je bila izredna, vreme lepo in prisotnih okoli sto tekmovalcev. Nastopajoči so navdušili goste hotela Bor in obiskovalce jezera Čroava. Vsi nastopajoči, ki so tekmovali za državne lokostrelske naslove v disciplini hunter field, so pokazali vse, kar daje temu športu z loki privlačnost. Tekmovalci so se srčno borili za vsak krog in vsako točko v tarči. Oba organizatorja sta vzorno opravila nalogo. Zato bodo naši lokostrelski mojstri še doboro-došli gostje te idilične pokrajine. Tekmovalci, od najmlajših do najstarejših, so pokazali svoje veščine v tem športu. Nikogar od gledalcev ni bilo strah, da bi ga zadela zgrešena puščica. Vsi tekmovalci so natančno merili v tarče. Niso bili pomembni samo rezultati in ne samo državni naslov, temveč tudi to, da so loko-strelci res pravi mojstri za zadetek v črno. Rezultati - moški - instinktivno — 1. Ves (Mengeš) 822, 2. V. Prelovec (Ankaran) 756. 3. Jerman (Mengeš) 558; prosto -1. Rosa (Ankaran) 927, 2. Marko Podržaj (Ikos) 918, 3. Desnica (Kamnik) 906; compaund - 1. Klemen (Muta) 922, 2. Pichler (Avstija) 920, 3. Tomazin (Ikos) 915; compund - instinktivno -1. J. Bleivveis (Jugobanka) 705, 2. Slana (Ikos) 667, 3. Škrl (Drago-mir) 619; mladinci - prosto - 1. Prijavite se za kranjske sindikalne igre Na sporedu štirinajst panog Kranj, 11. septembra — Vse osnovne sindikalne organizacije in konference sindikata so že prejele razpis 21. poletnih športnih iger občinskega sveta Zveze sindikatov Kranj, razpisu pa je bila priložena tudi prijavnica. Igre razpisujeta komisija za šport, rekreacijo in oddih občinskega sveta in odbor za rekreacijo Zveze telesnokulturnih organizacij kranjske občine Za igre se je treba prijaviti do 21. septembra na naslov: ZTKO Kranj. Cesta Staneta Žagarja 27. 64000 Kranj. Do tega dne mora biti obvezno poravnana tudi prijuvnina, ki znaša 1.500 dinarjev za ekipo, za posameznike pa prijavnine ni. Če prijavnina do 21. sep embra ne bo poravnana, moštvo ne bo imelo pravice nastopati. Prijavnino je treba nakazati na račun 51500 678" 82913 ZTKO Kranj. Vsa pojasnila dajeta Mi lan Čadež na ZTKO in Adolf Sitar na občinskem sindikalnem svetu. Letos so razpisana tekmovanja v štirinajstih panogah, in sicer v šahu, košarki, streljanju, plavanju, odbojki, balinanju, kegljanju, rokometu, vaterpolu, malem nogometu, namiznem tenisu, tenisu, kolesarjenju in orientaciji. Povemo lahko še to, da je število ekip iz posamezne osnovne sindikalne organiza cije neomejeno. V vseh kategorijah bodo nastopale moške in ženske ekipe Izjemi sta le mali nogomet in vaterpolo J. K. Ligaški izidi NOGOM F. T — \ prva slovenski nogometni ligi |e kranjaki Triglav tO krat gostoval v Izoli lz.olčarn sn bih boljši m premagali Kranjčane v < > 11S i Stielci za Naklo m> bili Lunar, Jelove,m. dedu m ('otman. V mladinski lic.i |e Sav a gost ila Koper Kopic.mi so bili boljši Izidi — Izola 1'nglav 3:1) (1:0), Naklo : Svoboda 4; I (1:0), Sa-\ a K( iper 0 3. ROKOMF.T —V prvem kolu v i,loški in ženski republiški rokometni ligi je prvi uspeti dosegla ekipa Duplje Kranj, ki je v gosteh premagala Olimpijo, rokometašice Alplesa so izgubile v Smartnem, moški Tarmopol p,i doma s Šoštanjem Izidi - (»limpija . Duplja Kranj 15 ; 27 (5 :12). KRA Šmartno : Aiples 2.). 11 (11 7), le.ii.Mpoi Sunan; 22 . 29 (12 : 16). ODBOJKA - Vihoi nu Partizana na Taboru le bilo finale letošnjega lufoalovanskega pokala za področje Slovenije Majvei uspeha so imele odbojku u e Mleda. k. so bile prve m s tem |e bil pokal njihov. Izidi — Tabor . Bled : ! .Bled Fu/uiai i i Vrstni red I Bled,'.' ružinar, 3 Partizan Taboi HOKFJ NA I.F.DtJ - Bred pričati...... lati■ n|ega državnega prvenstvu v hokeju na ledu, ki se prične v sredo, so Jesenicam doma gostili Kotnpa t >limpi|o Zelezarp so bili veliko boljši m ponovno zmagah v prijateljskem srec.tniu I zid -- Jesenice Kompas Olimp. |a '. 1(3 0,1 1,11 u) D II Maradin (Kamnik) 837, 2. Majko 837, 3. Presečnik (oba Gorni grad) 763; instinktivno — 1. S. Ves 463, 2. Vuga (oba Mengeš) 439, 3. S. Prelovec (Ankaran 411; veterani - instinktivno - 1. Le-ban (Tolmin) 707, 2. Kramar (Šenčur) 493; pionirji — prosto — 1. Tul (Ankaran) 654; ženske — prosto — 1. Ksenija Podržaj (Šenčur) 736; instinktivno - L Cavničar (Gornji Grad 547, 2. Je-lovčan (Ikos) 394; compound — prosto — 1. Djordjevič (Šenčur) 325; mladinke - instinktivno 1. Novak (Ikos) 627. J Simon Pavlin (Ikos): »V lett*J sezoni sem bil prvič v konku ci članov. Lani sem bil 01 ski svetovni in evropski p^v V članski konkurenci zarad'..,„ bih priprav in treninga nl uspehov tembra v Varaždin vojaškega roka.« Pravzaprav pa f*11 19- , služeč ne bi koristili, saj grem l^-^t na D Humer Foto: F. Perda0 Radovljiško prvenstvo v plavanju V Verigi najboljši plavalci Radovljica, 12. septembra — Konec avgusta je bilo na radovljiškem kopališču občinsko sindikalno prvenstvo v plavanju, na katerem je tekmovalo 64 plavalcev in 19 plavalk. Najboljši trije v posameznih kategorijah so bili: Samo Ceh (Elan), Grega Avguštin (Iskra (Hoče) in Milan Mandič (Klan) na 50 m prano med moškimi do 27 let, Matjaž Zvršnik (Golf hotel Bled). Dane Kovačevu (Veriga) m Franci Kotnik (Žito Lesce) med moškimi do 4 : let m Kdo Zaplotnik (Iskra Otoče), Bolde Gros m Zdravko Pri možic (Veriga l.osce) med moškim, nad 40 let, Pri ženskah so bile na 50 metrov prsno najhitrejše Mojca Matjašič (Iskra (.toče), Marjana Mehnk (Veriga Lesce) m Ditka Mandeljc (GG Mled). Na 50 metrov kravi so bili med moškimi do 27 let najhitejši Beno Medu (Veriga), Ju ie Cerne (Žito) m Igor Šinit (Iskra < »toče), med moškimi do 40 let Ste fan Udri h (ZTKO), TomaŽ Man deljc (Obrtno združenje) in Andrej Lapuh (Iskra Otoče), med moškimi nad 40 let Gregor Znidar (Veriga). Leopold Mavec (HIP Bled) m Franc llribermk (Veriga), med Miha Eržen prvak Slovenije Kranj — Na 12 metrski ska kaltnci na Gorenji Savi je bilo letošnje prvenstvo Slovenije na plastični skakalnici za pionirje, stare do devet let. Prvo mesto med okoli 40 nastopajočimi |o osvojil Miha Eržen (SSK Iskra Delta Triglav) Udele /.ha gorenjskih skakalcev je bila bolj skromna Na startu m bilo namreč niti enega skakalca / Je senic, iz Tržiča, z Bleda in iz Rate. Udeležena .sla bila le ID I i i glav s sedmimi m Alpina z dve ma skakalcema. Rezultati: 1 Krzen (ID In glav), .'. Peterka (Moravče), t Stočko (Fuzmar). 4. Kosi (Kl. lh riju). S. Hrnja (KI Ilirija), 6 Ku mer (Alpina), 13. A. Cu/.nur, 14. Kristane, IS Kešpret (vsi ID lit glav) J Javornik ženskami pa Renata Mar^i-^r mont P.led), Bo,,ma \/.m»n ,W ga) in Barbara Prešeren Otoče). Na 50 metrov hrbtn«^ najboljši Roman Kenda združenje), Mavro Filipa* 'ryl| Franci Vovk (Veriga l^escO- ^Ji tati 4x50 metrov prosto ie yfi Obrtno združenje pred /',tn ce m Verigo iz Lesc -Um. ■ valci Verig.' s,, bili ^^ ci posebej med moškimi i" ^"jj med ženskami, premočno p* J ■■><•< najbolj tudi -kuP"' \ .h«" T0JteK, 15. SEPTEMBRA 1987 OGLASI, OBVESTILA 9. STRAN (mm^mmEiiGLAS KOGP - TOZD OPEKARNE KRANJ, Stražišče, Pševska 18 GRADITELJI! Nudimo vam najugodnejši nakup ope čnih in betonskih izdelkov ter drugi gradbeni material za gradnjo do III. faze. IZREDNA PRILOŽNOST: do 30. septembra modularni blok III. vrste z 20 % popustom! Trgovina posluje tudi vsako soboto od 7. do 12. ure. Informacije in prodaja v Stražišču, Pševska 18, telefon: 21 140. 21 195. SE PRIPOROČAMO! Smučarsko društvo Domžale organizira i rti lili v ŠPORTNEM PARKU DOMŽALE 20. 9. 1987 ob 14. uri Glavni dobitek: 2 STARI MILIJARDI 2. dobitek: osebni avto 3. dobitek: 5 barvnih TV sprejemnikov 4. dobitek: 2 motorni kolesi Avtomatik m več drugih dobitkov v vrednosti 3 stare milijarde Posebni avtobusni prevoz iz Ljubljane. Za pijačo in jedačo je poskrbljeno' DANES POMISLITE NA VAŠ g] DIMNIK! Z VAMI STA 133 - SCHIEDEL IN /T \ gradnja Žai i \ GRADNJA ŽALEC tel.: 063/701-011 SALON POHIŠTVA Lesna industnid Idrna n sol o 6526 i Spodma Idriia Kako do nove spalnice? STARO ZA NOVO informacije: LESNA INDUSTRIJA IDRIJA tel. 065/71-266, 71-267 ^Sak dan od 8.-18. ure, tudi v soboto in nedeljo! MM Zaradi spremembe proizvodnega programa in ureditve skladišča vas DO MARMOR HOTAVLJE vabi na RAZPRODAJO STENSKIH OBLOG, TLAKOV, BALKONSKIH OBROB, POLIC IN STOPNIC ki bo od 23. do 30. septembra 1987, vsak dan od 10. do 17. ure in v soboto od 6. do 14. ure v DO Marmor Hotavlje. Navedene izdelke boste lahko kupili po 10 do 40% znižanih cenah. Obiščite nas! Mogoče boste našli prav tisto, kar že dolgo iščete! Zavarovalna skupnost Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj Rumene rutke Tudi letos se je v akcijo, imenovano Rumene rutke, razen svetov za preventivo vključila Zavarovalna skupnost Triglav. Vemo, da nesreča nikoli ne počiva in da se ji s še tako veliko previdnostjo ne moremo izgoniti. Posledice Nezgod pa lahko vsaj delno (gmotno) omilimo z nezgodnim zavarovanjem. Preventivna dejavnost v Zavarovalni skupih T i u jI.) v |o r.izen različnih oblik zavarova redna oblika dela Rumene rutke pri Pntivno akcijo za cicibane in prvošolčke -na Gorenjskem že predlanskim uvedli sveti Preventivo in v/ijojo v cestnem prometu »lUPa) z zavarovalno skupnostjo. Lani se je ''i1 pridružila še Ljubljanska banka V Zava valm skupnosti so se odločili zanjo v zvezi z |7*0odnim zavarovanjem šolske mladine Ne 4n namre^ nikoli ne počiva in niti s še tolik 0 Previdnostjo se ji ni moč izogniti i Posledice ne/()od p,i lahko vs.i| delno ^otno) omilimo z nezgodnim zavarova Soi"1 r'(»sebnost nezgodnega zavarovanja l *ke mladine pa ie, da je to najcenejša obli &t 'Sodnega zavarovanja Izkušnje že nekaj * kažejo, da zadovoljuje vse potrebe po lov zaščiti učencev, dijakov in studen 81» |e D,'° Dri Zavarovalni skupnosti Tri IqvV /,,v,,r(,van,n 311 tisoč učencev in študen ^ ■ Na Gorenjskem, kjer je vpisanih v šole ^Ki§\^ tisoč učencev, jih je bilo zavarovanih y»rv 0ziroma okrog 85 odstotkov To zavaro y{ •>«• |e tako razširilo, da |o skoiaj ni sole v»rr? bl sk,emla tega zavarovanja Podatki Za tn» skupnosti Triglav, Gorenjske obmo 0rjj,skuPnosti Kranj kažejo, da so zadnje leto T0 "dnine dosegle višino izplačanih premij l|u *• posebno spodbuden podatek, saj so *>ij*to Dre' odškodnine število vplačanih pre Mruftovr*tno zavarovanje presegle za tri od »'kn i»ni»Udl letos Poteka septembra po šolah ure J,' n**godmh zavarovanj šolske mladine da jI '>" podatki sjiodbudni Ka/o|o namreč, V k <0^rat *tevilo zavarovanj ne bo manj je bilo do zdaj Glede preventive v pr fc»Jrnev»b letošnjega šolskega leta smo se LTvOVari»C -____Jl_.l___l________ I* ^>V,,rl'ili s jiomoi mkoin komandu |a |>osta »nil 'ce Kranj, Dragom Zadmkarjem r t skrbno pr*prtrvtN kot prejšnja "valnvrerina |(l tum „j^cjn Riimnn« rut Ji* ke, v kateri sodeluje tudi Zavarovalna skup nost Prvi podatki o poti v šolo so zdaj dokaj ugodni Modtom ko smo še posebej po/orni na prehode pred šolami in v prometnejših križiščih, ocenjujemo, da tudi vozniki upo števajo predpise in navodila Naša poveča na. okrepljena pozornost in skrb bo trajala so nekaj časa Opažamo pa tudi pomanjklji vosti Ena takšnih je prometna signalizacija, zlasti utripajoč« luči in prometni znaki. Zelo pomanjkljiva jo ali pa je sploh ni Res je vse skupaj povezano z denarjem, vendar ugota vljamo. da jo marsikje že ogrožena osnovna varnost Poseben problem pa so še mopedi sti in bomo zato še naprej vztrajali pri odlo čnem in organiziranem nadzoru ter tudi ukrepanju.« Pa se ie enkrat vrnimo k nezgodnemu za varovanju Zavarovalna skupnost Triglav želi, da že mladina spozna namen tega zavarova nja in da se tudi prepriča, da le z nezgodnim zavarovanjem lahko ublažimo posledice Ne zgodno zavarovanje lahko samo koristi Za premijo, ki jo ie treba plačati na začetku šol skega leta, je učenec zavarovan za vse šolsko leto in tudi med počitnicami MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporoča l»OOI)JKT.IK ZA PIT PROMET K KANJ n.sol.o.. Kranj, Mirku Vudnova 13 Podjetje /a pil promet Kranj obvesta telefonske naročnike na področju KS Cirče, 11 rastje in Prebačevo, da bo od 15. se|>tembra 1987 do 29. septembru 1987 moten in prekinjen telefonski promet /uradi preključitve telefonskih naročnikov i/, glavne \ H Kranj na rajonsko \l( rianina. Ob preključitvi bodo telefonskim naročnikom navedenih krajevnih skup-nosti /umenjune telefonske številke, ki so v telefonskem imeniku 1987/88 navedene \ okle|iu|ih KUZV v ustanavljanju Todraž 1 M22i (iOKKNJA VAS Delavski svet razpisuje ku drovsko štipendijo z.a poklic RAČUNALNIŠKI TEHNIK - V Kandidati naj prijave I doka zih pošljejo v 8 dneh na gor nji naslov O dodelitvi stipen dlje bodo kundidati obvesc e ni v SO dneh UPRAVNI ORGANI SKUPŠČINE OBČINE RADOVTJICA Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov občine Radovljica objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. SVETOVALCA ZA PREMOŽENJSKO PRAVNE ZADEVE 2. SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA PODROČJE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE Poleg pogojev predpisanih z zakonom,morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod L: diplomirani pravnik s 3 leti ustreznih delovnih izkušenj pod 2.: diplomirani gradbeni inženir — smer nizke gradnje s 5 leti ustreznih delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo je določeno : tri mesece. Vse tiste, ki želijo delati na objavljenih delih in nalogah, vabimo k sodelovanju, s tem da pošljejo prijavo s. kratkim opisom dosedanjega dela in dokazilom o izobrazbi v 8 dneh po objavi na naslov: Občina Radovljica - komite za družbene dejavnosti in občo upravo. Nepopolnih in prepozno vloženih prijav ne bomo obravnava. T O K O S r r / i c TOKOS TRŽIČ Delavski svet razpisuje prosta dela in naloge: 1. VODJE RAZVOJNEGA SEKTORJA Pogoji: visoka izobrazba strojne smeri ali tri leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih ali višja izobrazba strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih. Zaželeno je pasivno znanje tujega jezika. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še druge, z družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike v občini Tržič predpisane pogoje. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 2. VODENJE PRODAJALNE - POSLOVODJA Pogoji: srednja strokovna izobrazba oz. končana V. stopnja usmerjenega izobraževanja ekonomske, komercialne ali poslovodske smeri, nad 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, znanje enega tujega jezika, trimesečno poskusno delo, sposobnost vodenja in organiziranja dela v trgovini Delo je v izmehah. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Tokos Tržič, Cankarjeva 9, 64290 Tržič ABC POMURKA, LOKA proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n.sol.o. Škofja loka TOZD JELEN - GOSTINSTVO KRANJ objavlja prosta dela in naloge v obratih: STARI MAYR v Kranju VODJA STREŽBI Za opravljanje teh del se zahteva poslovodska šola ali poklicna gostinska šola - smer natakar in 1 - 2 leti prakse na podobnih delih TOČAIA s končanim tečajem za PKV natakarja oz. gostinsko šolo HOMAN V SKORJI LOKI KUHARJA s končano gostinsko šolo - smer kuhar TOCAJA za delo v pivnici. Za opravljanje teh del se zahteva PKV tečaj ali gostinska šola RESTAVRACIJA FRAN KO VO NASELJE V ŠKOFJI LOKI (ISTI I.KO Poskusno delo /a vsa dela traja HO koledarskih dni. Prijave z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi v kadrovsko službo DO ABC Pomnika. LOKA, t)SSS, Kidričeva 54, Škofja Ix>ka. ALPETOUR SOZD ALPETOUR DO Gostinstvo škofja loku TOZD Hoteli Bohinj Komisija z.a delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge KM I Pit »KI \ Pogoji: končana gostinska šola - smer turistični tehnik ali srednja izobrazba ustrezne smeri, eno leto delovnih izkušenj, znanje dveh tujih jezikov. Zu opravljanje del in nalog bomo s kandidatom sklenili delovno razmerje za določen čas, s polnim delovnim časom. Delo bo troizmensko, zato pridejo v poštev predvsem moški. Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Alpetour, TOZD Hoteli Bohinj, Ribčev laz 50, 84285 Bohinjsko jezero. @®IMlSSJJ©IEnGLAS 10. STRAN OGLASI, OBVESTILA Samoupravna stanovanjska skupnost Škofja Loka Odbor za solidarnost Na podlagi 31 člena Pravilnika o pogojih im merilih za dodeljevanje solidarnost nih stanovanj in družbeno najemnih stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost Škofja Loka (Uradni vestnik Gorenj ske. št. 7/87) objavlja osnutek prednostne liste upravičencev do solidarnostnih stanovanj in družbenonajemnih stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost škofja Loka. Glede na planirana sredstva m predvidoma razpoložljiva stanovanja se načrtuje dodelitev naslednjih stanovanj: — v Žireh 6 stanovanj — v Šk. Loki — Frankovo center 8 stanovanj — v Šk. Loki — nakupi starih stanovanj 3 stanovanja — v Železnikih - nakup starega stanovanja 1 stanovanje Število stanovanj se bo lahko povečalo s stanovanji, pridobljenimi z zamenjavami in preureditvami izpraznjenih stanovanj družbene lastnine Velikost in vrsta stanovanj se dodeljuje v skladu /10 členom Pravilnika o pogo jih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj in družbeno najemnih stanovanj, s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost Škofja Loka. Na osnutek prednostne liste imajo pravico dati utemeljene pripombe upravičenci, občani in organizacije združenega dela Rok za dostavo samo pisnih pripomb, ki jih je treba poslati na naslov: Samoupra vna stanovanjska skupnost Škofja Loka, Spodnji trg 40. Škofja Loka. je do 30. septembra 1987 Po preteku tega roka bo Odbor za solidarnost oblikoval prednostno listo in upora vičencem izdal odločbo o uvrstitvi Prosilci, ki želijo ponovno razgovor s komisijo oz člani Odbora za solidarnost, lahko to opravijo 28 septembra, med 14 in 16. uro. ČAKAJOČI PROSILCI STANOVANJ V SKOFJI LOKI IME IN PRIIMEK NASLOV ZAPOSLITEV ČK 1 DRUŽINE Z NIZKIMI 00 S - članov družim m več 1 Vukosav Zejak Novi svet 13 LTH 190 2 Dušar Ivko Frankovo nas. 168 LTH 180 3 Momirka Joksimovič Partizanska c 43 Gorenjska predilnica 175 4 Senada Ićanovič Frankovo nas 163 ODEJA 175 5 Zlata Ićanovič Novi svet 13 LTH 170 6 Lucija Malovrh Frankovo nas. 72 Jelovica 160 7 Bernarda Jugovic Frankovo nas 69 Instalacije 150 8 Ivo Junč Podlubmk 154 LTH 125 II DRUŽINE Z NIZKIMI OD -4 člani družine 1 Ana Pola|nar Trnie 3 invalidska upok. 275 2 1/mlin Okine Blaževa 12 LTH 235 3 Branko Radanovič Suška c 28 LTH 205 4 Tomaž Završmk Novi svet 15 SGP TEHNIK 193 5 Dunja Ekar Partizanska c 47 Iskra Kranj 188 6 Katarina Markovič Spodn|i trg 29 Kmeti|ska zadruga 180 7 Tomislav Tratnjak R steče 72 Zidar Ravnikar, pri obrt 180 8 Zorka Bujadilo Sp trg 9/a NAMA 180 9 Avdo t c m m Groharjevo nas 7 Instalacije 170 10 Irtok KastekK Podlubmk 41 Domt 165 11 Desanka Miloševič Podlubmk 152 Gorenjska predilnica 165 12 IvoMarič Frankovo nas 42 Cankarjev dom 16G 13 Esma Sefič Frankovo nas 166 Kroj 160 14 Ourad Smil|amč Podlubmk 155 Varnost 155 15 Sadija Malovčič Novi svet 13 SGP Tehnik 155 16 Ljubo Ivko Frankovo nas 174 Nama 155 17 Mara Josipovič Partizanska c 43 Gorenjska predilnica 155 IME IN PRIIMEK NASLOV ZAPOSLITEV ŠT TOČK 1 8 Anita Poje Podlubmk 1 59 Kraj 145 19 Vita Simeunovič Groharjevo nas. 5 Šešir 140 20 Simona Košir Podlubnik 161 Iskra Zelezmk: 135 21 Senada Omič Frankovo nas. 163 ABC Loka 135 22 Mirsada Zadnik Podlubnik 157 W0 135 23 Milorad Stojnic Frankovo nas 46 Termika 130 24 Derviš Huškane Frankovo nas 45 LTH 125 25 Zorka Jugovic Groharjevo nas. 11 Kmetijska zadruga 120 26. Dušan Kronvogelj Frankovo nas. 45 Termika 120 27 Drago Jug Partizanska c 40 Center slepih 120 28 Luca Josipovič Partizanska c. 44 Gorenjska predilnica 110 29. Said Kal tak Frankovo nas 46 Termika 110 30 Francka Šarkozi Frankovo nas. 43 Mesoizdelki 105 31 Radovan Darda Frankovo nas. 4 Termika III DRUŽINE Z NIZKIM OD - 3 člani družine • 1 Tatjana Šink Puštal 38 LTH 255 2 Aleksandra Berce Partizanska c 47 Center slepih 233 3 Vojin Narič Frankovo nas. 60 Gradiš 220 4. Franjo Omerzel Sovodenj 1 Termopol 218 5 Halil Svlemeni Stara Loka 28 Termika 215 6. Stojan Šivic Partizanska c. 43 Slikoplesk 213 7 Aleksandra Okorn Podlubnik 160 Gorenjska predilnica 213 8 Sejfo Jusofovič Frankovo nas. 60 Gradiš 210 9 Mira Dermota Klobovsova 5 ABC LOKA 210 10 Rado Stojičevič Novi svet 17 Jelovica 208 11 Bogomil Vojska Suška c. 17 ETP Kranj 208 12. Milan Marijan Frankovo nas. 74/a LTH 200 1 3 Karmen Mullner Groharjevo nas. 12 ABC LOKA 198 14 Jože Bašelj Andrej nad Zmincem 20 LTH 198 15. Anton Šefer Frankovo nas. 125 Gorenjska predilnica 195 16 Marjan Benedik Selca 67 Varnost 195 1 7 Tatjana Kaltak Partizanska c. 8 Gorenjska predilnica 193 18 Milena Vlaj Poljanska c. 23 Kroj 193 19. Olga Mravlja Hotavlje 65 Gorenjska predilnica 193 20. Milan Osredkar Novi svet 14 UNZ 188 21 Zehrida Zečevič Partizanska c 45 Tekstilindus 188 22 Majda Robinek Vešter 18 Iskra Železniki 185 23 Marija Kralj Frankovo nas. 44 UKC Ljubljana 185 24 Zorica Rosic Demšar jeva 24 ABC LOKA 180 25 Dušan Vasiljevič Tavčarjeva 16 SGP Tehnik 180 26 Bojan Mulej Novi svet 7 Litostroj 178 2 7 Selestina Lojič Partizanska c. 44 Iskra Železniki 178 28 Nada Begič Poljanska c. 63 LTH 175 29 Vida Krpic Frankovo nas. 86 Turistično društvo 175 30 Jadranka Stojkovič Virmaše 16 Jelovica 173 31. Milena Emeršič Frankovo nas 44 Gorenjska predilnica 170 32 Marko Knific Godešič 67 LTH 168 33 Damjana Primožič Mestni trg 30 Frizerski salon 168 34 Milan Zaje Jezerska 70 Iskra Reteče 168 35 Jožefa Bečič Frankovo nas. 42 Gorenjska predilnica 165 36 Almira Košir Frankovo nas. 91 Alpetour 163 37 Erna Jug Groharjevo nas. 8 UKC Ljubljana 160 38 Snežana Pandeva Kidričeva 62 Alpetour 155 39 Hakija Nuhanovič Tavčarjeva 16 SGP Tehnik 155 40 ZahidPorčič Novi svet 13 SGP Tehnik 150 41 Suzana Završmk Pod Plevno 5 Jelovica 148 42 Ouško Zoletič Frankovo nas. 43 Iskra Rateče 145 43 Darja Dolenec Frankovo nas 44 Peks 145 44 Jelena Karpič Partizanska c 12 Zdravstveni dom 135 45 Ei ii hm O vi. Na plavžu 13 Iskra Železniki 135 46 Edvard Potisk Partizanska c 46 Mesoizdelki 135 4 7 Bo|an Berčič Frankovo nas 168 Gorenjska predilnica 135 48 Seida Mehani Podlubnik 162 Iskra Reteče 130 49 Rumenka Stoianovič Frankovo nas 41 Gorenjska predilnica 115 50 MičoKeča Spodnji trg 4 Varnost 110 IV DRUŽINE Z NIZKIM 00 — 2 - člana družine 1. Darja Sekulj Klobovsova 2 ABC Loka 250 2 Violeta Mavric Partizanska c 44 Medicinska fakulteta 213 3 Antonija Atli|a Spodnji trg 19 Iskra Reteče 190 4 Romana Bertoncel| Novi svet 14 183 5 Andreja Derlmk Groharjevo nas 7 Gorenjska predilnica 183 IME IN PRIIMEK NASLOV ZAPOSLITEV 6 Sonja Kuk 7 Ivanka Tavčar 8 Hata Ponjevič 9 Francka Završmk 10 Dragica Gregurič 11 Marija Stanonik 12 Laura Glivar 13 Simona Paravinia 14 Marta Petrovič V SAMSKI OBČANI 1. Valent Hoblaj 2. Stojan Falež VI. STAREJŠI OBČANI Ivan Benedičič Eržika Sekulj Astra Bile (2 člana) Anka Pečelin(2 člana) Marija Grozdmk Asifa Čoralič VII INVALIDI Ivan Tonja Peter Derstvenšek Olga Kokelj Milena Pekija Ivan Brekalo VIII BORCI 1. Amalija Tavčar Frankovo nas 74 Trebija 17 Spodnji trg 1 9 Podlubnik 164 Mestni trg 41 Partizanska c 40 Frankovo nas. 69 Partizanska c. 41 Podlubnik 1 53 Podlubnik 152 Podlubnik 162 Spodnji trg 32 Klobovsova ul. 2 Kidričeva c. 69 Demšarjeva 1 Klobovsova 7 Frankovo nas 67 Sv Duh 49 Na Kresu 19 Frankovo nas. 43 Frankovo nas 74/a Stara Loka 31 Partizanska c. 43 LTH Varnost Iskra Reteče Gradiš Jelovica LTH študent OŠ Cvetko Golar Iskra Železniki Jelovica Center slepih upokojenec upokojenka upokoienka upokojenka upokojenka upokojenka 1 član 3 člani 2 člana 1 član 1 član 1 član ČAKAJOČI PROSILCI STANOVANJ V POLJANSKI DOLINI 1 DRUŽINE Z NIZKIMI OD - 3 - člani družine Gorenja vas 111 1 Rok Stanonik (čaka stanovanje v Gorenji vasi) 2. Darinka Miklavčič (čaka st. v Žireh) 3. Bernarda Klemenčič (čaka st. v Gorenji vasi) 4 Marija Jesenko 5 Simona Frelih 6 Marija Možina II INVALIDI 1 Majda Šubic Cesta 31. div 84 Gorenja vas 112 Ul. M. Sedi-m 2 Župančičeva 8 Tabor 11 Delavska 16 ČAKAJOČI PROSILCI STANOVANJ V ŽELEZNIKIH I DRUŽINE Z NIZKIM OD Zdenko Soklič Cvetka Baranja Fikret Grbič Marinka Klaneček Esma Džebič II DRUŽINE Z NIZKIM OD 1 Marjeta Tomaševič 2 Dušan Penič 3. Trajče Andreievski 4 Dragica Pratljačič - 4 - člani družine Racovnik 28 Na Kresu 22 Na Kresu 21 Na Kresu 24 Na Kresu 19 — 3 — člani družine Selca 27 Trnje 12 Na Kresu 18 Racovnik 35 Gorenjska predilnica Alpina Kroj Alpina Alpina Alpina Alpina Iskra Železniki Alples Niko Alples Iskra Iskra Železniki Iskra Železniki Alples Niko III DRUŽINE Z NIZKIM OD 2 člana družine 1. Erika šubic Dolenja vas 28 Iskra Železniki 2 Jelka Lušina Dolenja vas 2 Alples ŠT. TOČK 178 175 165 163 163 140 140 135 105 260 260 175 165 155 145 233 230 190 185 165 155 220 205 190 193 178 160 155 150 110 190 18» 150 145 ALPETOUR SOZI) \i(m-(..m Škofja I ..K.i Titov trg 4/h razpisuje na podlugi sklepov delavskih svetov TOZD v sestavi SOZI) Alpetour dela in naloge: 1. INDIVIDIAI.NKOA POSLOVODNLOA ORGANA TOZD GOSTINSTVO K KANJ 2. TKHNICNLGA VODJK. TOZD REMONT K KANJ 3. VODJK KOMKRCIAI.K TOZD TRANSU KIS I TOVORNI PROMET Škofja loka Poleg splošnih pogojev m pogojev iz družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občim morajo kandidati izpolnjevati le naslednje pogoje: pod 1 visoka ah višja izobrazba ustrezne smeri, tri ali pet let ustreznih delovnih izkušenj, pasivno znurue enega tu jega jeziku pod 2. visoka ali višja izobrazbu strojne smeri, tri uh pet let ustreznih delovnih izkušenj, zaželena predizobrazba avtomeh.ui-.kc stroke pod -1 visoka ali viš|a izohra/ha ekonomske smeri ah drug«' ustrezne smeri, dve ali tri leta delovnih izkušeni pri komercialnih ah transportno špedicijskih poslih, uktivno znanje tujega jezika, zunanjetrgovinska regi st racija (ZTR) Delovno razmerje sklepamo zu nedoločen čus za štiriletno mandatno dobo /. možnostjo ponovnega kandidiranja. Pisne prijave z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogo|ev naj kandidati j)ošlje|o v H dneh po objavi na naslov SOŽD Alpetour Škofja I.oka, ka drovsku služba. Titov trg 4/b. z oznako »za razpis« z nuvedbo zaporedne številke, za katera dela in naloge se kandidat pun vlja. Delavski sveti bodo o izbiri kandidatov odločili v till dneh j>o končunem zbiranju prijav Kandidate bomo obvestili v 15 dneh od dneva, ko bodo delavski sveti imenovali izbrane kan didate. Obrtno pmljetje zu popruvilo tehtnic I I II INKA K KANJ K i .nu llenedikovu 1 razpisuje na [>odlugi sklepa komisije zu medsebojni! delovna i azmerja |>rnsta dela m naloge VODJA DELAVNICE Pogoji srednja strokovna izobrazba strojne smeri, T> let delov nih izkušenj pri vodenju skupine Delo združujemo z.i nedoločen cas Začetek dela takoj ali j>o dogovoru. F*rijave z dokazih o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v M dneh j>o objuvi razpisna na naslov Tehtnica Krunj, Henediko\, a 1, Kranj Trgovsku in gostinsku DO /l\ 11 \ K KANJ, n.sol.o , Nuklo, Cestu nu Okroglo J TOZD MALO P KO DAJ A K KANJ n.sol.o Nuklo, Cestu nu Okroglo J objavlja |)o sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge za novo prodajalno Naklo PRODAJANJE BLAGA NA DROBNO Pogoji: IV. stopnja SI dni smer |>rnda|alec, jioskusno delo HI) Pisne prijave z dokazili o izpolnjevunju J>ogojev sjirejemu ka drovska služba DO Živila Kranj, Naklo, Cesta na < »kroglo ;i, H dni |)o objavi DO DINOS L1UHIJANA TO/D l'ii|iiavu odpadnih sum.mii I .juhi jana, Titovu I I h Odbor z.a delovna razmerja objavlja prosta delu in nalog* D K Kranj, Savska loka 24 IRIADJBCNSGA DELAVCA Pogoji: priučen delavec, eno leto delovnih izkušenj. |>oskU delo traja en mesec ttfi Kandidati n ij »loze [>onudbe z dokazili o izpolnjevanju P jev na naslov DO Dmos Ljubljana, TOZD Priprava <><*PU surovin, Ljubljana, Titova 11H, v H dneh od objave (.OKI NISKA OHI.ACII.A K KANJ ot>Jr Po sklepu Komisije za delovna razmerja DSSS Kl0§ vljamo |)iosta dela m naloge HNANCNKOA KNJIGOVODJA 1'ogoji končana V. stopnja strokovne izobrazbe - "j nomski tehnik, dve leti delovnih izkušenj, oV'° izmensko, ti imesečno poskusno delo Prosta dela in naloge se razjiisiijejo za določen ca' nadoinesc aii|u delavke na j.oi odniskcm dopustu Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju P"'^"^^' Ijejo v H dneh Splošnemu sektorpi t,oren|skih oblači Cesta JLA 24/tt. Krunj j Vsi prijavljeni kandidati bodo vabljeni na razgovor bodo obveščeni v M dneh j>o opravljeni izbiri t* $REKf 15. SEPTEMBRA 1987 MALI OGLASI, OSMRTNICE 11. STRAN JoMESGLAS ^4U OGLASI H: 27 960 jHta I 1A l€ AVTOMAT tornos 0 15 tri . "*ki. kombiniram skobelni stroj, ši hj?°cm m sprednji levi BLATNIK za .hr°*č. prodam Čadež. Na logu 17. h-Sii^a_14876 JJ^too prodam črno bel TV z vgraje KQ,!.ad|om. še v garanciji in dirkalno ^°ja5 prestav Tel 50 134 15059 °0amtB TV sprejemnik, ekran 60 •,;Ma'4 leta. cena 12 SM Teran. Kn •^Knže Tržič_15067 Ini?01 nov Darvn' TV gorenje orbiter, ^stotkov ceneje Tel 27 071 ijVj.____15077 ^ 8rri dobro ohranjen barvni TV go Je- starejši letnik, za 25 SM Rajko SJjKgkJ.ahovče 3_15097 i*Sno prodam RADIOKASETOFON 30 W. dve kaseti Pristava 10, T/žič 15100 u—-1 RADIO z dvojnim kasetofo S^gjgSM Tel 25 558 15110 FOTOAPARAT praktica BC 1 ^^onic z objektivom pentacon 50 jj.ter objektive 135 mm, 29 mm in ,gm Vse skupaj za 27 SM Jenster j^!!jgka_pobrava 81_15122 Sin T Črn° beh ^ 9°ren'e 108 ET 1 Ki, *skim upravljanjem in 16 prog JS?ys. Preddvor 31 151 ?4* 138 rreaavor ji ID njijT ._ «0tV RESIVER itt in grundmg ter »i,iN|KE iskra 50 W Tel: 28 161, K__ _15142 K3/" RADIOCENTER povver Pack 2 j^Ljel.: 22 200_15146 E?" STOLP universum 2 x 40 VV. ma ' ^setofon, 5 kanalni equlaiser Srt^ofon z zvočniki Tel 39-250 C---- 15147 F^UnTi--- Poh!"1 črnobeli TV, star 3 leta, cena ^govoru Tel 77 765_15155 Coj "i 300 amperski varilni APARAT P'oizvod iskra Tel 69 350 Bfc^ 15167 KJ* barvni TV gorenje, daljinsko kr,th|anie. ekran 65 x 45, star 2 leti. "*n, cena 50 SM Tel 60 238 fcfc-- 15,68 iS* i,va,ni STROJ bagat jadran |S*_37 540. zvečer 15177 ^d*rT---- ^električno stikalno URO the J^orn Manja Janžekovič. Sem 50^Cranj_15181 lov pralni STROJ gorenje. 10 >v ceneie Ivo Cuderman, Zg 15183 Ugflbenl mat. •Jj^termoakumulaciisko PEČ 2 ' " v garancijskem roku ter pet novih vratnih KRIL m podbojev. iPJtJfj 60-214_14906 \? Pr°darn nova macesnova ga-JJfjn "ATA, ročno delo, dim 2,40 m RTV* nadsvetlobo in ?0(X) kosov l^-LARCA t,p ,„m(i/ U H t. Tel fljsL.____15025 I I 2 rn SIPE 2erjavka 5. pri Trbo fc^_____15117 kr'7\ OESKE. debeline 5 in 8 cm ""•dizovec. Zali log 25. Železniki ^-----__15124 V^n» i 'om APNA ali zamenam /,i S^-1^21 046_16132 B garažna VRATA, 3 delna, vitimi- S|Mna 4 m Franc Bogatai. Log ^^1*1.__15134 »5V ,o^Cir dolžina H m Cesta na j^jMtj*_16136 ^6». Suhe smrekove PlOHt !> cm JJJ36_16146 hjj ELEKTROOMARICO /.i novo K* ', 31 varovalk, števec, ura) 5 0 '57. stanovanje t, škofja Lo J5fl^---_16148 jSr«,00/« sretne KRILA in balkon VT>iLTel (061) 832 3/5 15169 belino 15185 2 ?50. i« tmk 1981 telonce 15. JJjk* ,,nl«"o Z 101 GTL 65/5. le ij V^t,' ' Polno dodatne opreme. ,;J.7 Mio Pavel Mupar. Krize __' '1; 1'1 V'wQ„ A^A. letnik 1976 in SPA S fw!- ,e,n,k ,<);'> ,,bM '«1»'»»" fcsj c Tavčar. Virmase 70, Skotja ri3n>^~ _14;6tt V\!*l al^P CAPRI. dobro ohra c ^ vV^-1__'491' iV-Sai^D ESCORT. letnik 1978 3». Kranj 14926 tnik 198(1 in l ADO 'iliorl Kidričeva 1 7 1'»()'.!, IV *° Nciv, Siit)„ t(d( >|.i 1984 do /.t 9!> SM Um ti K(di.| 15058 t registriran do Sradnja vat 89. __18080 aoiH JIO(t>""h,ni i"1 52*!;__ 16062 19/7 registriran ■'888 Bratkovič. Cankai ■N _18088 |. U° l 101 / nionialni bf^n '><)v,» tovorno PRIKOLI B "v'<> l angodiolc, Stara j5jLk°M 16088 >URD rtrstA i,„„,k i9/9 150/1 Tovorni AVTO 4500 kiper v voznem stanju, registriran do februarja 1988, cena po dogovoru, prodam Mirsad Djananovič. C 1 maja 27, Jesenice _15074 Prodam Z 101, letmk 1974 z radiom in vlečno kljuko za 50 SM Registriran je do junija 1988 Benigar. čirče 26, Kranj, tel 36 773 po 20 uri 15075 Prodam dobro ohranjeno otroško KO LO na 5 prestav Tel 82 307 15076 Ugodno prodam 126 P.letnik 1980 Tel 84 190 15080 Prodam VVARTBURG 353 W, letnik 1974 Tel 80 056. zvečer 15081 FIAT 1300, letnik 1973, registriran do ;unija 1988, poceni prodam Pogačnik, Zg Bitnje 247. Kranj 15089 Prodam Z 101 L. letnik 1976. registrira no do septembra 1988, dobro ohranje no Gale. Planina 8, Kranj 15091 Prodam nov MOTOR java ter osebni avto VIVA karavan Štefan Mladenov, C v Rovte 16, Jesenice 15094 Prodam dobro ohranjen VVV 1200, le tnik 1976 oktober Skokova 13, Stražiš če Kranj_15095 Ugodno prodam Z 750, 40 SM Šebrek. Gorice 33/a, Golnik 15096 Prodam R 4 GTL, letnik 1982. za 2,3 Mio in nov MOPED APN 6 Tel 62 280, dopoldan 15101 Prodam MOPED kolibri T 12 Tel: 24 117_15107 Prodam Z 101, letnik 1976, registrirano do avgusta 1988 Tel 37 893, od 19 do 21 ure_15108 Ugodno prodam Z 750, letnik 1977 Likar, Zg Besnica 3 15109 Prodam Z 101, letnik 1982 september, registrirana do septembra 1988 Tel : 50 658. po 15. uri 15114 Prodam FIAT 126 P, letnik 1980 in kup persbuseh, trajnožarečo PEČ s ploščo za kuhanje Marjan Fujs, Suha 7, Škof-ja Loka_15115 OPEL KADETT B, letnik 1974. prodam Golnik 7, tel 46-423_ 15119 Prodam FIAT 1300, letnik 1976, dobro ohranjen, registriran do julija 1988, cena 65 SM Ogled vsak dan od 14 do 17 ure Dragan Borkovič, C Železarje va 23, Jesenice 15120 Prodam FIAT Z 750 SE, delno obno vljen Ogled popoldan Cesta svobode 30, Radovljica 15125 Prodam JUGO 45/A, lejnik marec 1986, prevoženih 19 500 km. garažiran Tel 38 908_15127 Ugodno prodam AVTOMATIK A 3 KLSG, izvozni model, maj 1987 Tone Cvek, llovka 5/a 15130 Prodam R 18. star 5 let. 45 000 km, do bro ohranjen Tel 28 361 15133 Prodam karambohrano ŠKOUKO (sprednja leva stran) za JUGO. cena 10 SM m FORD ESKORT, repistnran, za 100 SM Čosič, tel 77 013, od 10 ure naprej 15136 Z 101, zaleteno po delih ali celo, pro dam Tel 70 462_15139 Prodam Z 750, letnik 1978. registrirano do decembra 1987 za 65 SM in Italijan ■.kn športno KOI O n.i K) prestav, /;i 11) SM Ajda Sunič, Podhom 2, Zg Gorje _16140 Prodam karambohrano Z 101, letnik 1979, prevoženih 64 000 km. lahko tudi po delih Žabmca 31 15143 Prodam LADO 1600 Roaič. Fmžgar;e va 8/a, Lesce_15144 Prodam športno KOLO Tel 41 126 _15150 Z 101. letnik 1979. 71 000 km, dobro ohranjeno, prodam Tel 74 339 15163 Prodam dve športni KOLESI na 10 pre •tav. mistral. za večjo postavo, malo vožen ter rog, dobro ohranjen Trboje 101_16166 Prodam BMW 316. letnik 1981 Kobal. Sp Gorje 93_16158 Z 101/C, letnik 1981, prodam Miklav ćić, Vmcarie 48, škofja Loka. popol dan_16169 Prodam tomo« AVTOMATIK A 3 MS, star 4 mesec, /a 40 SM Lenart Hab i.m. Podlubnik 168. Škofja Loka 16164 Prodam avto l ADA 1300 S letnik 1882.87 J00 km Tel: 62 388 16166 Ugodno prodam ohranjeno Z 750, le tnik 1961 Letence 16, Golnik 15171 Prodam dobro ohranion KOMBAJN /a krompir vvillmaus Franc Kropivmk. Zg trnih 7__14814 Prodam / 850 letnik 1984 m APN »i Tel 28 288_16173 Ugodno prodam VVV 1!/00. letnik 1976 Ostale informacije dobite po tel 81 227_16178 Prodam APN 7 prevoženih /0 km Ma nja Korenčič, Sv Duh 69 Skof|a loka (pri predu)_15180 JUGO 46. Ietnik~1982 51 000 km. gara žiran, prodam Edo. Mlaka. Oretneko v.i pot / iel ;/ 111 popoldan 1518; Prodam . ^ti P letnik 19/8 prvi lastnik Pavec, tel 22 647_ ti.il UNO t«) S oktober 198f> prodam T.l 27 501 zaposlitve islim KV olofcir l/t) »talaloria 15024 Zaposlim Df t AVKO /a delo v kovinski ntrolo /uj>an( Smledniska 100 Krani _16081 Al i, mogoče /o kd«| o/iroma In tnd opravljal delo akvi/iterja knjig na tere nu / Pa si zaradi slabih pogojev ali za siužka obupal/I Javi se s kratkim ti vlienjepisom in po možnosti s telefon ako številko zaradi hitrejše vzpostavi tva zveze in gotovo ti bomo odgovori h šifra Za na|t>ol|te 30 odstotna sti milim 15064 AKVIZITERJP Priključne ae skupini, ki prodata priročnike šifra Za t»ol|*i |utri _18084 Mladim / veseljem (to lorenskega do i,i nudim odličen /iulu/ek tel ?5 448 1508(1 Frizerka s prakso dobi zaposlitev Ce sta Staneta Žagarja 40. Kranj, tel 26 984_15088 Za prodajo najnovejšega knjižnega programa Mladinske knjige (ENCIKLOPEDIJE ATLASI, itd), HONO RARNO ZAPOSLIMO ZASTOPNIKE, izkušene in neizkušene Pogoj delo sobote m nedelje lasten prevoz Šifra ATRAKTIVEN ZASLUŽEK 15093 Inženir elektrotehnike iz Krama, išče v svoji stroki, honorarno delo šifra Ta koj inženir 15151 iaino prodam Prodam JAGODE popenjalke in ROŽE trajnice za vrt Tel 40 590_15052 Prodam silažno KORUZO Sp Brnik 57 _15064 Ugodno prodam PIANINO lina Tel : 27 207 15065 Prodam suha bukova DRVA klaftre Tel 42 839, zvečer_15072 Prodam jedilno rdečo PESO za vlaganje in suha DRVA Velesovo 9, Cerklje __15083 Prodam hlevski GNOJ Žiganja vas 17 _15087 Po zelo ugodni ceni prodam FIAT 125 PZ, rezervne dele za FIAT 1100, 23 ŠPI ROVCEV m snegobrane Tel 69 202 _15090 Prodam belo, dolgo, poročno OBLE-KO Tel 66 167, zvečer_15098 Prodam belo, dolgo, poročno OBLEKO, št 40 Greta Kveder, Predoslje 152 _15103 Prodam ORLE jamaha PSR 15 Mojca Mesec. Žirovnica 116, tel 80 630 _15111 Prodam 2 para SMUČI, otroške in _ odrasle ter 2 para PANCERJEV, št 41 DOS6£Sf I m 39, UMIVALNIK - zelene barve kol pa sistem, nov Bevkova 28, Radovljica 15121 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO si mentalko Franc Šenk Hotemaže 4, tel 45 351_15068 " KOKERSPANJELE (3) z rodovnikom, prodam Tel 75 320_15070 Prodam 2 TELIČKI simentalki, stan 3 tedne Mihelič. Strahinj 1 15082 Oddam siamsko MAČKO, ljudem s hi šo in vrtom Tel 35 373 15116 Prodam 2 BIKCA črno bela. stara 3 mesece Poženik 6. tel 42 355 15131 itanoianja Sobo z možnostjo pranja m likanja, do 40 000 din, v Kranju iščem šifra Uslužbenec 15099 Štiričlanska slovenska družina išče dvo ali trosobno stanovanje na Jeseni cah ali v okolici, najraje v stanovanjski hiši Milan Malej, Dovje 112, Mojstra na, tel 27-376, dopoldan 15102 Zamenjam lastniško STANOVANJE 90 m^ z garažo v Kovorju za do 45 v Kranju Kovor 74, Tržič 15104 Študentka išče sobo za eno leto Tel.: 33-729. popoldan 15105 Prodam dvosobno STANOVANJE 64 m^ s telefonom, ali zamenjam za podobno na Bledu ali bližnji okolici. Tel.: 38 905, od 14 do 16 ure 15106 Prodam GARSONJERO na Planini za gotovino Boštar, tel : 37 036, po 20 uri 15118 Mlad, miren zakonski par išče stanovanje Tel 38 272, popoldan 15149 V Kranju najamem enosobno stanovanje ali garsonjero. Nudim predplačilo Šifra: Študentka ob delu 15154 Dekle nujno išče garsonjero v Škofji Loki. Šifra: Predplačilo 15161 Ugodno prodam kombiniran otroški VOZIČEK Mojca Murko. Planina 26, Kranj_15126 Prodam globok otroški VOZIČEK peg. Tel 24 842_15141 Prodam HLADILNIK gorenje ter ženk-so KOLO rog Tel 60 447_15162 Prodam klavirsko HARMONIKO, 80 basno, malo rabljeno Tel : 67-056 __15163 Prodam bukova DRVA Rupnik, tel.: 69 089 15166 itan.opiema Prodam termoakumulacijsko PEČ aeg 3,5 KvV Avgust Senčar, Zlato pol|e 3/d, Kranj 14865 R.i/Nigljiv KAVČ in dva fotelja ugod no prodam Tel.: 21 663_15057 Prodam ŠTEDILNIK gorenje (4 elek, 2 plin) za 8 SM m ŠTEDILNIK kuppers-buseh za 3 SM JakopiC, Blejska Do- bra»a 81_ 15123 Prodam malo rabljeno belo otroško POSTELJICO z logijem in raztegljivo kuhinjsko MIZO Tel : 38 617 16129 Zamrzovalno SKRINJO Ith. 520 litrsko, ugodno prodam Tel : 23 025 15137 Prodam belo KUHINJO Tel 84 096 _15157 Ugodno prodam malo rabljen 80 litrski BOJLER, ležeči Beguš. Podbrezje 102 _15170 Prodam novo centralno, etažno PEČ central 23 Stanonik, Volaka, tel 68-386_15175 Poceni prodam skoraj novo zgoraj de l|.vo OMARO (2.30 M 0,60) Tel 27 207 _15179 Ugodno prodam novo. odpakirano otroško sobo bregana in SPALNICO alples Tel 27 916, po 16 uri 15184 Starejšo HIŠO v Poljanski dolini, pri merno za stanovanje, delavnico ali vi kend, prodam. Šifra: Ob potoku 15051 V najem vzamem prostor za mirno obrt v Kranju. Šifra: Enoletno predpla čilo-obrt 15160 kupim Kupim TELETA simentalca. starega okrog 10 dni Tel.: 70 208_15073 Kupim MLATILNICO na popolno čiš čenje Ponudbe pošljite na naslov Jože Bešter, Ovsiše 20, Podnart, tel 70 179_15078 Kupim stanovanje na Cesti Staneta Žagarja ah Gregorčičevi ulici ali ga zamenjam za takoj vseljivo garsoniero, cca 30 nrr, na Planini III v Kranju Ši fra: Dogovor 15085 Kupim ŠKODO 120 LS Tel 66 861 _15172 Kupim MOTOR za Z 850 ali 750 speci al Tel : 69 654. popoldan 15174 izgubljeno 10 septembra sem pri stolpnici Plani na ali pri trgovini izgubil INJEKCIJE Poštenega najditelja prosim, naj jih vrne na naslov: Janez Ravnik, Planina 33, po 15 uri 15186 OBVEITIIA Hvali Prodam eno leto stare KOKOŠI nosnico in kokoši za zakol Cegelnica 1, Naklo, tel.47-226_14671 Prodam KRAVO simentalko. 9 mese cev brejo. Lju'jno 25. Podnart 15050 Prodam PRAŠIČKE, težke od 20 do 25 kg. Sp Brnik 16__16063 Prodam 10 tednov stare rjave JARKI CE Stanonik. Log 9. škofja Loka 15063 VODOVODNO INSTALACIJO NA NO VI HIŠI, kot tudi manjša popravila, vam izdela obrtnik Tel : 28-427 14789 Propagandni material ( table, napisi) izdelujem in obnavljam po ugodnih cenah Zdravko švab, Pristava 69, Tr- žič, tel.:60-257_14946 Honorarno tipkam diplomske naloge Naročila sprejemam dopoldan po tel 51 555, popoldan 57 041_14971 Prodam NJIVO v izmeri 1010 m2, od-daljeno 2 km od Kranja Naslov v ogl oddleku_15079 Nudim pomoč starejši ženski pri go spodmiskih opravilih, enkrat tedensko Tel.: 27 516_16082 Poslovni prostor 90 m2 s stroji za plastiko in orodjarstvo, dajem v na jem' šifra Okolica Kranja_15128 Instruiram angleščino za osnovne šo le Tel 21 630. samo dopoldan 15152 Sporočamo žalostno vest, da nas \v zapustil na.š sodelavec v pokoju i. to/.dn Hlnttovni promet, skladišča gotovih izdelkov ANTON GROHAR roj. 1921 Od njt'M'i sum so poslovili v čotrtok, K) soptembra 1987^ob 15. uri na kranjskom pokopališču. Sindikalnu oi ipiiii/acijn SAVA Kranj Sporočamo žalostno vrst, du nas jr zapustil naš sodHavor v pokoju iz tozdaGTI — Valjarna ANTON SAJOVIC roj. UM I ( )d ii|«-»;.i ••m" •>«' poslovili v torok, H soptcmhra 1HH7, ob lfi uri mi pokopališču v 1'rcdosljah Sindikalnu mr...../,mi.i Sava Kranj Nenadoma nas je zapustila naša ljuba žena, mama, stara mama, sestra in teta MARIJA PERKO rojena Švab Od nje se bomo poslovili v torek, 15. septembra 1987, ob 16.30 iz Pristave 59 na pokopališče v Križah. Do pogreba leži v mrliški vežici v Tržiču. Žalujoči: mož Anton, hčerki Irena in Heda z družinama, sestri Tilka in Lucija ter drugo sorodstvo. Tržič, Pristava, Kovor, Kranj, Križe ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA GOLOREJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Stenšakovi za njeno pomoč, g. župniku za lep pogrebni obred in izrečene besede, Cestnemu podjetju, Savi, Osnovni šoli Cerklje, pevcem Društva upokojencev, gasilcem in govorniku za poslovilne besede. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA. VSI NJEGOVI Voklo, 3. 9.1987 ZAHVALA Ob smrti našega dragega JANEZA SAJOVICA iz Predoselj se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nas tolažili in z nami sočustvovali, nam izrazili pisna in ustna sožalja, da»ovali vence in cvetje, počastil pokojnikov spomin in ga številno spremili na zadnjo pot. Posebno zahvalo izrekamo gasilcem, g. župniku, govornikom in pevcem za zapete žalostinke. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVAIA Ob boleči izgubi našega moža, očeta, sina in brata ADIJA VIZOVIŠKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za prineseno cvetje, pisno ali ustno sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem iz Iskre Kibernetike, tozd RTC — metalurški oddelek Kranj in Turističnemu društvu Ijesce. Zahvala godbenikom in pevcem za zapete žalostinke. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Lesce, Kranj, Ljubljana ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice in sestre SLAVKE ŠTIRN se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, počastili njen spomin in jo spremljali na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo sorodnikom, sosedom, sodelavcem Knjižnice Kranj, govorniku z.a poslovilne besede, pevcem okteta Vigred, g. župniku za po-i',i i-biii ob rad ter prijateljem in znancem. Vsem ki ste jo imeli radi, še enkrat iskrena hvala. \S| NJENI Hrastje, 1 septembra NOVICE IN DOGODKI Tri dežele — naša domovina Rateče, 13. septembra — Letošnjega osmega srečanja treh dežel na tromeji se je udeležilo več tisoč ljudi. Edini prostor v Evropi, kjer se vsako leto srečajo Romani, Germani in Slovani. Še vedno je živa zamisel, da bi organizirali olimpijske igre treh dežel. Med tisoč obiskovalci na tromeji nad Ratečami je bil tudi Stane Do lanc Minulo nedeljo so člani turističnih društev Rateče, Trbiž in Podklošter odlično organizirali »Zeleni« za mir — Tudi na tromeji so se oglasili mirnvniki in zapisali: v Avstriji ukiniti izvoz orožja, v Jugoslaviji zapreti jedrsko elektrarno v Krškem, iz Italije odstraniti atomsko oro-žje... že osmi tradicionalni planinski in turistični pohod na tromejo nad Ratečami. Več tisoč ljudi se je s treh smeri povzpelo na 1.500 metrov visoko tromejo: iz Rateč, Selč pri Podkloštru in Bele peči. Vzdušje je bilo tako kot vsa leta doslej izredno. Srečali so se prijatelji, ki ne priznajo meja, ki jih zbližujeta in družita iskrena zavest in želja, da bi se med seboj bolje poznali in spoznali ter ostali — prijatelji. Srečanje nekaj tisoč ljudi na meji treh dežel je zatorej svojevrstna manifestacija prijateljstva, kjer ni parol, kjer ni slavnostnih govorov in govornikov... »Tu, na meji treh dežel, je prijateljstvo dejstvo in ne parola,« je dejal Armando Cojaniz, predsednik turističnega društva iz Trbiža. »Letos smo poskrbeli, da na tromejo niso prišli le tisti, ki se srečanja udeležujejo vsako leto, temveč tudi številni turisti iz Italije. Načrtno namreč skrbim, da bi se ta edinstvena manifestacija ohranila.« »To ni le srečanje ljudi, ki prebivajo ob meji. Prebivalstvo, ki tu živi, se lahko vsak dan srečuje in pogovarja; to je srečanje Tu, na tem prostoru, se stikajo tri dežele, trije narodi, a na srečanju so kot eno, kot da so vsi iz ene same domovine... vseh svobodomislenih ljudi, edino te vrste v Evropi. Samo tu se srečujejo Germani, Romani in Slovani, ne glede na meje in politično prepričanje. Želimo si le, da bi se iz takih in podobnih srečanj vendarle nekoč uresničila ideja, da bi organizirali tudi olimpijske igre treh dežel,« je nadaljeval predsednik organizacijskega komiteja Giovanni Massaruto. Še pozno popoldne so na tromejo prihajali novi in novi obiskovalci, predvsem z žičnico s koroške strani. Najbolj veseli so hitro zaplesali, kar po travi, bodisi ob zvokih italijanskega, koroškega ali našega zabavnega ansambla. Organizatorji treh dežel so ponujali slastne narodne jedi, od italijanskih pic do naših čevapčičev. Resnici na ljubo: nazadnje je bila največja gneča prav pri našem prodajnem pultu, kjer so številni marljivi Rate-čani skrbeli, da je bilo za vse dovolj ražnjičev in klobas. Kdor je kdajkoli bil na srečanju na tromeji, ve, da se na tej prireditvi spontano, nevsiljivo in resnično družijo Germani, Romani in Slovani, ljudje treh dežel in treh jezikov, a čutijo tako, kot da so iz ene same domovine... D. Sedej Turizem in planšarstvo naj si Dodata roke Bohinj, 13. septembra — Kravji bal, ki so ga v Bohinju letos pripravili že triintridesetič, je za planšarje velik praznik, saj te dni končujejo letošnjo sezono v gorah. Prav tako pa je praznik tudi za številne obiskovalce, ki se jih je v čudovitem vremenu v Ukancu, pod stenami Komarče in Pršivca, letos zbralo več kot pet tisoč. To pa je tudi dokaz in priznanje planšar-jem in planšariji, ki zadnja leta spet dobiva vse večji pomen. Na petnajstih planinah v okolici se je namreč čez poletje je paslo okrog osemsto govedi in le malo manj ovac. Vedno težje pa je dobiti dobrega planšarja, saj so mladi vsi zaposleni, starejši pa ne zmorejo več vsega. Mlad kmet in planšar si namreč vedno teže zagotavlja socialno varnost in pokojninsko zavarovanje. Na pašnike odhaja le zaradi velike ljubezni do čudovitih planin in živali, saj ravninski pašniki v okolici Bohinja ne zmorejo krme za vse leto. Zato je kravji bal, ena najbolj obiskanih turističnih prireditev v Bohinju, še vedno aktualen, saj se zavedajo, da si morata turizem in planšarstvo podati roke. To vedo predvsem tisti turisti, ki se že leta vračajo v Bohinj in na okoliške planine. Anica Vrbec iz Škofljice: »Vsako leto pridemo v Bohinj na kravji bal. To je že naš običaj, saj se nam zdi prireditev vedno zanimiva, hkrati pa si ogledamo tudi okolico in gremo na Vogel. Zelo smo zadovoljni, saj nam je tukaj res všeč in bomo še prišli.« Franc Žnidar, predsednik pašne skupnosti: »Bohinja si brez gora in planšarije ne moremo predstavljati. V dolini ne moremo pridelati zadosti krme, da bi naša živina preživela celo leto. Vendar pa je vedno več težav s planšarji. Dokler bo namreč kmet delavec več zaslužil v tovarni, ne bo hotel nihče v planine, kjer je treba delati i no od štirih zjutraj do noči, hkrati pa biti kuhar, živinozdravnik in še marsikaj.« rbeti za živ]; tudi Marija Cesar iz Jerek': »Na današnji prireditvi sodelujemo tudi članic« aktiva žena zadružnic '* Bohinja. Letos smo tu prvič tudi s peko, pripra vile smo kmečke dobro te, zaseko, klobase, d£ mač kruh, orehovo, P^ tranovo in hruškovo P0" tico, domačo kaplj,c°; Tudi sicer se žene ■ družnice na našem koncu veliko zbiramo, P°^ mi pa se udeležujemo številnih predavanj in **" čajev.« Veselo je bilo letos na kravjem balu, ki » ga popestrili člani godbe na pihala iz GoflJ« planšarji, sirarji, jahači, nosači, folkloristi. IH ski in moški zbor DPD Svoboda iz Bohinjs* Bistrice, mladi harmonikarji, pa tudi ansarnOf Rž s poskočnimi vižami in Boris Kopitar, ku* duhovito vodil prireditev. V. Stanovnik 17. dnevi narodnih noš, folklore in obrti Največja kamniška turistična prireditev Kamnik, II. septembra — Dnevi narodnih noš, folklore in obrti, ki so jih kamniški turistični delavci, zveza kulturnih organizacij Kamnik in obrtno združenje letos organizirali že sedemnajstič, so s pestro petdnevno ponudbo največja turistična prireditev v občini Kamnik. I^tos so jo popestrili tudi /. regijskim srečanjem folklornih skupin in prireditvami ob dvajsetem srečanju delavske solidarnosti. Že lani so staro mestno je dro v Kamniku razglasili za kulturni in zgodovinski sporne ni k ter tako zagotovili formal no zaščito enega naših naj lep ših mest. Uspešno so začeli prenavljati fasade, pročelja in stare hiše, čaka pa jih tudi pri prava in sprejem programa ce lotne prenove starega mesta Kamnik. Prav tradicionalni dnevni narodnih noš, folklore in obrti v Kamniku pričajo, da je še veliko takšnih, ki ne morejo in nočejo pozabiti zgodovine svojega kraja, ki so to največjo tu ristično prirt ditev v občini vzeli v svoje roke in se ji tudi v bodoče ne nameravajo odreči. Množica obiskovalcev od blizu in daleč pa dokazuje, da ima Kamnik priložnost zaživeti tudi kot turističen krai. »S prireditvami smo začeli že v sredo zvečer, ko smo v razstavišču Veronika odprli retrospektivno razstavo Aladina Lanca Akvarelni utrinki. V četrtek se je začela v starem mestnem jedu sejemska prodaju na stojnicah, ki sicer ni čisto taka, kot smo si želeli, je pa neki začetek V prihodnjih letih bomo namreč skušali k sodelovanju privabiti čim več domačih obrtnikov VVliko je bilo zanimanja tudi za koncert pihalnega orkestra DKD Solidarnost Kamnik. Danes so v povorki nastopile folklorne skupine, pripravili smo modno revijo, jutri bodo nastopile ljubljanske mažoretke, bo pa tudi revija foklornih skupin,« je povedal predsednik kamniškega turističnega društva Slavko Ribaš Dneve narodnih noš, folklo NESREČE re in obrti je letos popestrilo tudi regijsko srečanje folklor nih skupin, ki so ga v petek zvečer pripravili na Trgu prija teljstva. Na njem so nastopile folklorne skupine Iskra Kranj s primorskimi plesi in primor skinu srangnmi, Javorje z go renjsknni plesi, špu polko in marzolinom šotež, KUD Svo-boda Mengeš Domžale s po Ijanskimi plesi, KUD l'odko ren-Jesenice z gorenjskimi -podkorenskim plesi. Karavan ke Tržič s prekmurskimi plesi, Kamniška Bistrica z gorenjskimi plesi - spletom štajerisev in KS KPD Planina iz Sel na Koroškem s koroškimi plesi. »Regijsko srečanje folklor nih skupin je vsako leto v dru gem kraju, letos pa smo ga po vezali s prireditvami v Kamni ku. Prav je, da dnevi narodnih noš, folklore in obrti ostajajo tradicionalni, saj je povsod za te vrste prireditev ogromno zanimanja. To opažamo tudi pri današnjem večeru, regijskem srečanju, ko se predstavljajo gorenjske folklorne skupine,« je povedal Franc Poljan.šek, predsednik združenja gorenj skih folklornih skupin in pred sednik odbora /.a folklorno de javnost pri ZKO v Kamniku V Stanovnik Črn konec tedna na gorenjskih cestah Minuli konec tedna se je na Gorenjskem zgodilo kar štirinajst prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih predvsem veliko mladih. Mnogo je bilo hu je in laže ranjenih, v Žabnici pa je na kraju nesreče umrl sedem-najstletni Matjaž Porenta. Mili c mki pravijo, da je bil vzrok za večino nesreč prevelika hitrost, vinjenost in neizkušenost vozni kov. Ogromno pa je bilo tudi materialne škode. Dve hudi nesreči v Žabnici Zahnica, 12. septembra S petka na soboto ponoči ob 1.45 se je /godila prometna nesreča, ko je devetnajstletni Klemen Pokorn i/ Sv Duha peljal iz Kranja proti Škofji loki Z veli ko hitrostjo je pripeljal v ostri desni ovinek, močno odvil, v hišni vogal, nato pa ga J«'1 ^ kalo in vrglo nazaj na i »*sto- ^ demnajstletni Matjaž Port*"^ Virma.š, ki je sedel na zadU^, desnem sedežu, je bil njen, da je na kraju ne*\% umrl. Hudo ranjeni sta t"'1 ^ sedemnajstletni dvojčici ^»J, ja in Bojana Porenta iz V''rlj%) ki se zdravita v Ijublju"* ^ kliničnem centru V rnerced ^ ki je last Pokornovega niv}%rftr bil še osemnajstlet.ni UroS vii' i/ Svetega Duha, ki ic 0 nesreči laže ranjen. Voznik men Pokorn je po predvl* -njih miličnikov nesrečo p° . jjj čil zaradi prevelike hitrOS i neizkušenosti, sumijo (>a vpliva alkohola. Zahnica, KI. septembra ^A nedeljo zvečer, nekaj p« uri, se je v istem c! v Zabnici /godila |m>/ui i nt k<>s|MmImi skriti poslopju, last lUu/u Kuplrnlku i/ t L 1 |H»I* I Koii-lo jr oslli-šjt- mi k<»K ilrsrl Ion srnu, tlflno pu so |M" . H|n tudi lilviilni pioslotl 1'u/ui p mislili /utrnil sinuo\/l«u srn«. s ne ciijimi nu vre kol ITi mili)oiio\ illiiui jrv Dmiiui lju slo|l » *V||,I IJj rrkrlj in so oli i,tirnim po/uru luko) priskočili nu lM,,,,,rfk"lir|lj»^ rujuitl u>r rr*lll vm> pohlfttvo. (iMpodinjake stroje, ilvlnu m » ^r* m 'Iiiiiii/ui l|o /.uto po/ni m nuirtlil si- vrt |r skotit- l'ti Kusrii) (>rklr' o sotlrlovuli poklicni gušile! I/ Kiunju tu gusllsku tlniHtvM' ^jgi ' /.gornji Umik ni IjiIiovci . ukliviiuiiu pu jr lulu tuch 1 lv'.',,*lir |N» (rrkrlj./u viiniosl pn.m.lii pu jr ski Im-I nddrlrk milm < ' . , |,i»r>- i IiinIii poklicnih gustlcrv i/ Ktunpi In gusll.rv i/ /k Umik- 1 j(, i* |t skotuj (U) i «i kljunsklli gusilcrv t« t kiujunnv čistilo |H.g<»«1 l.il. lo pozni" l",'.;i,|i.' k.....slo^ - »" nw|MiliiKo ludi i Istri nu t.usllsk«' 1 sli uii|i-vulo o|m-ko. st*no, steljo m o/^uil M« V»» OO P»>»..... ' ,rlk"'7i»f kD' ml. vst-sko/l pu |< sltitltr I/ Ktunpi ,,j Kl|iil> I.Hi, in.i posu ilosunpi pu s. p |m.kii/ulii vi /• I lH"| oskiliu / mmIo ni poiitMliJkljivu itpiriiiM iti kljunsklli nusil<<" lltsttlilo m (..««» J * l"