Spedbdone In abbonamento postale — Poštnina plačana v gotovini Leto X., št. 34 („JUTRO" št »4 a) Ljubljana, ponedeljek 7. septembra l942-xx Upravmštvo; L.juoijana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št- 31-22, 31-23, 31-24 Lnseratni oddelek: LJubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42 izključno zastopstvo za oglase lz Kr. Italije ln inozemstva Ima Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milano PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva uL B. Teleta« št. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-2i Ponedeljska izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj — Naroda se posebej in velja mesečno L. 3.—• Za inozemstvo L 3.80 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu CONCESSION ARI A ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienaa italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. Milano dl v Egiptu Bombardiram je angleških letališč pri Aleksandriji — 16 angleških In 4 ameriška letala sestreljena Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil 6. septembra naslednje 832. vojno poročilo: Na fronti v Egiptu včeraj ni bilo posebnega poudarka vrednih borb. Italijansko in nemško letalstvo je bilo zelo ži\ ahno in je napadlo večkrat z vidnimi učinki skupine tankov in motornih vozil v sprednjih črtah in v zaledju sovražnika. Naša letala so močno bombardirala nasprotna letališča v pasu južnozapadno od Aleksandrije. V številnih spopadih so lovci osi sestrelili 16 angleških letal. Nad Kreto so bili med napadom ameriških letal sestreljeni 4 »Liberatorji«; dve letali so uničili nemški lovci, 2 pa protiletalska obramba otoka. Naši bombniki so tudi včT -5 odvrgli na letališče v Mikabi številne e nt. d. Lahka nemška bojna letala so v petek podnevi presenetljivo napadla angleške železnice ob vzhodni angleški obali. Kakor javljajo iz nemškega letalskega poveljništva, je zapadno od Folkesito-ra eksplozija nemške bombe vrgla s tira vlak na progi. Sama železniška proga je bila na več točkah hudo poškodovana. V popol-dansikih in večernih urah »o v petek druga nemška bojna letala obmetavala z bombami težkega kalibra železniške naprave ter objekte vojne industrije v bližini Torquaya. Navzlic hudemu obrambnemu ognju britanskega protiletalskega topništva so nemška letala napadla izbrane cilje iz majhne višine. Bombe so bile dobro merjene in so porušile več tovarniških zgradb. Med napadom na mesto Paignton na zapadnem delu angleške obale so bile porušene razne železniške zgradbe in naprave. Obnovite naročnino! j Mirovni plebiscit v Argentini Buenos- Aires, 6. sept. d. V soboto ob 11. dopoldne je bil zaključen tako zvani »mirovni plebiscit« v Argentini. Glasovanje je bilo zaključeno s svečano izročitvijo albuma, k- vsebuje okrog milijon podpisov argentinskih državljanov vseh socialnih plasti, s katerimi izražajo državnemu predsedniku Ramonu Castillu hvaležnost, da je čvrsto vztrajal na nevtralnostni politiki Argentine. Med podpisi, ki izražajo odločnost Argentine za mir, so tudi imena večjega števila pokrajinskih guvernerjev, visokih častnikov in uradnikov, kakor tudi predstavnikov argentinskega denarstva, trgovine in industrije. Očiščenje Fruške gore ZagTeb. 5. sept. s. Po uradnem poročilu so bile od 26. do 31. avgusta na področju Fruške gore nemško-hrvatske operacije proti tolpam, ki so se zbrale z raznih strani in nadlegovale prebivalstvo. Operacije so se končale 31. avgusta s popolnim očiščenjem ozemlja. Tolpe so izgubile 369 padlih, 1136 pripadnikov tolp pa je bilo ujetih. Hrvatsko-nemške izgube znašajo 11 mrtvih in 14 ranjenih. Ljubljana, 6. septembra Prvi teden septembra je v kraju in ne da se reči, da nas je Tilen s svojo vremensko perspektivo opeharil. Vse dneve pripeka sonce, da kopalci v veliki meri prihajajo na svoj račun. Tisti, ki si prej niso utegnili privoščiti uric prostega oddiha v kopališčih in na bregovih Ljubljanice, lahko v septembru popravljajo, kar je bilo zamujenega. Z dežele pa že prihajajo tožbe, da je sonca preveč in da ponekod že nastopajo pivi znaki suše. Zaključuje se tretji teden, odkar v vsej pokrajini vlada huda vročina, kakršna pred zaključkom poletja ni običajna, in marsikje so poljski pridelki potrebni nove moče. Tisto, kar je prav na Tilnov god 1. septembra padlo dežja, je hitro izpuhtelo v nič. V torek bo že praznik male maše, o kateri je med ljudstvom najbolj razširjena rečenica, da za suknje vpraša. Drugo pravilo pa veli: »Ako je na malo mašo lepo, bo potem dva meseca suho.« A v daljnje prerokbe se rajši ne spuščamo. Meščanom pa so lepi sončni dnevi v septembru vsekakor v korist. Toliko kopanja v tem času v Ljubljani pač že izlepa ni bilo. Na kopališče Ilirije je vsako nedeljo navaa tolikšne množice, da morajo pri blagajni trume kopalcev zavrniti. Prav tako je kopališče na Ljubljanici čez običajno mero dobro obiskano. Najbrž smo skromni v številkah, če rečemo, da okrog 1000 Ljubljančanov vsako nedeljo išče primernega prostorčka v prostem ljudskem kopališču na obeh bregovih Ljubljanice pod špico. Kakor na Iliriji in v kopališču na Ljubljanici, tako tudi v ljudsko kopališče v Trnovskem pristanu in na Prulah začno prihajati ko- Zvezni tajnik za ranjene in bolne vojake Ljubljana, 5. septembri. Zvezni tajnik je odredil, naj se pošlje v vojaško bolnišnico zelenjava in sadje, ki je bilo pridelano v vojnem vrtu, katerega je Zveza fašijev uredila v vrtu sedeža. Danes popoldne je tajnica ženskih fašijev odšla v vojaško bolnišnico in izročila ravnateljstvo! doslej nabrane pridelke. Telovadni nastop GILLa Ljubljana, 5. septembra. Tiskovni urad Zveze fašijev poroča: Z današnjim telovadnim nastopom otrok kolonije »Antonio Brajer«, prirejenim za male tovariše, ki so se vrnili iz kolonije San Terenzio (La Spezia), se je zaključilo delovanje kolonij, ki jih je v tekočem letu organiziralo Zvezno pover-jeništvo Italijanske liktorske mladine v Ljubljani. Zvezni podpoveljnik GILLa je izročil malim darove v imenu Zveznega tajnika, ki je že izrazil svoje zadovoljstvo otrokom iz San Terenzija včeraj ob njih povratku ob slovesni zaključitvi kolonije. palci že v dopoldanskih urah. Dopoldne je več sonca na trnovski strani, popoldne pa 3e z vso silo upre v nasprotni prulski breg. Na tem bregu je sicer manj prostora v ravnem kakor v Trnovskem pristanu, razen tega je brez prh, s katerimi je oblagodar-jeai nasprotni breg, a prav zaradi sonca, ki v popoldanskih urah siplje vse svoje razkošje na to stran, je vsako nedeljo obiskan od tolikšne množice, da je človek lahko vesel, če najde še kotiček, kjer lahko svojo obleko odloži in svoje ude izpostavi žarkom. Trnovski breg nudi nekaj ugodnejšega prostora, ki ga zlasti med tednom s pridom izkorišča za šport navdušena mla>-dina. V sglošnem se je ljudsko kopališče na Ljubljani« v kratkem času zakoreninilo, Polni so kopalcev tudi bregovi Graiaščice in Malega grabna. Tistim, ki jim je več do dušne paše, pa so se danes razen Drame po letnem premoru odprla tudi vrata opernega gladali-šča. Ponovili so Baletni večer, ki je v koreografiji inž. Golovina ter z Maksom Kirbo-sam in Bravničarjevo na čelu plesalcev že svoj čas dosegel zelo lep uspeh. V Dramo je množico nedeljskega občmstva privabila najprej Golarjeva »Vdova Rošlinlca«, nato pa »Mali lord«. Obasik gledališča kaže. da je v našem občinstvu kljub vojnim razmeram živa želja po umetniških vrednotah. To izpričuje tudi zanimgnje, ki g® javnost kaže za razstave naših likovnikov, v Ober-snelovi galeriji je po uspeli razstavi akvarelov Ela Derže ja nastopilo kratko zatišje, v Izložbenem oknu pri Kosu v ne- botičnika pa vabd kolekcija tVj( F.*anceta škodlarja vse dni na ogled Dviganje uteži, to bi bila vsaj prav za prav samo športna panoga za močne ljud;, kar pa ni čisto točno, je staro okrog 60 let in izvira iz Nemčije. Po pravilih za to športno panogo se njeni aktivni pristaši lahko udejstvujejo na tri različne načine, in sicer bodisi s potegom določenih uteži ali pa s sunkom ali pa s teznim dviganjem. Vse tri vrste dviganja obstojajo v tem, da je treba na tleh ležeče uteži s stegnjenimi rokami najmanj dve sekund-; dolgo »fiksirati« nad glavo, toda po različni poti. Pri potegu je treba utež z enim zamahom dvigniti do j določene višine, pri teznem dviganju lahko atlet za hip počiva z utežmi v višini prsi in jih potem počasi dviga do vrha, pri sunku pa ima pri tej vaji to olajšavo, da si lahko od višine ramen dalje pomaga še s kolenom ali tudi z eno noge, aa tako doseže večji zamah. Merjenja sil z utežmi potekajo običajno zelo naglo in v veliki tišini. Po vsakem uspelem poskusu sodeluje lahko tudi občinstvo z običajnim ploskanjem, kakor je to pri vseh športnih nastopih. Cesto se dogaja, da sodnik razveljavlja posamezne uspehe, ker se nastopajoči zelo radi Poslužujejo raznih nedovoljenih prijemov, za katere pa velja cela vrsta zelo zapletenih pravil. V ostalem pa za dobre uspehe v dviganju uteži sploh ne zadostujejo samo krepke roke in par ročk, temveč mora vsak atlet prav tako dobro poznati podrobna prvila za vsako vrsto dviganja in tudi vedeti, pri kateri najnižji teži lahko začne poskušati, ker sme to v konkurenci storiti samo trikrat. Če določi najnižjo mejo previsoko, po navadi obtiči pred doseženim ciljem, če pa začne prenizko, se v treh poskusih zelo težko povzpne do primerne višine. Dobro je pri tem, da so tekmovalci že v naprej razdeljeni v razne kategorije, tako da morajo slabši začeti najprej, za njimi pa šele nastopijo oni re-nomirani. ki se medtem držijo v ozadju, zaviti v svoje kopalne plašče in zamotani s tradicionalnimi brisačami okrog vratu. Kadar se slednjič pojavijo na odru pravi mojstri, se gledalcu nudijo prav zanimive slike. Nekateri si pred poskusom še umivajo roke v kopeli s kolofonijo, drugi delajo poskusne kretnje po zraku, tretji se sučejo okrog uteži in strokovno ogledujejo njihov obseg — čeprav jih dobro poznajo — ter sd sem in tja na povprečnem drogu, ki veže obe ročki, zaznamu- 22:18 Prvi dan plavalnega dvoboja med Nemčijo in Italijo — za goste To niso loterijske številke niti razmerje med dobljenimi in izgubljenimi goli na kakšna svojevrstna nogometni tekmi, temveč izid po točkah prvega dneva v plavalnem dvoboju med Nemčijo in Italijo v Genovi. Nemška plavalna ekipa, ki spada trenutno na prvo mesto med vsemi evropskimi, je prispela v Genovo pod vodstvom mednarodnega tajnika evropske plavalne zveze dr. Brevvntza kar iz dveh različnih smeri, deloma iz Zagreba, kjer je imela priložnost preizkusiti svoje moči z letos odličnimi Hrvati, drugi del moštva pa se je pripeljal na kraj tekmovanja naravnost iz Nemčije. Reprezentanca kljub temu. da so jo sestavili kar se da skrbno in s pritegnitvijo vsega, kar je te dni brez obveznosti za vojsiko, še zdaleka ni najmočnejša, ki bi jo lahko v normalnih časih postavila na noge Nemčija. Za nastop v Genovi je vladalo kaj pa ogromno zanimanje, ne samo med domačo publiko, temveč tudi vsenaokrog po Evropi, icjer je bilo letos navsezadnje le malo tako pomembnih športnih tekmovanj, kakor je bilo to. Spored je bili razdeljen na dva dneva in so v soboto popoldne opravili naslednje glavne točke: Na progi 400 m pnosto je fc1'! Žižek brez prave konkurence in je svojo prv-o zmago za Italijo spravil v svojem običajnem premočnem stilu. Za naslednja mesta so se do zadnjega udarca borili Laskovvski. Signo-ri in Daubler, kakršen je ostal tudi vrstni red na koncu. Italija vodi s 6:4 — Pri naslednjih skokih v vodo so Nemci s svojima zastopnikoma dobili obe najboljši oceni in stanje točk se je nato obrnilo v njihov prilog z 11:9 točkam. — Tudi na progi 200 m prsno domačini niso imeli postaviti dovolj močnih partnerjev za oba dobra gosta La-sikovvskega in »starega« Sietasa. Bertetti je bil tretji in tečke so spet ostale v korist Nemčije z 18:12. — Naravnost dramatična jt bila odločitev na 100 m prosto, kjer so Italijani po svojem Costi slavili zasluženo zmago, čeprav do zadnjega ni bilo gotovo, da mu mladi Nemec Schiiirioke ne bi iztrgal tudi tega pomembnega uspeha. Drugi Italijan Vittori je prišel na tretje mesto. Stanje točk: 22:18 za Nemčijo. V soboto popoldne je bila še prijateljska tekma med obema reprezentancama v vaterpolu, o katere izidu pa žal še nismo v Radio Ljubljana PONEDELJEK- 7. SEPTEMRA 1942-XX 7.30: Pisana glasba, 8.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini, 12.20: Plošče, 12.30: Poročila v slovenščini, 12.45: Koncert sopranistke Nade Stritarjeve, 13.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini, 13.15: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini, 13.25: Operna glasba na ploščah, 14.00: Poročila v italijanščini, 14.15: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec — Glasba za godalni orkester, 14.45: Poročila v slovenščini, 17.15: Prenos iz Siene, 19.00: »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Le-bea, 19.30: Poročila v slovenščini, 19.45: Operna glasba, 20.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini, 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini, 20.30- Vojaške pesmi, 20.45: Orkester vodi dirigent Zeme, 21.15: Domovina v vojni: himne in pesmi izvajata orkester in zbor pod vodstvom dirgenta Petralie, 21.45: Koncert violinista Leona Pfeiferja (pri klavirju Marjan Lipovšek), 22.15: Orkester, pesmi, vodi dirigent Ancrelirr. *?2.*5: Poročila v italijanščini. jejo mesto, kjer jih bodo prijeli, ko bo šlo za res. Nato se spet umaknejo na svoja mesta, zajamejo sapo kakor iz vse dvorane, pogledajo proti stropu kakor ptiči, kadar požirajo vodo. potem pa stopijo odločnih korakov in kakor b; hoteli reči: Zdaj boste videli mene! pred železno orodje. Hip nato se nagnejo navzdol, položijo prav počasi in tipaje prste na drog, poskusno to večkrat in že se zdi njihovo telo kakor ena sama silna moč, ki bo vsak hip udarila na plan. Po vseh teh pripravah nastopi najvažnejši trenutek, ko Je treba dvigniti onih 130 ali še več kilogramov v višino nad sebe. Včasi gre vse gladko, včasi pa morajo odnehati. Toda tudi takrat se obvladujejo toliko, da spustijo ročke kar se da elegantno spet na tla in vsaka njihova kretnja je takšna, da ostane gledalcu kljub težkemu okolju vendarle vtis, da gre pri vsakem izmed teh ljudi za človeka s simpatičnimi mani-rarni. Najbolj dramatični so taki nastopi, kadar trčita drug ob drugega dva izrazita nasprotnika v borbi za važne naslove ali nagrade. Vsak stoji zase v svojem kotu in drug za drugim prihajata v ospredje ter se skušata med seboj prekositi. Če se prvemu ponesreči, potem dobi drugi nove moči, oni prvi pa se običajno izgubi v ozadju, morda tudi zato. da potegne izza odra še kaj krepkega v žile. Znano je, da s0 taka okrepčila pri težkih atletih zelo v navadi, čeprav imajo prehoden učinek in so v bistvu gotovo bolj škodljiva kakor koristna. Po pravilih je vse v redu! Na vse zadnje ostane v konkurenci vendarle samo še eden. Id je dvignil ali potegnil ali sunil utež najvišje; srečni velikan, ki zapušča oder s pomilovalnim pogledom na nasprotnika, kakor bi hotel reči. da mu je žal. da ga je moral pustiti za seboj, toda ni mogel drugače, ker je bil ta dan tako odlično razpoložen in strašno močan. Potem nastopijo druge skupine takih. ki čestitajo zmagovalcu, in takih, ki tolažijo poraženega, in slednjič še onih, ki razglasijo izide in razdelijo vse nagrade. dobrim in slabim. Kot zadnji pride na oder še fotograf s svojim čudezmrn aparatom in tako se slovesno konča skoraj vsska pomembnejša prireditev v tej športni panogi. Dviganja utež; pri nas vsaj dozdaj n-s-mo gojili organi7irano in zato je prav. če vemo vsaj nekoliko o njem od drugih, kjer ima najmanj tako številne pristaše kakor boks ali rokoborba. tekočem, prav tako kakor se moramo zadovoljiti obenem z obljubo, da bomo dosežene tehnične izide z gornjih točk tudi obja\ i!i naknadno. s— Spet svetovni rekord Gundarja H^g-ga. Švedski in svetovni rekorder Gundar Hagg je pred kratkim v Stockholmu presenetil svet z novim svetovn'm rekordom, in sicer sedmim po /r.-tnem redu od letošnjega junija dalje. To pot je šlo za izboljšanje rekorda na eno angleško miljo, ki ga je branil Hagg sam cd svojih ponovnih letošnjih nastopov s časom 4:06.2 To pot je Hagg potreboval za to progo skoraj fantastično dobri čas 4:04.6 in na njej pustili za seboj svoje najhujše tekmece kar za celih 80 m. Navdušeno občinstvo ja slavnega tekača na ramenih odneslo v slačilnico. Pazimo na red v trsisr/aju Še nikdar se ni posluževalo električne cesitne železnice toliko ljudi, kakor se jih sedaj vozi zlasti zjutraj in zvečer, ko je potreben v vozovih največji red, da more električna železnica brez večjih zamud zmagovati svojo nalogo. Pohvalno pa moramo tudi omeniti, da velika večina potnikov že upošteva predpise, ker se zaveda, da so v korist vsem potujočim. Zato je tudi vedno manj pritožb in nezadovoljnosti, predvsem je pa naše občinstvo razveselil uspeh malih lepakov, ki po tramvajskih vozovih opozarjajo na spoštovanje starosti, mater ter onemoglih in pohabljenih. Samo izjeme še sede pred starejšo gospo in nrrno gledajo mater, kako se stoje muči z otrokom v naročju, še bolj redki so pa taki. ki bi ne ponudili prostora oslabelemu ali celo pohabljenemu potniku. Kako ljubke so vendar naše gospodične, ki svoje prostore Vljudno ponujajo preprostim mamkam in ostarelim gospodom, saj najmlajše lepotice s to malenkostjo postajajo še lepše, ker odkrivajo tudi svojo srčno lepoto. Prav tako fantje niso več tako raztreseni ter so naglo začeli tekmovati, kdo jc vijudncjši in kateri bi rad postal res pravi gospod. Tudi nabasani tramvajski vozovi bodo tako postala slika naše srčne kulture. Spet pa moramo občinstvu priporočati, naj izstopa samo spredaj in vstopa v tramvajski voz samo zadaj. Tramvajski sprevodniki in vozniki so namreč dobili strogo naročilo, naj voznik za brani vstop na svojo ploščad, sprevodnik pa izstop na zadnji ploščadi. Voznik mora vedno paziti, da bo mogoč izhod spredaj, a sprevodnik mora preprečiti, da se ne zamaši zadnja ploščad. Zato naj se pa potniki radi ravnajo po spre-vednikovem povabilu ter naj se brez godrnjanja pomikajo od zadnje ploščadi proti sprednji. Sicer suno prepričani, da se bo občinstvo tudi tega spet navadilo, vendar pa moramo javnost opozoriti, da imajo tramvajski usiužbcnci tudi naročilo, naj takoj naznanijo vsakogar, ki bi ne upošteval predpisov ter s tem oviral nagli in redni promot na električni cestni železnici. Sami sn moramo prizadevati, da ne bo več gneče zlasti na zadnji ploščadi, ker zaradi gneče lahko nastanejo' razne neprijetnosti ter popolnoma nepotrebna nezadovoljnost. Obenem pa moramo opozoriti nekatere potnike. da je tramvajskemu uslužbenstvu naročena tudi najstrožja kontrola voznih listkov, ker je v gneči res zapeljivo — voziti se brez vozovnice. Prepričani smo. da se zaradi malenkostne prihranjene vsote pač nihče v natlačenem tramvajskem vozu ne bo si u šal izpostaviti veliki sramoti, da s« na račun splošnosti vozi brez karte. Inserirajte v »Jutru« Vse sanse so na strani Osi Nemški tisk o dosedanjem in bodočem razvoju vojne Berlin. 4. s>ept. u. Poslednji razvoj položaja pri Stalingradu daje slutiti, da je padec te močne boljševiške trdnjave že zelo blizu. To izhaja tudi iz samih sovražnih priznanj, ki jih niti v Londonu ne prikrivajo več. GJ,ede na nadaljnji razvoj vojne pa berlinski opazovalci ne izrekajo nikakih napovedovanj, zlasti glede trajanja in končnih ciljev sedanjih operacij. »Frankfurter Zeitung« opozarja med drugim, da je bojišče na vzhodu neprimerno obsežnejše kakor ono pred dvema letoma v Franciji, pa je zato naravno, da zahtevajo operacije več prostora in več časa. Toda prej ali slej, pripominja list, bo nastopil trenutek, ko bo napredovanje doseglo svoje glavne cilje in se bodo mogle nemške in zavezniške armade ustaviti. Tedaj se bosta mogla vsa nemška vojna proizvodnja in ves nemški vojni stroj spet osredotočiti samo na zapad. Onega dne se bo velika evropska revolucija približala svojemu zmagoslavju. List odkrito priznava, da se je leta 1940 zdel konec vojne zelo blizu, ko piše: »Prav zato, ker smo popolnoma gotovi končne zmage, lahko mirno priznamo, da smo po kapitulaciji Francije mislili, da smo vojno že dobili m da je mir že neprimerno bliže, kakor je biil v resnici. »Deutsche Allgemeine Zeitung« opozarja med drugim na oikolnost, da nemško napredovanje zadeva v živo tudi Angleže, kolikor zapira StPiliinu zavezniške dobave od juga in se že kažejo vplivi novega razvoja na Kavkazu, v Iraku in Iranu, ki predstavljate varovalno blazino za Indijo. Britanske vojaške kritike razen tega skrbi možnost, da bi mogla Nemčija kaj kmalu umakniti svoje čete z vzhoda in se v vsem obsegu vreči v borbo proti Angliji, Tako bi namreč bila učinkovito odstranjena nevarnost, piše list, o kateri je govoril nekoč Hitler, ko je izjavil, da je nujnost, ki se je pokazafla že na jesen 1940, da so moraile velike nemške oborožene čete čuvati mejo na vzhodu, preprečila nemškemu vrhovnemu poveljstvu, da bi po vojni v Francija radikalno likvidirala Veliko Britanijo. Na vse manifestacije, ki so onkraj Ro-kavskega preliva spremljale tretjo obletnico vojne, odgovarjajo nemški listi z zatrjevanjem popolne gotovosti in vere v končno zmago. »Volkischer Beobachter« piše med drugim: »Vemo pa, da se doslej noben nasprotnik ni mogel meriti z nami nekaznovano in da se tudi v bodoče nihče ne bo mogel.« »Borsen - Zeitung« ugotavlja, da nemške izgube nikakor niso tako visoke, da bi upra-vičevale sovražne nade. Edina sovražna na-da je prav za prav ameriški arsenal, bi pa, ne da bi hoteli zmanjševati njegov pomen, ne bo mogel nikdar odločiti usode konflikta, kajti med njim in Evropo je Ocean. Nič manjše pa niso utvare glede tako imenovane letalske ofenzive proti Nemčiji. V ostalem pa se ne zdi, da bi se britanski voditelji preveč zanašali na možnosti angleško-ameriškega letalstva. (»II Piccolo«.) Novi pozivi Majskega za pomoč Rusiji Rim, 6. sept. s. Na povelje iz Kremlja, ki spoznava, da postaja položaj rdeče vojske vedno bolj resen, kričijo sovjetski listi alarm, ne da bi jim uspelo ganiti Angleže, ki po svojih stoletnih tradicijah rajši vidijo, da se drugi narodi bore zanje. V listih je sedaj prišel na vrsto Majski, ki mu je bilo kategorično naloženo, naj zopet zahteva ustanovitev famozne druge fronte. Ker je Churchill zlasti po obupnem podjetju pri Dieppu pozabil na vse obljube glede druge fronte, ki so mu ušle na moskovskih banketih, je tovariš Majski, da bi se opravičil pred Stalinom, naslovil na kongres zastopnikov mladine zavezniških držav, ki zaseda v Londonu, poslanico, v kateri trpko obžaluje, ker doslej sile zavezniških narodov niso bile organizirane, zaradi česar ni bilo mogoče doslej začeti vojne na dveh frontah. Doslej, navaja Majski v svoji poslanici, je glavno težo borbe proti Nemčiji nosila sovjetska Rusija, toda mi verujemo, da bo to breme kmalu pravično razdeljeno na zaveznike. V Imenu mladine države, ki se tako trdo bori v tem trenutku proti »strašnim« proti-komunističnim silam, je poudaril Majski, zahtevam od angleške mladine, naj se breme, ki tako teži ramena sovjetske mladine, olajša z naglimi prizadevanji vseh ostalih zedinjenih narodov. Majski je brez dvoma govoril zelo jasno in bržkone misli, naj angleška mladina in mladina zavezniških držav združi svoje napore z napori ostalih emisarjev iz Moskve ter pritisne na vlado v Londonu in Wa-shingtonu za nekaj bolj stvarnega kakor pa je bilo doseženega doslej za pomoč Rusiji. Maksimiranje mesnih cen v Ameriki Lizbona, 6. sepit. d. Iz Washingtona javljajo, da stopi 8. septembra v Zedinjenih državah v veljavo nova vladna uredba, s katero se uvwja regulacija cen in racionira-nje proizvodnje za vso ameriško mesno industrijo. Za sedaj določa uredba samo maksimalne prodajne oene za prodajalce mesa m mesnih izdelkov, ne pa še za trgovce z živino. Kakoir pristavlja vvashingtonsko poročilo, je moralo zadnji čas že več ameriških podjetij za izdelovanje mesnih konzerv ustaviti obratovanje, ker ne zmorejo več visokih cen živino, ki se je T zadnjih mesecih ogromno podražila. Varnostni ukrepi v Braziliji Bnenos Aires, 6. sept. d. Iz Ria de Ja-neira javljajo, da je načelnik brazilske protiletalske zaščite v Rio de Janeiru, polkovnik Orožarn bo Martin Perera, izdal stroge odredbe o zatemnitvi brazilskega glavnega mesta. Kot posebno zanimivost v tej uredbi je vredno omeniti zatemnitev svetovno znanega orjaškega Kristusovega kipa na gori Corcovado, ki obvladuje Rio de Janeiro. Kip je bil doslej bajno razsvetljen in so ga v Rio de Janeiro prihajajoči potniki zmerom uzrli že iz velikanske daljave Tudi več svetilnikov v predmestju Nichteroy je moralo ugasiti luči. ker se Brazilci boje, da bi utegnili voditi letala pri napadu na Rio de Janeiro. lekorden obisk kopališč September kopalcem že dolgo ni bil tako naklonjen ko letos Ob zvoku cimbal Zeleni nasadi so bili ponosen okras našega mesta že v času, bo o urbanizmu v modernem smislu še ni bilo govora. O tem pričajo tudi naslednji zgodovinski podatki, ki jih povzemamo po Ivanu Vrhovcu (Ljubljanske lipe, Kronika 1934): Najstarejša promenada Ljubljane Najstarejša Ljubljana je imela dva trga: Visoki trg pri sedanji cerkvi sv. Fiorijana in trg Pod lipo, na križišču Sv. Jakoba ln Starega trga, Florijanske in Stiške ulice. Pred starim rotovžem je stala lipa, ponosna zbiralka ljubljanske starine in mladine. Blizu nje vodnjak, kjer so se tolikrat pričkale krščeniee — tako so Ljubljančani še pred 50 leti rekli služkinjam — katera pride prej na vrsto, da si napolni posodo. Piva ljubljanska promenada je bila pred starim rotovžem, a njeno središče lipa. Po Valvasorjevem poročilu se je zbirala tu po stari navadi vsa soseska, torej vsi Staro-tržani. V njeni senci so posedali mestni očetje, preden so stopili na rotovž, ki je bil bližnji sosed lipi, in ukrepali, kar je bilo potrebno za mestni blagor. Pod lipo so se shajale ljubljanske družine, za uživale s seboj prineseno hrano in se kratkočasile s prijaznimi zaupnimi razgovori. Tu je bilo zabavišče in rajališče mladine, ob godbi mestnih godcev ples. Valvasor poroča, da je pod lipo plesalo na pustni dan 1257. leta 12 deklet s toliko mladeniči. Plesi so se ponavljali v poletnih nedeljah. »Na Starem so trgu pod lipo zeleno trobente in gosli in cimbale pele, plesale lepote z Ljubljane so cele v nedeljo popoldan z mladen'či vesele.« Izpod lipe zelene je zvabil povodni mož Uršiko šeferico, zalo »kraljico ljubljanskih deklet«, in jo v divjem plesu odvel v svoje vodno kraljestvo. Baje se je to zgodilo prvo nedeljo meseca julija 1547. Dogodek, opisan v Valvasorju, je ovekovečil prešeren v baladi »Povodni mož«. Starodavno lipo na Starem trgu je dal posekati mestni višji blagajnik Ludovik Schonleben leta 1638., ker je bila od starosti črviva in polna mrčesa; 18 let pozneje jc dobil vodnjak krasen nastavek, Herku-lov kip, ki se je umaknil s svojega mesta v začetku 18. stoletja; sedaj počiva v Narodnem muzeju. Oba. trga sta s časom izgubila svoji imeni. Visoki trg se je preurejen imenitno uveljavil po načrtu arhitekta Josipa Plečnika; krasen je; nedostaja mu le še staro ime. Huje se godi njegovemu dolenjemu sosedu, Pol lipo. Nekdanji živahni sredomestnik je nekakge- gen der Linden an der Ochsenstrasse«. Kje je stala ta lipa, je ostalo neznano. Pri Sv. Krištofu rastočo lipo je mestni magistrat leta 1666. podaril imenovani cerkvi; njen upravitelj cerkveni ključar pa Jo je prodal kiparju Gašparju Tollmeisengerju za 12 liber, t. j. 2 gld. 40 kr. Staro, častitljivo svetišče pa ni smelo ostati brez lipe. V cerkvenih računih Sv. Krištofa stoji leta 1670. izdatek; za zasaditev dveh lipovih drevesc 14 krajcarjev. Tako so znašli naši predniki čuvati tradicijo. Prel hiSo kolarskega mojstra Frana Zanoškarja na Tržaški cesti št. 17 je stala nekdaj ogromna lipa in zato se je reklo baje ondotni gostilni pri lipi. Vanjo so zahajali francoski častniki z vojaškega strelišča, ki je bdilo na Lepem potu na stav-bišču sedanje tobačne tovarne. Grajska lipa Najširje obzorje je bilo dano daleč vidni grajski lipi, ki se je dvigala z grajske pla- note na koipid med vzdižnim mostom in meščanskim bastionom ter kraljevala nad Ljubljano. Njeno podobo in njeno stališče glej na Valvasorjevi uvodni sliki 3. zvezka (IX), s pogledom na Grad z Novega trga, na njegovi veliki sliki Ljubljane in na risbah iz njegove ostaline. Valvasor tudi v popisu Gradu in njegovih zanimivosti ni pozabil »krasne velike« lipe na grajski planoti, kjer so blizu nje stali za strel pripravljeni topovi — stari Ljubljančani so jim rekli »štuki«. Grajsko lipo je olnesel najbiž vojni vihar za francoske okupacije. Na luži je treba omeniti košato lipo, ki stoji še danes na Borštnikovem trgu: pod njo se je mnogo rajalo, posebno v času ljubljanskega kongresa 1821. Uporaba lip pri mestnih nasadih do zdaj ni bila velika. Ob vhodu na Tržaško cesto je bil nekdaj lipov drevored. (Zoisov drevored, pozneje Seunigov vrt). Prvotni šolski orehov drevored vzdolž Ljubljanice so zamenjali z lipovim. Na predlog mestnega občinskega svetnika Ivana Hribarja so ob-salili pred 40 leti novo Resljevo cesto z lipami. Tedaj so se tudi trhli topoli na Sv. Petra nasipu umaknili lipam. V novejšem času je dobila Kopališka ulica v Koleziji lipov drevored. Lipe so zasajene tudi ob zunanjem delu Dunajske cesto. Nasušimo čim več sadja! Mislimo tudi na drugo leto, ko sadje najbrž ne bo tako dobro obrodilo Slehernega sadjarja srčna želja bi morala biti, da bi čim več sadnega pridelka obrnil za hrano in sicer kolikor mogoče za zimske mesece. Žal, da razen zimskih jabolk, zimskih hrušk in orehov nobenega drugega sadja brez posebne predelave ni mogoče v naravnem stanju ohraniti na mesce ali celo na leta. Koščičasto sadje se drži komaj nekaj dni, poletna in jesenska jabolka in rane hruške pa v dobri shrambi komaj par tednov. Zato skušajo že od nekdaj tako hitro minljivo sadje tako predelati (konservirati), da mu ne morejo do živega razne glivice, ki so edine krive vsake kvarne spremembe, kar pomeni največkrat popolno uničenje sadja (plesen, gniloba, kisanje i. dr.). Izmed raznih načinov konserviranja je najstarejši, najnaravnejši in še dandanes najpreprostejši in lahko rečemo, najvažnejši način obrambe pred škodljivimi glivicami sušenje. Sadje, ki hodi za sušenje najbolj v poštev (jabolka, hruške, češplje), ima povprečno 80 odstotkov vode. In vprav ta obilica vode, v kateri so raztopljeni sadni sladkor in druge snovi, je kriva, da je sadje tako lahko dostopno vplivu glivic. Brž ko pa sadju odtegnemo dobršen del vode, torej ko ga primerno posušimo, je varno pred glivicami in postane skoraj neomejeno trpežno. Toda kaj pomaga, če bi še tako radi sadje sušili, ko Pa nas ovirajo pri tem potrebnem poslu zlasti to jesen razne neprilike tako, da ima marsikdo pri najboljši volji le malo nade na povoljen uspeh. Oglejmo si nekatere te ovire. Morebiti je tu in tam vendarle mogoče, da se jim izognemo. Pomanjkanje primernih sušilnic je prva in največja ovira. »Saj bi sušili, ko bi imeli kje«, pravi ta ali oni. Je res. Z dobro sušilnico se največ opravi. S pravo vnemo in dobro voljo se da pa tudi brez lastne sušilnice nekaj doseči. Ako je v soseski večja sušilnica, skušajmo se dogovoriti z lastnikom, da nam jo prepusti za nekaj dni Na ta način si utegnemo z majhnimi stroški in ne prevelikim trudom nasušiti lepo zalogo. Seveda je treba za tako sušenje v tuji sušilnici točnega dogovora glede časa, kuriva, odškodnine itd. Ako ni v bližini večje sušilnice, ki bi prevzela sušenje, porabimo vsako priliko, ki se nam nudi v domačem gospodinjstvu. Kjer imajo še staro krušno pač. sušijo lahko v peči in na temenu. Prav tako se dobro obnese v to svrho sodobni štedilnik. Sušimo lahko na plošči in v pečicah. Pa bo kdo rekel, da nima primernih les za sušenje. To oviro pa vsakdo najlažje premaga. Iz 3 do 4 cm širokih in največ 2 cm debelih remeljcev zbijemo okvire, ki naj bodo tako veliki, da jih z lahkoto potiskamo v peč ali v štedilnikovo pečico. Ako za dno ne moremo dobiti pripravne železne, pocinkane mrežice, ga naredimo kar preprosto iz protja kakor debel svinčnik debela, ki ga pribijemo povprek v pol centimetrskih razdaljah na okvir. Dno lahko tudi na redko spletemo iz vrbovih šibic ali srobota. Stare dolenjske matere bi znale povedati, koliko so svoje dni na-sušile v pečeh sadja, ki so ga nalagale na preproste, iz samega protja in srobota spletene lese. Štfrioglate lese, ki imajo obodo iz remeljcev, naj bodo vse enake velike, da jih lahko nalagamo drugo vrh druge. Pri pomanjkanju kuriva (drv) ni druge odpomoči, nego da temeljito izrabimo toploto, ki jo pač moremo proizvajati za kuho in peko, in pa da sušimo ob ugodnem vremenu tudi na soncu. V sušilnicah bomo kurili z raznimi za peči ali štedilnik manj vrednimi odpadki, kakor so korenine, parobki (štrelji) in druga taka grčava lesnina. ki se težko na drobno seseka. Marsikje bi sušili, pa ne utegnejo, češ, da je drugega bolj potrebnega dela preveč. V kakem posameznem primeru bi utegnili imeti prav, v splošnem pa ne. Za tako važno delo je treba pač čas vzeti. Ker zlasti v sušilnicah tudi ponoči lahko sušimo, si na ta način prihranimo nekaj časa. S sušenjem v malem pa že tako skoraj nič ne zamudimo, ker se sadje samo suši, ko ga denemo v ali na peč ali v štedilnikovo pečico. Velika ovira pri sušenju v sušilnicah je tudi to, ker se sadje prepočasi stiši. Sušenje izdatno pospešimo, ako sadja (jabolk ali hrušk) ne sušimo celih, ampak jih zrežemo na čim drobnejše krhlje. Cele sušimo češplje in pa prav drobne hruške. Dobe sušenja sicer ne skrajšamo, pač pa hranimo kurivo, ako sušenje za 10 do 12 ur prekinemo in postavimo lese z na pol suhim sadjem na sonce ali vsaj na pre- pih. Medtem denemo v sušilnico sveže sadje. Zato je treba imeti pri vsaki večji sušilnici vsaj dvakrat toliko les, kakor jih gre naenkrat vanjo. Sušenje se pa močno pospešuje in hrani kurivo, ako se suši nepretrgoma noč in dan. Pri večjih sušilnicah je to neogibno potrebno, kajti sicer gre mnogo kuriva v izgubo, ako bi s sušenjem večkrat prenehali, da bi se sušilnica ohladila. Skušajmo premagati ovire in nasušimo čim več sadja! Izrabimo na ta preprosti, pa tako koristni način letošnjo dobro sadno letino! Zavedajmo se, da imamo pri nas redkokdaj dve zaporedni sadni letini! Treba torej skrbeti tudi za drugo leto. ko naibrže sadje ne bo obrodilo tako kakor letos. M. Humek (Sadjar in vrtnar) Kruh in energija Staro je nasprotje, ki ga je človek polpretekle dobe tako tragično občutil — nasprotje med prirodo in tehniko, ki se je v moderni dobi na široko razmahnila in razbohotila, aa je že grozila zabrisati podobo prvotnega, rasti posvečenega sveta. V vojni, ki jo preživljamo, pa je očitno ta usodni razdor prekoračil svoj vrhunec. Tehnika je svetu odtegnila mnogo plodne zemlje v doslovnem in prenesenem pomenu besede. V vojni pa so sadeži zemlje spet dobili visoko ceno in dandanes opažamo, da Je prav tehnika tista, ki se vrača v kmetijstvo in si na vso moč prizadeva, ohraniti, kar je bilo, oživiti, kar je odmrlo in ustvariti novo. Tehnika hoče dandanes dvigniti predvsem kmetijsko kapaciteto. Pri tem svojem prizadevanju tehnika skromno ostaja v ozadju in ne vsiljuje svojih oblik — glavno besedo ima zemlja in plodovi ki rastejo iz nje. Zato se človeku zdi, kakor da ic tehnika dosegla važno prelomnico v svo-i?m razvoju. Madžarska si prizadeva, da bi nezaželene učinke svojega suhega, celinskega podnebja omilila z napravami velikopoteznega namakanja. Načrti, ki so jih strokovnjaki izdelali, se nanašajo na najrazličnejše dele države in obsegajo ponekod čisto neznatne površine, drugod pa spet ogromne ploskve preko 200.000, pa tudi preko 350.000 oralov. Prvi namen teh naprav je, namakati zemljo, a kar se bo z urejanjem vodnih tokov mimogrede dobilo energije, bo tudi prav prišla. — Prav tako se je Španija lotila obsežnega načrta, ki naj bi z namakanjem velike kose doslej malovredne zemlje pritegnil poljedelstvu. V sveži s tem se pripravljajo velike gradnje na Turiji, Guadiani, Seguri in Mundu. Voda, ki jo zajemajo jezovi, bo v prvi vrsti potrebna poljem, travnikom in nasadom, v drugi vrsti pa bo služila proizvodnji energije. Podobne načrte so začeli razvijati ob Rosici v Severni Bolgariji. V Ameriki se inženjer-ji ukvarjajo z mislijo kako bi velike množine vode jezera Grand Lake izkoristili za napojitev zemlje na sosednih ravninah. Tu bodo pod jezerom zgradili 13 km dolg predor, po katerem bodo vodo odvajali daleč naokrog. Kakor v vseh primerih, ki smo jih našteli, bo električna energija tudi tu postranski proizvod. Tako je tehnika pod težo dandanašnjih izkustev izmenjala svoje poslanstvo. Prej je zmerom v prvi vrsti šla za tem, da Je iz narave črpala tehnične koristi, zdaj pa svoja dognanja in svoje naprave daje pridelovanju kruha v službo. Kadarkoli pa se ji ponudi prilika, razume se, z veseljem izkoristi energijo. Kruh in energija sta v tej zvezi postala pomemben simbol naših dni. krat preplezala 4447 m visoki Suganbaš. Dr. Thaler lz Mollbrilcke, ki se je pridružil kot zdravnik neki dunajski odpravi, se Je vzpel na več ko 5000 metrov visoki Džan-pitan in na Elbrus. Beljačan Radičnik je sodeloval v Izredno težkem prvem vzponu 8 km dolgega grebena Dihtau in Konstan-tau, ki sta oba nad 5100 m visoka. Že naloga teh prvih planincev nikakor nI bila lahka, vzpeti se na s snegom pokrite vrhove. Sodobne nemfike planinske čete pa so v dvakratnem boju z naravo in s trdoživim, odpornim »ovražnikom. In vendar so osvojile najvišji vrh in nanj zasadile nemško zastavo. Meh za ~ © © © © s m o ln Prvi vzponi na Kavkaz Vest, ki jo je prejšnji torek prineslo neko vojno poročilo, da je skupina nemških al-pincev dne 21, avgusta razvila nemško zastavo na najvišjem vrhu Kavkaza, 5630 m visokem Elbrusu. je vzbudila spomin na mirno, nekrvavo osvojitev te silne gorske gmote, ki so jo pred desetletji opravili nemški plezalci. Prvo odpravo na Kavkaz je leta 1891 organiziral Gottfried Merzbacher z Ludwi-gom Purtschellerjem in z vodnikoma Han-som Kererjem in Johannom Untervveger-jem iz Kalsa na Vzhodnem Tirolskem Že ta skupinica je uspela, doseči nekatere pomembne vrhove. Veliki plezalški uspehi pa so bili v Kavkazu doseženi šele v času po svetovni vojni. Izmed številnih Imen slove-čih planincev navaja celovška »Karntner Zeitung«, po kateri povzemamo to vest, predvsem imena nekaterih Korošcev. Tako sta Beljačana Chr_>bath in Spannraft prvi- P. CVferin: Bevefgoldinarska svatba K. dar se v mračne misli zatopljen ozrem na tisti posrečeni »kontrafe«, ki visi na steni mojega stanovanja, se mi razjasni čelo. Pogled na 30 parov veselo nasmejanih obrazov mi vrne dobro voljo. Ko se je trgovec Filip Mezgec prvič ženil, si je za žrtve izbral gorjance. V Strugah je bil ukoreninjen običaj, da je na svatbo vabljena oseba — ako jo je ženin osebno počastil z obiskom — že na domu odrinila na račun ženitovanjske pojedine dva goldinarja v denarju in po možnosti še kako kuro, piščs, svinjino in kar je še kaj takih dobrot, ki j:h radi vidijo na svatovski mizi. Prebrisani ženim si je najel dva krepka možaka, ki sta ga — oprtana z velikanskima košema — spremljala na potu »svatov-sko bere«. Vse soteske so obredli, vse pomembnejše kmetije v pogorju obiskali. Ker so bili ljudje s trgovcem v poslovnih stikih, so ga povsod z veseljem sprejemali in se čutili počaščene, da jih je blagovolil naprositi za svate. V njegov široki žep so svetli goldinarji kar deževali. Pod težo do vrha napolnjenega koša sta se kar šibila širokopleča nosača. »Torej na veselo svidenje... na Trsatu!« se je prijazno smehljaje poslavljal žentn-lisjak. (Iz previdnosti je držal roko na kljuki.) »Kaj? ... Na Trsatu da bo poroka?« Od začudenja in razočaranja so vabljen-cem pip.e kar cepale iz ust. »Tako dal?č pa ne morem z doma!« »Vrni denar in meso!« so vpili sovražni pogledi. »Lepo si me ociganil, cigan ciganski!« Filip Mezgec jih ni slišal. »Kar premislite in se odločite!« jim je veselo mahal iz .'aljave v pozdrav. <5d vseh povabljencev, ki j'h je bilo kaj leipo število, je edini čevljar Batina romal na daljno božjo pot. »Kjer je bik, naj bo pa še štrik,« si je dejal, ko je vtikal bankovce za potne stroške v listnico. »Tega veselja ti pa ne privoščim, da bi sam žrl na riaš račun.« Prišla je kazH?n: bojkot. Kak mesec po poroki je Mezgec še po-dremaval po prazni štacuni, potem sta se poslovila in Sračji dol osrečila s svojim prihodom. Po desetletju zakonskega vojskovanja je podlegel slabotnejši sovražnik, še zdravi in čili vdovec ni dolgo žaloval. Malo se je raz-gledal ro ženskem taboru in si. izbral še šibkejšo bojevnico. Imela je čedno hišico, lepe njive in travnike pred gosto zaraščenim gozdom. Ko lopar je bila dolga in suha. Do praznika stoletnice ji je manjkalo bore 23 let. Ni vrag, da bl tudi te babnlce ne preživel ! Ker ne bo mogla ničesar odnesti iz te doline solz,, mu ne bo treba več gledati na denar pri prihodnji izberi. Vzel bo kako ubogo, toda mlado in lepo dekle, ki mu bo grela večer njegovega življenja. Tako je razmišljal stari lisjak, dokler resnično ni premotil Bušjakove Zefe s priliznjenimi besedami, da je »znorela«, kakor so v Sračjem dolu nazvali odločitev priletne device za možitev. Po vsej dolini je letel glas o čudnem paru. In je vzbujal veselost. Zlasti še, ko se je razvedelo za svate, ki bodo dajali sijaj poročnemu obredu. To pot si je Filip Mezgec izbral za žrtve »škrice«. Vse veljake v trgu in okolici je obiskal. Med njimi jih je bilo lepo število stiskačev, skopuhov in takih, ki so vse življenje pre-žali samo na to, kje bodo kaj dobrega zastonj popili in pojedli. Le tem je govoril lokavi ženim: »Kaj ne, da boste prišli, da boste priče moji sreči? Glejte, nebo se mi je nasmehnilo: pridno in bogato ženico bom dobil. Na njeno zdravje bomo zvrnili kak kozarček. Niti z najmanjšim izdatkom ne bo obremenjen vaš žep!« Ob desetih se je pričela gostija In je trajala ves dan in vso noč do jutrnje zore. »Kuretma! Kurefna!« je veselo pela harmonika. živahni svatje so pridno obirali ocvrte piščance in jih zalivali z rujno kapljico. Glavni točaj, dolgi Zelenkčt z rdečim fesom in staromodno salonsko suknjo, je skrbel, da kozarec nikdar ni bil prazen. »Le pijte, prijatelji, saj vam ne bo zastonj!« se je šalil. Zvečer je gospa žakljeva skrivaj zapustila veselo družbo. Kot krasen, postaven vitez se je vrnila. že na pustri maškeradi je v tej obleki žela splošno občudovanje. Njene lepo oblikovane noge v tesno prl-legajočem se trikoju so kakor skrivnosten magnet pritezavale poglede vseh svatov. »To ti je babnlca!« so vzklikali in jo po taktu »kurefne« vrtili, da je pripasani meč kar odskakoval. Proti jutru, ko je svatovska dobra volja do vrhunca prispela' je stari šaljlvec s fesom pripeljal v osla našemljenega godca v sobo. Tistim, ki so poznali stari kmetski svatbeni običaj' je smehljaj zamrl na ustnicah. »Tega osla bomo zlicitirali.« je dejal. »Poglejte ga, kako je lep in močan! To je osel vseh oslov! Rekel bl skoraj, da je njihov kralj. Ali ni med brati vreden petih goldinarjev?« »Plačano!« je za vpil starešina-krčmar. Ob pogledu na prebledele obraze se mu je smejalo srce. Začela se je dražba. Tisti maloštevilni svatje, ki se jim ni smilil denar, so dvigali oslu ceno po dvajseticah, drugi po peticah, največ jih je pa molčalo. Molk je zlato! Ko so vrednost »oslovskega kralja r navili na devet goldinarjev, je izklicatelj lopnil našemijemca trikrat po zaledju in mu ukazal, naj pobere deleže. Od vsakega svata devet goldinarjev! Za tiste čase lcar čedno svotico. »Kaj moram jaz tudi plačati?« Malo je manjkalo, da niso pobesneli prevarani »zastonjkarji«. Tak škandal! Taka potegavščina! še ves teden so si hodili po krčmah jezo hladit. Drug na drugega so zakonci valili krivdo. »Ti si kriv! Pri nobeni požrtiji ne sme manjkati fvojega gobca!« »Kraljevsko pojedino bi ti napravila za devet goldinarjev!« Notarski solicitator žakelj je strahovito premlatil svojo ženo. »Ti si hotela! Da si našemljena lahko razkazovala svoje dolge krake in ljubimkala z dedci!« Vrgel jo je na tla in jo pohodil in poteptal kakor škodljivega bramorja. Ubogi vitez! štirinajst dni je šepal. Pod očmi so mu Višnjevkaste maroge kazile bledo obličje. žalostno ga je bilo pogledati. Kdo bi si mislil, da bo na gostiji tako veselega, samozavestnega in podjetnega viteza zadela tako kruta usoda! Potem so pa prišli še tisti izdatki za »ovekovečenje« velike potegavščine. Ko je sodnijski uradnik Kokoechinegg prejel sliko, je z velikimi črkami napisal pod njo: »Najnguldenhohcajt!!!« in Jo treščil v kot... človek bi skoraj verjel, da sovražni pogledi ubijajo: že drugo leto po tej poroki je Filip Mezgec umrl. Z njim so šli v grob vsi tisti lepi načrti, ki jih je pripravljal za svojo bodočnost. Stara vdova ga je preživela 8e aa polnih osem let. Zdaj že tudi ona počiva na tihi »lončarjevi njivi«. V ustnem sporočilu pa še vedno živi spomin na »devetgoldinarsko svatbo«. Potovanje »Botra Mara, kam pa greste?« »Tja čez Rakek na Trieste! So pisali iz Sudana, da predaleč je Ljubljana, pa bi se ob morju zbrali in Ime zamorčku dali. Ker dobili smo ga iz dalj • bo imel kar vse tri kralje, Boltežar, Etiopomorec, v pratiki edin zamorec, mire nosi poln balonček, on rad krstni bo patronček.« Rompate, rompate grčdo kolesa, rompate, rompate — uboga nšesa, morje, mesto, kolodvor, botri vriska črni zbor. Tam pod palmo Miramara, rekla je zamorka Tara: Radi bi ml to zaznali, komu bomo dete dali.« »Nima dvora, nima hiše le vesele pesmi piše.« Divji hrup so vsi zagnali: »Tej ne bomo fanta dali — pel sonete bi ln ode. Nismo črnci pri s mode, ni zamorec trčen norec, da bi si nalival korec, nima želje — vrat žirafe. da bi praznil vinske škafe. Nočemo mi liter — rada, ne zanima nas balada. Manca naj ima romane, naš fantiček pa banane, črnec ljubi mlečni kokos — pesmi pa so hokus-pokus. Manici ga ml ne damo, v Sudan ga nazaj peljamo«. Zasmejal se je prvenček, meni strgal Je korenček. S tem vrstic Je zvrhan lonec in pa naše zgodbe konec. Mara J. Tavčarjeva Luna sije (Prosto po Prešernu) Luna sije, dekle vpije, da Jo ljubček goljufa. O vrjetno nI prijetno, če on več jih rad ima. Fantič mladi po navadi z eno zadovoljen nL Enkrat Binco, drugič Tinco, tretjič špčlico lovL A moj Jaka name čaka, drugih deklic nI ura mar. Koprneče, čaka sreče, ko me pelje pred oltar. Daleč res ni dan slovesni...! In ko par bo porajklj&n pa s korajžo brž na rajžo z aeroplanom v svet prostran! Manlca. UMETNIK IN DENAR Zgodba je iz Pariza. Sedelmeyer, znani trgovec z umetninami, je že dolgo zvonil na vratih ateljeja slikarja Degas*. Ce* dolgo se je mojster razburjen pojavil na vratih in zaklical nad trgovcem, kaj bode. — Prinesel sem 50.000 frankov sa vako sliko, — je rekel Sedelraejrer. — Zato me vendar ni treba motiti! gm je zavrnil Degas. Položite denar na stopnice! « * • PARFUM Mamico je malo želodec bolel pa je pUa nekoliko konjaka, preden je šla spat. Takoj nato je poljubila Mihca za lahko noč. Mali pravi: »Mamica, ti si se pa danes navonjila s pa pano vi m parfumom!« ava, čaj, kakao Kavovec s cvetjem in plodovi Pradomovina kave je Abesinija. Dandanes pa io največ goje v Braziliji, čajno grmičje je prvotno raslo samo na Kitajskem, od tam so ga v IX. stoletju prepeljali na Japonsko. Danes nam dobavljata največ čaja Ceylon in Kitajska. Kakao je doma v Mehiki, šele v XVII. stoletju smo spoznali v Evropi omenjena tri živila. Kavo so pripeljali v Evropo iz arabskega pristanišča Mokke in se zato neka vrsta kave še zdaj imenuje po tem mestu. V resnici smo bili že precej razvajeni. Za zajtrk sm0 hoteli piti kakao, po vsakem obedu in tudi ob drugih prilikah črno kavo, zelo v navadi pa je bil tudi že popoldanski čaj. Danes smo od dobaviteljev: Brazilije, Afrike in Indije odrezani, v Evropi pa te nenavadno nežne rastline ne morejo uspevati. Prej so izhajali tudi brez njih. saj je preteklo komaj 300 let, odkar so jih naši predniki spoznali, in šele kakih 200 let je minilo, odkar so več ali manj postala ljudska pijača. V začetku so si te kolonialne dragocenosti lahko privoščili le dobro si-tuirani ljudje. Pri žetvi čaja že v uvodu smo dejali, da so omenjene rastline prvotno rastle: kava v Arabiji, čaj na Kitajskem, kakao pa v Mehiki. Prevoz je bil drag, blago pa so bremenile še visoke davščine, ki so jih države nalagale nanj, da so prišle na lahek način do dohodkov. Znano je, da je bil čajni davek, ki ga je Anglija naložila svojim severnoameriškim kolonijam, eden izmed vzrokov za njihovo osvobodilno vojno. Delj časa so bile zato kolonialne pijače luksuz, ki si ga je lahko privoščila le najboljša družba. Kava je prišla iz pravljične dežele »Tisoč in ene noči«, s čajem so spravljali v zvezo vse predstave o dolgolasih Kitajcih in vzhodni kulturi. Obe rastlini so prinašali evropskim knezom kot redke cvetlice v dar. V nekem rastlinjaku francoskih kralje je dolgo rasel čajni grm, toda njegovih listov niso nikdar poželi. Tudi kakaovo rastlino so kolonisti v Mehiki podarili španskemu kralju kot okrasno rastlino za njegove vrtove. šele pred nedavnim se je Holandcem na skrivnosten način posrečilo Kitajce, ki so imeli monopol pri izvozu čaja, preslepiti in zasaditi čajni grm v svojih kolonijah. Gojenje čaja se je pričelo v veliki meri na Javi in Ceylonu, s čimer se je uvoz pri nas mnogo pocenil. Botaniki in pisatelji so začeli ljudem priporočati nove pijače. V XVIII. stoletju je nastala cela vrsta delno šegavih spisov o izvoru rastlin, njihovih botaničnih lastnostih in pripravljanju pijač iz njih. Priporočila, da so pijače krepilne in da dajejo človeku novo duševno energijo, so bila resnična. Vse tri rastline vsebujejo alkoloid, ki poživljajoče učinkuje na ves živčni sistem, pa vendar ni, kakor druga dražila, škodljiv. Zanimivo je, v kak- šno zvezo spravljajo spoznanje o poživljajoči moči kave. Legenda namreč pripoveduje, da so kavo odkrili etiopski menihi, ko so opazili, da ovce, ki pojedo nekaj kavinih zrn. postanejo nenavadno čile. Tudi okoli čaja se prede pripovedka, ki potrjuje dognanje, da preganja spanec. Zelo veren kitajski knez si je nekoč za kazen, ker je med molitvijo zaspal, odrezal veke in jih vrgel na zemljo. Naslednjega dne sta zrasla na tem kraju dva grma, prednika da- našnje čajne rastline. Krepčilno moč ka-kaoa so že davno poznali. O tem nam priča izročilo, da je Ferdinand Cortez poročal svojemu vladarju, da zadostuje čaša ka-kaoa in vojak ostane ves dan pri moči. Kava, čaj in kakao so postali tudi iz drugega vzroka popularni: prinesli so nam novo vrsto družabnosti, čajna ročka je postala v vsej Evropi nenavadno priljubljena. Pri čitanju angleških romanov se na vsaki strani pije čaj, vsi družinski konflikti v Galsworthyjevih romanih se razvozljavajo pri čaju. čaj je pijača, ki zahteva lepega obnašanja; tenke čašice so le za nežne roke. čaj je posredovalec zmerne, nikdar vihrave zabave. Japonec Okakura Kakuzo, ki je s svojo knjigo o čaju seznanil za-padne narode s skrivnostmi uživanja čaja, je zapisal, da se čar ženske gostoljubnosti pokaže šele v čajnem salonu. Vino in pivo so primerni le za moško družbo. Z vrčki možje laže podkrepe svoje mnenje kakor s skodelicami za čaj in kavo. Kave so se široke množice v Evropi še bolj oprijele kakor čaja. Ljudje jo pijejo ob vsaki priliki. Kavna ročka stoji ves dan na ognjišču za družino in za nepričakovane goste. Bela kava je še posebno priljubljena pri otrocih in ženskah. Tudi kakao je postal ljudsko živilo, zlasti odkar ga pridev-ljejo vsem modernim redilnim pijačam. Kava, čaj in kakao so nam postali skoraj nepogrešljivi, ker nas duševno osvežujejo in pospešujejo družabnost Ali ste že odposlali naročilnico za DK? Za naše tehnike Kakšna bo hitrost letal leta 1945 9 • • Z izračunavanjem mejnih hitrosti glavnih letalskih kategorij lahko narišemo popolne parabole hitrostnih rekordov za lovska, bombna in transportna letala. Te parabole orisujemo v pravokotnem koordinatnem sistemu, v katerem nanašamo leta napredka letalske hitrosti na absciso, a na ordinato logaritemske modul-e hitrosti. Za to izračunavanje nam zadostno služi perioda od leta 1920 do 1942. Pri tem za največjo jemljemo hitrost, ki so jo v tej periodi dosegali hitrostni rekordi vsega sveta« medtem ko nam za uradni podrtsk hitrosti, na zemlji in v zraku, služijo hitrosti najvažnejših letalskih prototipov, ki so v tem predpisanem času izvršili svoja poskusna letenja. S pomočjo sprememb hitrosti, ki so iz- dlogV , , ražene z diferencialom-——, lah k o cose- dt žemo zaključek, da bo mejni svetovni hitrostni rekord dosežen leta 1952, medtem ko bo za lovska letala dosežen leta 1955, a za bombnike na dolge proge šele 1950. leta. To teoretično-empirično proučavanje in na ta način dobljena formula zahtevata pač gotovo verifikacijo, da bi tako prišli do neke praktične vrednosti iskanih podatkov. Uporabljajoč statistične podatke, zbrane med letoma 1920 in 1942, in konstrukcijo parabole, lahko izračunamo rekord hitrosti v letu 1913. Tako dobimo hitrost (maksimalno) 210 km/h. Stvarni rekord ie v letu 1913 znašal 203.8 km/h. Razlika je torej 6,2 km/h ali v odstotkih izraženo 3 c/r. ter se torej giblje v mejah, ki so še vsekakor dopustne. Proučavanje problema tehničnega razvoja letal sodobnosti moramo razdeliti na dva sledeča dela: a) na del. ki raziskuje in proučava razvoj konstrukcije, b) na del, ki raziskuje mejo napredka in uspehov. Razvoj konstrukcije če opazujemo razvoj modernega letala od začetka leta 1920, vidimo, da se je vršil v treh fazah. Od leta 1920 do 1930 imamo letalo z enim motorjem brez kompresorja za višnske polete, ki ima največjo hitrost v bližini same zemlje. Oblika trupa se je pri teh letalih le počasi izpopolnjevala, po zakon1 h moderne aerodinamike Performanse so postajale boljšega značaja sorazmerno s povečanjem jakosti motorjev. Tip tega razdobja je aparat Schneiderjevega pokala, katerega fine-sa v uspehih znaša 2. To letalo se je na tem tekmovanju najbolj obneslo. Od leta 1930 do 1936 nahajamo letala, ki imajo višinske kompresorje. Z nj:m'i je bila dosežena izključno večja kompresija, pač zaradi novih vrst goriv. Poleg tega pridemo brez večjih sprememb zunanjih oblik letala do povečanja hitrosti Maksimalna hitrost zdaj ni večja ob zamlji. pač pa v višini. V nižini delujejo motorji z manjšim vsesalnim korakom. Od leta 1936 dalje pa so se pričela pojavljati letala velikih fines, ki so v kratkem času popolnoma zavladala. Konstruk-ter Heinkel je prvi s svojimi konstrukcijami osvajal mnoge mednarodne trofeje. Pri njegovih letalih se je finesa dvignila od 2 na 6. Povečan pa je tudi drsni) kot skoraj za polovico prejšnje vrednosti. Skoraj istočasno so konstrukterji pričeli z močnejšimi motorji, ki svojo silo obdržijo Na obsežnih plantažah suše kavovčevo zrnje tudi v velikih višinah. To je sedanje stanje letalske tehnike, ko so najboljše performanse dosežene zaradi izpopolnjevanja fines letal, zaradi povečanja motorjevih sil in z obdržanjem sile v velikih višinah. Sodobno letalo, katerega finesa v izkoriščanju znaša ca. 8,5, ima največji efekt na višini do 5000 m. Njegova hitrost raste sorazmerno z višino. Poleg tega se v seoa-niem času konstrukterji trudijo, da bi iznašli stratosferska letala s hermetično zaprtimi kabinami, ki naj bi imela motorje z zložljivimi kompresorji. Hitrost najhitrejšega letala v sedanjem času popolnoma normalne konstrukcije znaša okoli 600 km/h, t. j. polovico hitrosti zvoka ob zemlji. Znano je, da, če ne računamo s posebnimi detajli v proučavanju oklopov in njihovih sestavov, se v nekaterih primerih lahko pri sodobnih letalih približamo celo hitrosti zvoka samega. Zaradi tega je treba v moderna letala vgraditi nekak prenos, da bi se na ta. način odstranila vsa škodljiva hitrost, t. j. periferna hitrost propelerja, ker konci propelerja često delujejo v hitrosti, ki je večja od hitrosti zvoka in je tako nevarnost, da bi se zlomili. Hitrost zvoka 340 m/sek. pada za 4 m sek. na vsakih tisoč metrov. Ta faktor jasno priča, da bodo strato«»ferna letala prva prišla v tako zvani balistični režim. Iz tega razlaganja pridemo do naslednjih zaključkov: 1. Moderno letfcJo mora leteti toliko bliže zemlji, kolikor je večja njegova hitrost. Ta zaključek se sicer zdi dokaj paradoksalen, toda je trdno vezan na pogoj, da njegov motor obdrži svojo silo tudi v višini. Zaključek nam potrjuje faktor, da pri gotovi efektivni sili enomotorno letalo, z motorjem 1000 ks, težko do 1500 kg. s fineso 8, lahko leti n. pr. ob zemlji s hitrostjo 9G5 km/h, v višini 5000 m s hitrostjo 720 km/h in v višini 10.000 m s hitrostjo 390 km/h. 2. Režim propelerja mora biti toliko nižji, kolikor je hitrost letala večja. Računi kažejo. da bodo letala, ki bodo razvijala največjo mogočo hitrost, morala imeti čim manjši režim. N. pr. lovsko letalo, ki bo z motorjem 2230 ks. razvijalo hitrost 1000 km/h, bo moralo imeti največ obratov do 1700. Ta zaključek je vsekakor popolnoma nasproten tradicionalni trditvi manj učenih strokovnjakov, ki 30 še do nedavnega trdili, da je za počasna letala potreben počasen propeler, za hitra pa hiter. Ta trditev je danes ovržena, a tudi ta trditev ni bila tako neumestna, vendar samo do takrat, ko so pričele hitrosti letal dosegati hitrost zvoka, ter do takrat, ko so mogle periferne hitrosti rasti s hitrostjo letala samega. 3. Režim propelerja bo toliko nižji, kolikor bo tonaža aeroplana večja. Da je to res. potrjujejo poskusni poleti velikih angleških hidroplanov. 4. število propelerjevih krakov naj raste s povečanjem hitrosti letala. — Vsekakor največje število propelerjevih krakov ne bo Blagzishiv zemlja neskončno. Odvisno je pač od različnih važnih faktorjev, o katerih bi morali obširno pisati. 5. Povečanje števila propelerjevih krakov mora izpodriniti propelerje s spremenljivim korakom, posebno pri letalih majhne tonaže. 6. Bodočo izredno hitro letalo bo moralo imeti obvezno dvoakcionalne inverzne propelerje. Ta pogoj je v popolnem soglasju, da'se. uniči škodljivo periferno vrtenje propelerja in da se popravi razmerje pri letalih majhnih površin in velikih moči motorja. (Velja še posebno za enomotorna letala velikih motorskih sil!) 7. Ne kaf.o, da hi imelo letalo velikih hitrosti večje Število propulzivnih grup, pač i r. razloga veH^h prečnikov propelerja. V najboljšem primeru bodo to dvomotoma letala s štirimi koaksialnimi propelerji, skop-ljene po dve in dve. Pripomniti pa je treba, da izraz »dvometorno« letalo ne pomeni dveh motorjev, ker jih je tudi lahko več, pač pa pomeni, da vsi obračajo dve skupini osi. 8. Letala velike tonaže bodo imela prav majhno podaljšanje. — Njih zmanjšani razpon jih bo napravil odlična za vodna letala. Meje uporabnosti Teoretično lahko dobimo vrednosti maksimalne verjetne hitrosti za periodo 20 let naprej. V stvari dobljeni podatki se lahko smatrajo za zadovoljive za krajši čas 5 do 7 let. Za leto 1945 vidimo iz parabole, da bo rekordna hitrost znašala 935 km'h, hitrost lovskih letal pa do 830 Km/h, srednjih bombnikov do 765 km/h. Ker so vsa zadevna opažanja osnovana na bazi najhitrejšega prototipa na svetu, lahko predlagamo konstruktorjem, da svoje delo začenjajo na j isti bazi in s temi podatki. Toda v mnogih prmerih program upo-rabnosti in izbira obstoječih motorjev ne j dovoljujeta tega končnega rezultata. In po- j leg tega veljajo zaključki le za ietala s j propelerji. Gotovo je. da se bo delo na po- | lju uporabnosti drugih propulzivnih sredstev. 'začenši od gotove hitrosti do meje možnosti za letala s propelerji. Od teh mogočnosti je zavisen razvoj per-formans, ki bodo sledile in ustvarile drugo parabolo, ki bo dajala svoje lastne karakteristike, o katerih pa zaenkrat še ni mogoče povedati nič podrobnejšega. S. S. i kg kvasa — 4 kg mesa \ Mojstri glede konserviranja in uporab« kvasa so predvsem Nemci. Kvas posušijo in ga uporabljajo kot živilo. Kvas je zel« redilen: 1 kg kvasa ima redilno vrednost 3 do 4 kg mesa. Kvas je najbolj redilnai snov, kar jih obstoji in je izvrsten nadomestek za meso. Za kvas ni nobenih težav in se ga povsod dobi. Dober je italijanski in domač, če si ga nasušimo, ga bomo s pridom uporabljali pri vseh jedilih. Količino enega oreha ga lahko pridamo kavi, za par ors-< hov ga vržemo na vročo mast, da se spe* ni, nato pa napravimo običajno prežganje in na njej jed. Kvas nam izvrstno nadomesti okus telečje pečenke. Drugi način konserviranja je ukuhava-nje v kozarce s celofansko ali pergamentno zaporo. Ta postopek pa izgublja uporabnost, ker se živila zelo kvarijo. Trajno in uspešno konserviramo v hermetičnih kozarcih. ki se dobijo na trgu že več znamk. (Rex. Weck, Duraks, Norma). Vlaga se sadje ali sočivje v surovem ali pa pripravljenem stanju. Pri nobenem konserviranju se ne sme dati v kozarce moko. V hermetično zaprte kozarce spravljamo rdečo peso. ko-lerabico. marmelado, sir, maslo, meso svinjsko meso, kranjske klobase, pečenice. zrezke, perutnino, ribe (kosti je treba prej odstraniti), vampe, gulaž, žolco, goveji gobec itd. To je tako imenovana sterilizacija. Steriliziramo surovo sadje pol ure pri toploti 80° C zelenjavo 1 uro pri toploti 95» C in mesnine 1 do 1.20 ure pri toploti 100° C. Tretji način je prekuhavar.je in zgoščevanje. Na ta način spravljamo predvsem marmelade, mezge, žolče in sadni sir. živilo kuhamo in gostimo, nato ga pa de-nemo v kozarce. Napravi se neprodušna kožica, ki zavaruje živilo. V to skupino spada tudi kondenziranje mleka, kakor se prakticira v tovarniški izdelavi. Za prihranjevanje se s pridom uporabljajo tudi doze iz pločevine. Shranjujemo vanje lahko vse: meso, zelenjavo in sadje. Doze so trpežnejše in postopek je lažji kakor pri shranjevanju v kozarce. Edina težava je s strojem za zapiranje doz, ki je precej drag in si ga lahko omisli le večja skupina. (Po predavanju g. Ernesta Krnleja)] Boštjan: Časopis pripoveduje »Ležal sem na mizi, ubog kos papirja. Tisto neznosno čakanje! Bog ve, kdaj pridem na vrsto, da mi vtisnejo pisano obleko in vse potrebne gumbe ter našitke. »Hvala bogu!« vzdihne moj sosed. Tedaj že vidim, kako grabi velika roka po nas. Polože nas na ploščo, da me še sedaj za-zebe, če se spomnim. In potem plešem sem ter tja, — sam bog vedi. zakaj ln kako. Kmalu pridem na mizo, kjer počivajo drugi moji kolegi. Zravnajo me. Tedaj pride nekdo — po mehki hoji in roki bi sodil, da je nežni spol — in me odnese ven na ulico. Prav gotovo bi se izgubil, če bi bil sam. Neka zelena škatla leti po tračnicah: »Trin, trin«; samo ta glas daje od sebe. Po so črne škatle tudi, ki dajejo različne glasove. Potem vidiš krepke može, ki postajajo in kupujejo moje prijatelje. Načičkane in nališpane gospodične, ki stopicajo z visokimi petkami ob strani svojih vitezov, zajetne gospe z najmodernejšimi pokrivali, pa mamice z belimi kočijami, v katerih prevažajo svoje milj enčke. Le žal, da ne morem opazovati delj časa. ker me odnesejo v hišo. Zvonec zapoje in že ležim v nabiralniku. Prijetna, mlada gospa ali pa bi sodil, da je še gospodična, pride s ključkom in odklene mojo kletko. Pridem v sobo — lepa. velika, prostorna soba Na desni divan, na levi klavir, sredi miza. pred mano pa ličen balkonček. Gospa sede na divan. Vrata se odpro in v sobo pride lep mož, mlad, močan obraz kakor bonbončelc. Sede k ljubi ženici in ]o poljubuje. Opazil sem rdečico na njenem obrazu, da bi še kmalu sam zardel, če bi imel kaj krvi v sebi. Kar igle ji padejo na tla. mož privije ženico k sebi in pozabila sta na to, da ju občudujem. Tedaj Izvleče on iz žepa ovitek in ji ga pokaže. Njen obraz spreleti smehljaj. Radoveden sem bil, pa sem počakal, da je dam^ca odložila zanimivost na mizo. Ah, poročna slika! Ljubka nevesta v beli dolgi obleki s pajčolšnom na glavi se prijazno smehlja. Ženin pa v fraku in s cilindrom v roki poleg nje. Seveda, mladoporočenca, in to so medeni tedni. Nihče ni imel časa zame. Zato pa pozvoni seseda in prosi: »Časopis prosim, gospa!« No tako prikupna in mlada ni bila kakor damica, vendar mi je ugajala tudi ona. Tudi njen mož je bil doma, ta dva pa sta sedela kar v kuhinji. Tedaj pa se je začelo: »Povedala boš, kje si bila.« «Kje, kje — tam, kakor vedno. Z Marijo sva šli na sprehod.« »Ti ne draži me!« ji ugovarja mož. »To ni res.« »Kje bi pa želel, da sem bila? Da sem pustila otroka samega doma, da sem se obesila drugemu ljubimcu na vrat?« »No. le naprej, pa bolj jasno. Svoj sum bom lahko kmalu utemeljil. Torej, govori!« »Pametnemu človeku se pove enkrat; v mlinu dvakrat, oslu pa trikrat, torej naj ti povem še dvakrat? Jaz, jaz, bi morala tebe vprašati, kje si hodil. Jaz, ne pa ti.« »Oho, žena, ne bo šlo tako kratko. Torej kje si bila? Poveš?« »Ne.« »Povej!« »Ne bom.« »Torej grem.« »Pojdi, kar pojdi, pa ko se vrneš, t« ne bom vprašala, kje si bil.« »Pa otrok bo šel z menoj!« »Tega ne bom dopustila. A če mi ga vzameš s silo. bom vsaj videla, kakšna bo njegova vzgoja odslej.« »Prav! Zadnja beseda? Grem. Po otroka se vrnem.« Odide. Cez čas se vrne. Išče Marijo in jo hoče odvesti. »Poštoj, Franci!« pravi žena. »Samo tO mi povej. Ali morda vprašuješ, kje sem bila iz bojazni, ker imaš slabo vest? Kar povem ti. Videla sem te z ono, torej «err» te zalotila. Nič ne taji! In ti si iskal prili-* ke, da bi jaz storila to, kar si storil ta. No, sedaj pojdi, čeprav k oni, a otrok ostane pri meni.« Možu je zmanjkalo besedi, lice se HWX je zjasnilo, jeza v njem se je polegla. »Žena. ti si pa vrag! Premagan sem Vs« je res. Pa ostanem pri vaju.« Nič drugega ni spravil iz srbe. Segel je po meni in si ob meni pomiril živce... No, sem si mislil, tam idila, tukaj ere-pir. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij .Jutra, Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. - Vsi y Ljubljani,