68 Ključne besede: zdravstvena nega, paliativna oskrba, primarni zdravstveni nivo * Prispe vek ni objavljen v c elotnem ob segu, saj prek oračuje predviden ob seg. Celotno preds t avit e v prispe vk a si lahk o ogledat e na plak atu prispe vk a. OCENJEVANJE USPOSOBLJENOSTI UKREPANJA ZDRAVNIKOV PRIMARNEGA NIVOJA OB PALIATIVNEM BOLNIKU Leon Koveš 1 , Erika Zelko 2 , Stanislav Malačič 3 1 ZD Mursk a Sobot a, 2 ZD Mursk a Sobot a in MF Maribor , K at edra z a družinsk o medicino , 3 ZD Gornja Radgona Uvod: Sprememba demografskega stanja v populaciji se odraža tudi v večji potrebi po paliativni oskrbi bolnikov. Paliativna medicina zahteva širok nabor znanj. Izobra- ževanje s tega področja doslej ni bilo povsem strukturirano in zelo pogosto prepuš- čeno samo-iniciativi zdravstvenih delavcev, ki so se zavedali potreb po pridobivanju specifičnih znanjih za delo z bolniki v paliativni oskrbi. V naši raziskavi smo s pomoč- jo vprašalnika poskušali ugotoviti znanje in oblike poti pridobivanja znanja s tega področja med zdravniki primarnega nivoja. Posebej smo izpostavili vprašanja o de- finiciji paliativne medicine, analgetični terapiji, hidraciji bolnika in prepoznavanju psihosocialnih problemov paliativnega bolnika. Metode: Izvedli smo prospektivno kohortno raziskavo. Uporabili smo validiran vpra- šalnik o poznavanju področja paliativne medicine, ki je bil preveden v slovenščino po veljavni metodologiji in razposlan preko spleta zdravnikom družinske in urgentne medicine. Vprašalnik je sestavljen iz 52 vprašanj, 34 za oceno znanja in 18 za samo- oceno sposobnosti ukrepanja v celostni oskrbi paliativnega bolnika. V obdobju med 1.7. in 20.9.2015 smo dobili 63 pravilno izpolnjenih vprašalnikov. Opravljena je bila osnovna statistična analiza s hi – kvadrat testom s poudarkom na primerjavi udele- žencev glede na načine pridobivanja znanja s področja paliativne medicine. Rezultati: Povprečna starost je znašala 37,9 ± 10,5 (27-63) let. Povprečno število delov - nih izkušenj je bilo 11,4 ± 11,1 (1-42) let. 73% udeležencev je bilo žensk. 41% je speci- fična znanja s področja paliativne oskrbe pridobilo na tečajih o paliativni oskrbi; 14,3% se jih je udeležilo 50-urnih dodatnih znanj paliativne oskrbe »Korak za korakom«. Vsi tisti, ki so zaključili to šolanje, se strinjajo s trditvijo o potrebi po uporabi opiatnega anal- getika 3. WHO stopnje pri močnih bolečinah, kot začetne protibolečinske terapije. V skupini, ki ni imela nobenega izobraževanja s tega področja, bi ga uvedlo 50% sodelujo- čih. Verjetnost , da bi prepoznali psihosocialne probleme in se o njih pogovorili s svojci 69 in bolnikom, je v skupini, ki je opravila dodatna znanja paliativne oskrbe 100%, v skupini, ki ni imela nobenega izobraževanja s tega področja pa 89%. Da je paliativna oskrba so- pomenka umiranju meni od 15 do 33% vprašanih zdravnikov, kjer ni zaznati statistično pomembnih razlik med skupinami glede na obliko izobraževanja. 50% zdravnikov, ki so se z izobraževanjem o paliativni medicini srečali med dodiplomskim študijem, meni, da govorimo o aktivni pomoči pri umiranju, kadar v procesu umiranja bolniku ne dajemo več tekočine. Premajhen vzorec, ni omogočil analize podatkov glede na delovišče zdrav - nika in tako ne moremo ocenjevati ali obstaja kakšna razlika med tistimi, ki delajo samo na področju urgentne medicine in zdravniki, ki se ne vključujejo v delo urgence. Zaključek: Vzorec, ki je bil analiziran je premajhen , da bi lahko ocenili poznavanje težav s področja oskrbe bolnikov paliativne medicine med zdravniki primarnega ni- voja. Nakazuje pa potrebo po nadaljnjem raziskovalnem delu na tem področju in senzibilizaciji zdravnikov za pridobivanje specifičnih znanj za delo z bolniki, ki potre- bujejo paliativno oskrbo. MOBILNI PALIATIVNI TIM – IZKUŠNJE IZ GORENJSKE Mateja Lopuh, Darja Noč, Ana Bassanese, Anže Habjan Cen t er z a in t erdisciplinarno z dravljenje bolečine in paliativno oskrbo , Mobilna paliativna enot a, Splošna bolnišnic a Jesenic e Državni program razvoja paliativne oskrbe predvideva kot ekstramuralno obliko pod- pore primarni ravni novo organizacijsko obliko –mobilni paliativni tim. Mobilni tim prevzame vlogo koordinatorja sprejema in odpusta bolnika s paliativno boleznijo in v nekaterih primerih, vodenje bolnika do smrti. Deluje kot vratar (gate keeper) bolni- šnice v tem smislu, da preceni smiselnost napotitve in pomaga osebnemu zdravniku v težjih situacijah, ko je skrb za bolnika in družino doma zahtevnejša. V bolnišnici zagotavlja konziliarno službo in zajema bolnike, ki se nanovo soočajo z diagnozo neozdravljive bolezni. Skrbi za koordinacijo med sekundarnim in terciar- nim nivojem. V Sloveniji zaenkrat deluje ena taka paliativna mobilna enota. Število vključenih bol- nikov od leta 2010 vztrajno narašča, od začetnih 80 v enem letu, smo dosedaj že v prvi polovici leta vodili 200 bolnikov, od katerih jih je 75 že umrlo v domači oskrbi, 10 pa v bolnišnici. Poleg osnovne skrbi za bolnika je dodana vrednost tima zagotavljanje mrežne pove- zave, pravočasna predaja bolnikov, izdelava načrta za obvladovanje simptomov in zagotavljanje konziliarne službe za večino oblik institucionalnega varstva.