AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 216. CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, SEPTE MBER 15th, 1930. LETO XXXII. —VOL. XXXII. Zanimive vesti iz življenja Slovencev po širnih naselbinah Amerike Pretekli teden so imeli Slovenci, člani Ameriško-Jugoslo-vanske Zveze v Gilbert višji šoli, Gilbert, Minn., slovesen banket, katerega see je udeležilo nad 200 Slovencev. V Milwaukee, Wis., se je ponesrečil pri delu rojak Frank Trogar, star 49 let. Pokojni je bil zaposljen kot premikač pri Milwaukee Solway Co. Pri premikanju vozov je po nesreči prišel z eno nogo med tračnice, in v istem času je pridrvel drugi voz, ki mu je odrezal nogo nad kolenom. Ranjki zapušča ženo, dva sina in štiri hčere. V Mliwaukee ima tudi sestro Elizabeto štrucelj, dva brata, Martina in Valentina, v starem kraju pa mater in dva brata. V Ameriki je bival 29 let. V Pueblo, Colo., se je smrtno ponesrečil Edward F. Roic, ko se je vozil na motornem kolesu in je zadel v neki voz. Star je bil 22 let, rojen je bil v Ameriki, kjer zapušča starše, brate in sestre. Pri slovenski fari v New Y o r k u so odstranili župnika Rev. Kerubin Beglja. Farani se potegujejo, da bi ga dobili nazaj. -o- Število naših ameriških državljanov se množi Na zvezni sodni j i v Clevelan-du je bilo zadnji petek zopet zaslišanje za ameriško državljanstvo, in sledeči naši ljudje so postali državljani: Paul Paulovič, Martin Komočar, Anton Kovačevih, Mary Kovach, Peter Ber-not, Dorothy Garec, Louis Red-lich, Ignac Gliha, Ela Pavlin, Ignac Koračin, Jos. Rus, Stefan Jurman, Frank šajn, Anton Uj-cich, Paul Valenčič, Matt Prelc, Lina Gerl, John Blasko in Cecilija Kutnar, skupaj 25 novih, državljanov. Zadnjič smo jih izkazali 221, danes 25, skupaj letos 246 novih državljanov, kar je pač lepo število napram oviram, ki se danes stavijo. Vsem novim našim državljanom prav iskrene čestitke! Varneje v zraku kot pa v postelji Chicago, 111., 13. septembra. — Al Wilson, poznani zrakoplo-vec, ki je radi svoje vratolomne vožnje v zrakoplovih znan pod imenom "zračni klovn," je včeraj padel s postelje v svojem stanovanju in se močno poškodoval. Wilson je prevozil najmanj že 200.000 milj z zrakoplovom brez vsake najmanjše poškodbe. Železniška družba v Cleve-landu bo morala zopet zvišati voznino Družba cestne železnice v Clevelandu naznanja, da bo prisiljena dne 1. januarja zvišati voznino do najvišje'mogoče cene, na 10 centov. Sedanja voz-nina znaša 8 centov. Več kot 10 centov voznine se ne more računati, pač pa mora družba potem delati novo pogodbo z mestom. Povišana voznina bi morala biti že sedaj upeljana, toda kompanija se je branila, kajti dobro ji je znano, da pomeni zvišana voznina tudi manj potnikov. Toda kot trdi kompanija, ji ne preostaja nobena druga pot. Pogodba med mestom in kompanijo je narejena tako, da kompanija iz dobička, ki ga dela, spravlja gotov del dobička v posebni obrestni fond. Zgo-vorjeno je med mestom in kompanijo, da mora biti v tem fondu vedno najmanj $500.000. Ako je več, se zniža voznina, če je pa manj, je kompanija upravičena voznino zvišati. Koncem julija meseca se je nahajalo v tem fondu samo $21.000, in ko bo končano^ poročilo za meslec avgust, bo najbrž karalo, da ni nobenega centa več v tem fondu. Tekom' meseca avgusta je kompanija dobivala približno $5000 manj na dan v blagajno kot v istem mesecu lanskega leta, kar najbolj kaže, da so slabe delavske razmere v poteku. Kompanija namerava opustiti več voženj na cestni železnici in tu in tam zmanjšati na kak način velike stroške. \ -o- Tudi na Turškem se pričnejo puntati Carigrad, 13. septembra. — Minister za notranje zadeve turške republike je s posebnim ma-nifesom dal naznaniti, da bo vlada pod vzela najbolj energične korake proti raznim agitatorjem, ki h u j s k a'j o ljudi na vstajo. Ti agitatorji govorijo ljudem, da se bodo zopet upelja-li stari turški običaji, da bodo davki znižani in da ne bo prevladovala prisilna vojaška dolžnost. V južni Ameriki je precej živahno te dni! Napetost med Jugoslavijo in Italijo narašča z vsakim dnevom Belgrad, 13. septembra.—Po vsej Jugoslaviji vlada še vedno največje ogorčenje napram Italiji, ki je pred dobrim tednom povzročila, da so bili ustreljeni štirje Slovenci, katere se je tajno obtožilo, tajno sodilo in ravno tako tajno ustrelilo v par dnevih. ' Po mnogih hišah v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu ter po drugih večjih mestih še sedaj visijo črne, žalne zastave. V Jugoslaviji niso takoj prvi dan zvedeli, da so bili Slovenci tako nagloma ustreljeni, kajti cenzura je pritisnila na časopisje, ki ni ničesar poročalo, in je ameriško časopisje prej zvedelo o nasilni smrti štirih Slovencev kot časopisje v domovini. Jugoslovanska vlada se je bala, da pride do prevelikih nemirov in demonstracij proti Italijanom. Toda vsaka resnica mora na dan, in tako se je tudi Jugoslavija odela v žalno obleko, ko je bila novica raznešena. V mnogih mestih je v resnici prišlo do večjih demonstracij, katere je policija zadušila, zlasti ko so demonstrant je nameravali napasti laške konzulate. Toda. napetost med Jugoslavijo in Italijo se veča z vsakim dnevom. Komunisti in fašisti so so zmagali pri državnih volitvah v Nemčiji Berlin, 15. sept. — Pondeljek — Pri volitvah, ki so se včeraj vi šile po Nemčiji, sta zmagali fašistična in komunistična stranka. Obe stranki bosta kontrolirali najmanj 184 sedežev v nemškem državnem zboru. Zna-ičilno je, da tako fašistična kot j komunistična stranka je proti i sedanji nemški republiki. Fašisti so pangermanska stranka, ki ; i eprezentira ultra-germanske cilje in namene. Oni so proti republiki, proti državnemu zboru, proti mirovni pogodbi in proti Ligi Narodov. Rezultat volitev je sledeč: socialisti so dobili 143 glasov, fašisti 107, komunisti 176, katoličani 69, nemška narodna stranka 41, ljudska stranka 26, ekonomska stranka 23, državna stranka 22, kmečka stranka 18, Bavarci 19, krščanski socialisti 14, itd. Komunistična stranka zahteva, da se zapleni vse privatne premoženje in se uvede diktatorstvo proleta-riata. Dočim so komunisti prej imeli 47 glasov, jih imajo danes 76, in dočim so fašisti pred volitvami imeli 22 glasov, jih-imajo danes 107. Obsojen v 4 minutah John Spisak je bil prijet od policije in obtožen, da je nosil revolver s seboj. John je tajil to dejstvo na sodniji, pozneje je pa priznal, da je bil že trikrat obsojen v ječo radi ropa. Porotniki so dobili slučaj v pretres in spoznali Spisaka v štirih minutah krivim. Dobil je dve leti ječe. Zagovarjal ga je odvetnik John A. Verhunce. Protestni shod Mr. John Rožanc, slovenski trgovec v Collinwoodu nas je opomnil, da če bi bilo umestno sklicati protestni shod glede umora štirih nedolžnih Slovencev v Trstu, katere so Italijani zavratno umoril. Najbolje bi bilo, da bi ta ali ona organizacija stvar prevzela, nas obvestila in bomo skrbeli, da bo shod uspeh. Učiteljske plače V šolskem odboru je nastal oster spor glede zvišanja učiteljskih plač. Pred desetimi leti je bil sprejet predlog šolskega odbora, da dobivajo učitelji in učiteljice avtomatično zvišane plače, in šolski odbor zahteva sedaj, da ostanejo plače normalne in stalne. Za plače učiteljev plačujejo davkoplačevalci v mestu Clevelandu letno $12.800.-000. Zvišati jih hočejo za 700 tisoč dolarjev na leto. Iz Wauke^ana Mr Frank Opeka sporoča te-lefoničnim potom iz Waukegana, Veliko zanimanje povsod za poslovilni koncert pevca Banovca Med rojaki v Clevelandu in okolici prevladuje veliko zanimanje za poslovilni koncert, ki ga priredi gospod Svetozar Ba-novec v nedeljo 21. septembra v dvorani S. N. Doma na St. Clair Ave. G. Banovec je pravkar izvršil obsežno pevsko turnejo p o Zedinjenih državah. Vsepovsod je ponesel lepoto slovenske pesmi. Na mah si je osvojil srca navzočih, in naš na-| rod je takoj sprevidel, da ima pred seboj pravega umetnika. Na željo mnogih se je dal gospod Banovec pregovoriti, da priredi še en koncert — poslovilni koncert — v naši metropoli. Priljubil se je stoterim, ki bi radi venomer poslušali njegovo pesem. In koliko je tudi naredil za narod, saj je šel, kjer so ga klicali, pel je in pel, na radio, v narodnih domovih, v cerkvah, pri pogrebih in krstih, kajti on je mehka duša, brez vsakega preziranja, pomagal bi vsem rad, ugodil vsem, kot želijo. Gotovo narod tega od- 111., da je tam umrl v soboto j ličnega pevca in značaja prihod-zjutraj Frank Petkovšek, po-injo nedeljo ne bo prezrl, pač pa sestnik in nekdajni glavni urad-,v slovo ljubemu pevcu še enkrat nik K. S. K. J. Istočasno je tam napolnil dvorano, da se poslovi umrla velepoznana družinska | z lepoto slovenske pesmi, kakor mati Ana Rep. Pogreb ranjke- j 0 zna Banovec prednašati. — ga Petkovška se vrši danes, v I Vstopnice h koncertu se dobijo pondeljek, pogreb Mrs. Rep pa tudi v uradu "Ameriške Domo v torek. Preostalim sorodnikom obeh gre naše iskreno sožalje! Mlada razporočena Devetnajstletni Eugene Dodd je bil v soboto razporočen od svoje 18 letne žene, s katero se je poročil leta 1928. Imata dva otroka, žena je zapustila moža pred enim letom, in odtedaj ni slišal več od nje. Seznanila sta se v neki plesni dvorani in se nagloma poročila. vine" in so po $1.00, 75c in 50c. Vreme Tri vrstice v "Vremenu" v "Ameriški Domovini" so vendar končno spodbodle "Enakopravnost," da se je spomnila grozodejstev fašistov v Primorju. In če ne bi republikanca Grilla spomnili, bi še danes molčal. * Bubonska kuga je izbruhnila v severni Afriki. Največja delavska federacija sveta v boju zoper prohibicijo Atlantic City, 13. septembra. — Eksekutivni odbor American Federation of Labor je sklenil, da se odzove predlogu Martina Ryan-a, predsednika Brotherhood of Railway Carmen, da se delavska federacija prične boriti z vso silo proti nadaljnim postavam v prid prohibicije. Ryan je dokazoval, da radi prohibicije najbolj trpijo siromašni in srednji sloji. Skoro pol milijona oseb je bilo aretiranih tekom preteklega fiskalnega leta v Zedinjenih državah, in te osebe so 99 procentov delavci in ljudje srednjih slojev. Kaj morajo danes trpeti delavci radi prohibicije v finančnem in moralnem oziru, presega vse meje. Udira se v privatne hiše, strelja in mori se od strani prohibi-cijskih agentov, podkupuje in slepari se. Ako je delavec obsojen v denarno globo radi prohibicije, slednje ne more plačati, dočim je bogatinu to lahko, ako je kdaj kdo prijet, sicer pa bogati ljudje lahko potujejo po mili volji iz Zedinjenih držav in si dobijo pijače na drugem ozemlju, kolikor hočejo. Organizirano delavstvo bo z vso močjo, ki je dana American Federation of Labor, zahtevalo, da se pritisne na kongres, da naredi postavo, ki bo dovoljevala varjenje pive. Ryan je s številkami dokazal, da bi s tem najmanj en milijon delavcev dobilo delo, in da bi farmarji najmanj 300 milijonov bušelnov ječmena in enakega žita lahko več prodali. Državljanska šola Pouk o državljanstvu se prične v četrtek 3. okt. na 59. cesti in St. Clair Ave. Evropa se baje nahaja na robu velike gospodarske revolte' Geneva, 13. septembra. — Na zborovanju Lige Narodov v tem mestu govorniki in zastopniki raznih držav povdarjali, da se nahaja Evropa na robu ekonomske revolte in anarhije. Svarili so navzoče, da se mora najti skupno zdravilno sredstvo, če želi svet mir in prosperiteto. Voditelji zborovanja so hiteli zatrjevati, da je carinska pogodba med posameznimi državami navaden fiasko. Namesto da bi se odpravilo eolninske meje, so se slednje še povečale, in posledica je, da gospodarstvo propada in da postajajo vlade nesi-gurne. En narod več ne zaupa drugemu, gospodarstvo zaosta-1 ja, in kriza preti vsepovsod. Zopet ostali delegati na konferenci so povdarjali, da je treba upoštevati svarilo angleškega zunanjega ministra Hender-sona, ki je pozval vso Evropo, da nemudoma prične z razoro-ževanjem. Kakor hitro bodo narodi razoroženi, tedaj bo odpadla tudi medsebojna sumnja, mir bo garantiran, in gospodarski napredek zagotovljen. Listnica uredništva J. P. Dopisi se uvrščajo v j list brezplačno, za zahvale je pa treba plačati, kot za oglase. Le pišite. Uredništvo prav rado ; sprejema dopise, saj so vendar odmev in izraz mišljenja posameznikov. In bolj ko si bomo v javnosti povedali, kaj nas boli, kaj je dobro za nas, toliko bolj se bomo razumeli in napredovali. Pogreb Mrs. Samsa Pogreb ranjke Jere Samsa se vrši v torek, 16. sept. ob pol devetih zjutraj. Joka že neprestano 62 ur radi naloge Worcester, Mass., 13. septembra. — Joseph Ruseckas ni znal te dni naloge v šoli, oziroma jo je hipoma pozabil. Ker je dobil ukor, je začel jokati in njegovega joka še sedaj niso mogli ustaviti. Otrok ves ta čas tudi jesti ne more. Joka že 62 ur. Zdravniki si prizadevajo, da bi mu rešili življenje, ki naglo izginja od njega. Proti čarterju Na shodu, katerega je sklical za soboto 13. septembra Ju-ges'evanski progresivni klub v Euclidu, je govorilo več govornikov glede volitev, ki se vršijo v Euclidu jutri, 16. septembra. Mncgo ljudi je bilo navzočih. Zaključek shoda je bil, da se glasuje proti čarterju, ker so S'cvence popolnoma prezrli. Vsem našim ljudem priporočamo terej, da gredo:.. Prvič, jutri volit, drugič pa, da volijo proti čarterju. Smrtna kosa V petek večer je umrla po dveletni težki bolezni Mary Gro-senic, rojena Devežija, rodom Hrvatica, stara 27 let, stanujoča na 22050 Miller Ave. Tu zapušča soproga, sina in dve sestri, v starem kraju pa mater in brata. Bila je članica dr. Jutranja Zora št. 337 HBZ. Pogreb se vrši danes popoldne ob 2. uri iz Društvenega doma na Recher Ave. pod vodstvom A. F. Sve-tek. Iskreno sožalje preostalim sorodnikom. Mr. Tslich pozdravlja Iz daljne province Alberta, Kanada, smo prejeli pozdrav od Mr. Michael Telicha, ki se je podal tja na izlet na povabilo Sun Life Assurance družbe. — Pravi, da je dosti medvedov tam v divjini, katerim je -treba samo soli potresti na rep (če bi medvedi rep imeli), pa se jih lahko ulovi. Dosti sreče, Mike! Sv. maša zadušnica V nedeljo 21. septembra se bo čitala za pokojnim Dominik Perko v cerkvi sv. Lovrenca ob 6. uri zjutraj sv. maša zadušnica, pri cerkvi sv. Vida pa ob 8. uri zjutraj. Prijatelji ranj-kega, ki je preminul pred tremi leti, so prošeni, da se udeležijo v velikem številu. V bolnico Poznani rojak Andrej Zamejc, 1148 Norwood Rd., je bil odpeljan v Lakeside bolnico, in so prijatelji prošeni, da ga obišče-i jo. Selitev Danes se preseli s svojim čistilnim podjetjem poznani slovenski trgovec Ignac Smuk. ; Preselil se bo na Glass Ave. na-I sproti slovenske šole. Sedem ubitih v avtomobilu od železnice Inas, Cal., 12. septembra. — Sedem delavcev je bilo ubitih danes dve milji od tega mesta, ko so se peljali na delo, in je njih avto zadel vlak Southern Facific železnice. Mrtev najden Mrtvega so našli na E. 55. cesti, pri jezeru, rojaka Joseph Zupančič, ki je stanoval na 5603 Carry Ave. Star je bil 59 let. I Tu ne zapušča nobenih sorodnikov. Doma je bil iz Vinkov Ver-ha pri žužemberku, kjer zapušča soprogo in osem otrok. Tu jc bival 18 let. Bil je član dru-ištva Srca Jezusovega. Pogreb se vrši v pondeljek popoldne pod vodstvom Jos. žele & Sons. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin ! Lepe breskve Naš naročnik iz North Madi-sona, Mr. Jos. Grgat, nam je poslal v soboto basket krasnih breskev najboljšega okusa, kot jih že dolgo nismo imeli. Mr. Grgat ima svojo farmo na Bennett Rd., North Madison. Prav lepa hvala! Slovenske vdove Klub Slovenskih vdov naznanja članicam, da se udeležijo pogreba za pokojno Jero Samsa. članice se zbirajo pri Jos. žele ob pol 9. uri zjutraj. — Predsednica. Vstopnice za koncert Vstopnice za koncert g. Banovca dobite lahko v našem uradu. Rojake prav vljudno prosimo, da marljivo sežejo po njih, ker je to poslovilni koncert g. Banovca. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays____ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. Lorain, O.—Veliko dela, pisanja in pripravljanja je vedno pred kako prireditvijo, po končanju iste se pa tu in tam včasih kdo oglasi, ali pa še ne. Račune skupnega piknika "Združenih podpornih društev" smo spravili v red; piknik je dobro izpadel in po vol j no kot ena prvih enakih prireditev. Obisk domačih ljudi je bil dober, vendar se je pogrešalo nekaj vodilnih moči, ki so enako člani naših podpornih organizacij. Ker so vabila in oglasi izšli dovolj zgodaj, bi bil lahko tistega dne vsak pripravljen, da bi bil navzoč na pikniku, ki ni bil samo za nekatere, ampak za vse. — Mr. A. J. Terbovec in njegova mala in luštna Lizi sta j rekla "vsak po svoje" ter se pripeljala iz bližnje naselbine. — No. 216. Mon. Sept. 15th, 1930. Ustavila sta se, kjer sta pričakovala kaj družbe, a žal je bilo ta dan vse zaposleno in sta še mene iz zadrege spravila, ko sta me pripeljala na pikniški prostor, kjer so bili zbrani nasi rojaki. Pozneje sta se pripeljala tudi Mr. in Mrs. Truger. kakor tudi Mrs. Baje z družino in še nekaj drugih Clevelandča-nov. Vreme je hotelo dopoldne nekoliko nagajati, popoldne pa smo imeli lep, gorak dan, ki smo ga bili vsi veseli. Dva tedna zatem se nas je nekaj korajžnih Lorainčanov odpravilo v Cleveland na piknik Slovenske Dobrodelne Zveze. Rekla sem "korajžnih," in j kako ne, ko smo se podali v dežju na dveurno vožnjo z busom. ] To je menda res korajža. . .No, rekli smo, da pridemo, in prišli smo. Mož - beseda, kajne? Sile nam sicer ni bilo, ker smo bili pod streho in imeli smo dva godca, Johnnie in Jacka .katerih godbo smo poslušali, tako da se nismo prav nič brigali, kod se vozimo. Ko še ustavimo na veseličnem prostoru, nismo vedeli, ali bi šli ven, ali bi kar notri ostali, kajti lilo je kakor za stavo. Pa kako naj obsedimo, ker nas začudeni Clevelandčani obkolijo in pozdravljajo; nekateri so bili oblečeni v dežnih plaščih, drugi so imeli dežnike, nekateri so pa kar v prazničnih oblekah na dežju stali. Glavni predsednik Mr. Gornik nam je nato odločil suh prostor, moker pa na drug način, in tudi kuharice so pritekle z dobro potico in gorkim prigrizkom. Dobili smo tudi bakso popa kot prvi trit od Ja-kata (?). Hvala! Imeli so pečene spring čikne, katerih je bil deležen srečni dobitelj. Ena se je samo okoli Lorainčanov vr-tila in dobil jo je voznik, ki je bil dovolj obsežen, da jo pospravi. Mr. Debevec in Mr. P. Kogoj sta hotela po vsej sili dež razpo-diti; posrečilo se jima je s pomočjo ostalih pevcev, ko so pri lipici nekaj lepih zapeli; menda je bilo še lepše zato, ker je imel Primoži fajfco iz stare domovine v ustih. Tudi mali Tony Gor-še je več pesmic zapel; lep glas, vendar je bilo preveč za njegovo moč in leta. Po okrepčilih in prijateljskih pozdravih smo se šli nekoliko zavrtet v zgornjo dvorano. Ker smo hoteli po vsej sili nekoliko odpustkov prinesti s piknika, smo čakali, kako bo. Nagibali so se proti Lorainu in proti Barbertonu, toda končno so pa šli v Warren in Cleveland. Ker se je pričelo mračiti in smo imeli dolgo pot pred seboj, smo se pričeli poslavljati od prijaznih Clevelandčanov in bratov ter sester SDZ. Možje so začeli znašati nekaj mokrega na bus, da ni bil tako suh kot na poti v Cleveland; tudi s sladoledom smo se preskrbeli in nekaj smo ga še povrh dobili, za kar prav lepa hvala! Dež nas je spremljal tudi domov grede in nas ni hotel zapustiti; držal se nas je kot zvest tovariš. Pot nazaj je bila prekratka; peli smo ob spremljeva^ nju harmonike in banjo in bili smo vsi veseli, tako da ni bilo nikomur žal, temveč si je vsak želel še večkrat kaj enakega. Piknik S. D. Zveze je minil, kampanja je končana, vse je tako nekako skrivnostno tiho; kam pojde kupa? Ali je vse pozabilo nanjo in je ostala sama, brez varstva? Cleveland jo vabi, naj ž njimi pobegne, Lorain jo vabi k sebi; kam se bo odločila, kje ji bolj ugaja? Danes, 11. septembra, praznujemo 2 - letnico ustanovitve našega društva Jutranja Zarja, št. 46, SDZ. Kakor razvidno, je društvo precej dobro in složno napredovalo; v odrastlem oddelku je 55 članic, v mladinskem pa osem. Mladinski oddelek bi bil lahko boljši in večji, zato, sestre, vpišite na prihodnji seji svoje otroke kot člane našega društva; plačate samo 15c mesečno, kar ni mnogo ter jih lahko zavarujete več kakor pri samo enem društvu. Drage sestre, pridite polnoštevilno na prihodnjo sejo, da ob dveletnici skupaj sprejmemo nove članice in se potem mab poveselimo; ob hladnih večerih se je lepo malo skupaj zabavati po seji. Tudi dekleta Marijine družbe nam hočejo pripraviti prijazni večer 28. septembra z igranjem kart, bonco in domine; pripravljenih imajo več lepih nagrad in tudi brez plesa ne bo. Torej ne pozabite velike dvo-r a n e Slovenskega Narodnega Doma na 28. septembra zvečer! Bodimo vse tam, da jo napolnimo in da damo dekletom čim več dela in toliko več veselja. Pozdrav vsem in hvala za vesele spomine! Vida Kumše. Girard, O.—V zadnjem svojem dopisu sem omenil, da se vrši dne 20. septembra koncert, katerega priredi naš umetnik, operni pevec, g. Anton šubelj. Kakor vse kaže, bo ta koncert sijajno uspel. Vstopnice v pred-prodaji gredo hitro izpod rok in so že skoro vse razprodane. Mene to zelo veseli in zahvaljujem se vsem rojakom, ki sem jih obiskal, da so mi šli tako na roko in pokupili vstopnice. Poleg naše naselbine je najbolj aktivna za ta koncert naša sosedna naselbina Bes s e m e r, kajti tam se rojaki najbolj trudijo in bodo 100 procentno zastopani. Obenem sporočam, da sem prejel pismo od našega pevca, ki sporoča, da bo program jako bogat in raznovrsten ter da bodo pesmi segle v srca vseh. Na programu je več angleških pesmi, nekaj hrvatskih, arije iz oper in ena španska. Najlepše izmed vseh pa bodo naše slovenske pesmi, kajti le v slovenskih pesmih se izražajo tista čuvstva, po katerih hrepene naša srca. Obeta se nam torej krasen večer, ko bomo poslušali milo slovensko pesem, ki bo vrela iz grla našega slavca. Po koncertu bo ples, za katerega bo igral izvrsten orkester iz Clevelanda, pod imenom Four Harmony Aces. Cenjeno občinstvo iz bližnjih in daljnih naselbin je vabljeno, da se udeleži koncerta v največjem številu, ker boste vsi zadovoljni. Ne pozabite torej, da se dne 20. septembra ob osmih zvečer prične koncert v Slovenskem Domu. Pozdrav vsem! John Dolčič. Cleveland, O.—Jesen je tu in narava se pripravlja za zimsko spanje. V vsakem letnem času se nam kaže narava v drugačnem sijaju in krasoti. Prav tako tudi v jeseni. Ako pogledamo na sadno drevje z dozorelim sadjem, ali na polje z jesenskimi pridelki in sadeži, ali na vinograde s polno vinsko trto, povsod vidimo krasoto in modrost narave. Na vsakega človeka napravi pogled na vso to krasoto prijeten vtis. Vsak se pa posebno razveseli lepega grozdja in tistega, kar se iztisne iz njega. Letos se mu bo moral marsikdo odreči, čeprav ne prostovoljno. Imamo namreč preveč Mr. Hooverjeve prosperitete in preveč neprostovoljnih počitnic. Marsikdo se bo na Martinovo nedeljo bolj čemerno držal, ker ne bo "njega," da bi ga krstil, kakor druga leta, ko ni bilo toliko "prosperitete." Marsikatera družina gleda z bojaznijo in negotovostjo v prihodnost, kajti zima je pred vrati, a zaslužka nikjer! Zares, huda in dolga zima bo, ako se delavske razmere ne izboljšajo. Kakor smo čitali v "Ameriški Domovini," začne Slovenski radio klub s svojim, programom že 19. oktobra. Lansko leto sem hodil k svojim prijateljem poslušat slovenske radio programe, letos pa, hvala Bogu in mojim prijateljem, pa bomo te programe lahko poslušali doma, seveda brez "njega." Kako sem prišel do krasnega radio aparata, naj vam pove naslednje: Bilo je v sredo, dne 6. avgusta. Bil je vroč in soparen večer in pri nas se oglasita Mr. in Mrs. Meglič s 64. ceste ter povabita mene in mojo soprogo, naj se greva ž njima kopat v jezero. Jaz in moja žena sva veseljem sprejela povabilo, kajti oba se rada kopava. Ko smo se peljali po Norwood Rd., na St. Clair Ave., smo morali tam čakati zaradi rdeče signalne luči. Mrs. Meglič se obrne proti meni in pravi: "Tomažin, v soboto večer se bomo pa malo zavrteli in se pozabavali tam gori," in pri tem pokaže na Knau-sovo dvorano. "Kaj boste pa imeli?" jo vprašam radovedno. "Kaj ne veš," se oglasi Mr. Meglič, "da bo malo domače zabave? Mr. Damm in drugi bodo naredili mal surprise party Fr. Znidaršiču in povabljeni so samo starejši, ožji prijatelji, me- ni pa je naročeno, da povabim tudi vaju, da prideta v soboto večer v dvorano. Saj prideta, kajne?" "Seveda prideva,' odgovorim, "k svojim starim prijateljem in prijateljicam prav rada." K temu pritrdi še moja boljša polovica: "V soboto večer se bova oglasila pri vaju, nakar gremo skupaj in ni treba preje hoditi od doma." "Velja!" se je glasil odgovor. Jože je pognal svoj avtomobil in odpeljali smo se kopat. Voda je bila topla in po kopeli smo se prav dobro počutili. Ko smo prišli domov, smo si pred razhodom še enkrat obljubili, da se vidimo v soboto večer. In pri tem je ostalo. V soboto, dne 9. avgusta, naju res prideta poklicat. Ker je bila pa najina hčerka Zofi bolna, se moja žena ni hotela poda ti z nami, ker nerada pusti bolne otroke same, posebno zdaj, ko je tudi Zofi bolna. Na vsa prigovarjanja se ni vdala in šele, ko so jo otroci pričeli prositi, naj gre, in ko je tudi Zofi začela jokati in prositi, se je vdala. In tako smo se odpravili. Ko se pripeljemo na St. Clair, se obrne Mr. Meglich proti nama in reče: "Margareth, ali se gremo kopat nocoj?" "Lahko radi mene, samo toliko ustavi, da grem jaz domov," se oglasi moja žena. "Uu, pa pojdimo v dvorano," je rekel Mr. Meglič. Ko pridemo do dvorane, so bila vrata zaprta. "Kaj pa je to, da so vrata zaprta in vendar godba igra?" vprašam. "Bomo pa malo potrkali," se oglasi Mr. Meglič in močno potrka na vrata. Vrata se odpro, in ko vstopimo v dvorano, nas obstopijo prijatelji in prijateljice ter za-kličejo: Surprise! Moja žena se plaho obrne k meni, češ, kaj pa je to, komu to velja, Nato stopi pred naju Mrs. Josephine Perpar ter nama čestita v imenu vseh najinih prijateljev in prijateljic k petnajst-letnici najinega zakona. Nato pokaže na zares krasen R. C. A. radio aparat, ki je stal v dvorani, in katerega so nama kupili najini prijatelji in prijateljice. "To naj vama bo za spomin za vajino petnajst-letnico." Midva sva stala tam ka?cor dvoje lesenih kipov. Ne bi verjel, kako pride človek ob vso svojo kontrolo pri tolikem izne-nadenju. Naposled sem prišel vendar toliko k sapi, da sem se ozrl po dvorani, ki je bila polna samih znanih in smehljajočih obrazov. Rokovanje in čestitanje se je vršilo na vse strani. Najrajši bi vse skupaj objel in pritisnil na srce, ne toliko radi daril, kolikor radi prijateljstva, ki ste nama ga izkazali. Bila sva v resnici zelo iz-nenadena, ker sva toliko slutila o vsem tem kakor o svoji smrti. Nato smo posedli okoli miz, nakar so nam žene in dekleta pod vodstvom Mrs. Perpar zelo dobro postregle z okusnimi jedili. Nato pa se je razvila prav domača prijateljska zabava. Jaz in moja žena se kar nisva mogla razvedriti kakor drugikrat. Oba je mučila neka negotovost, kot bi slutila, kaj naju še čaka. Jaz sem se štirikrat izmuznil iz dvorane ter šel pogledat domov, kjer sem dobil bolnico lepo mirno spečo. Na vprašanje, kako ji je, je odgovorila, da jo samo vrat nekoliko boli. "Le pojdi nazaj, ata, in ne skrbi," je bil njen odgovor. Toda božja previdnost je imela pripravljen za naju drug težak surprise. V nedeljo se je namreč bolezen hčerke nenadoma poslabšala. Na zdravnikov nasvet smo jo oddali v bolnico, kjer je ob 8.15 zvečer izdihnila svojo mlado, blago dušo. Podlegla je škrlatinki. Tako smo imeli v 24 urah dve iznenadenji. človek obrača, Bog pa obrne! Pokojna se je veselila radia; a ga ni videla. Sedaj pa posluša nebeški radio. Oprostite, ker sem zašel in se moram vrniti nazaj k namenu, ki ga ima ta moj dopis. Prijetna dolžnost naju veže, da se zahvaliva vsem prijateljem in prijateljicam, ki so se v resnici izkazali kot taki v obeh slučajih. Hvala vsem, ki ste se potrudili in skrbeli ter vse tako lepo izpeljali, posebno pa se zahvaljujeva sledečim: Mrs. Mo-žek, Mrs. Perpar, Mrs. Brodnik, Mrs. Valenčič, Mrs. Smolič, Mrs. Znidaršič, Mrs. Marg. Stoparjevi, Miss Mary Hudolin, Miss J. Pirnat, Miss Anna Gr-čar. Dalje hvala natakarjem Mr. Perpar, J. Valenčič, Anton Smolič. Hvala Mr. in Mrs. Meglič, ki sta naju znala tako potegniti in privabiti. Hvala tudi Miss Tink za tako krasen šopek cvetlic. Iskrena hvala vsem, ki ste se udeležili ali pomagali pripraviti nama v počast ta večer: Mr. in Mrs. Anton Malovic, Mr. in Mrs. Louis Malovic, Mr. Frank Tomšič, Kenmore, Mr. in Mrs. Charly Brodnik, Mr. in Mrs. J. Perpar, Mr. in Mrs. John Valenčič, Mr. in Mrs. Frank Ivanc, Mr. in Mrs. Ed. Možek, Mr. in Mrs. Jos. Smole, Mr. in Mrs. J. Meglič, Mr. in Mrs. Fr. Zakraj-sek, Mr. in Mrs. Martin Novak, Mr. in Mrs. Marg. Petrick, Kenmore, Mr. in Mrs. Andy Skulj, Kenmore, Mr. John Gruden, Kenmore, Mr. in Mrs. A. Kocjančič, Kenmore, O., Mr. in Mrs. Fr. Bajec, Mr. in Mrs. Jos. Zakrajšek, Ridpath Ave., Mr. in Mrs. John Zakrajšek, Ridpath Ave., Mr. in Mrs. John Brodnik, Trafalgar Ave., Mr. in Mrs. Louis Tomšič, Mr. in Mrs. Louis Cimperman, Mr. in Mrs. Jos. Cimperman, Miss Mary Gornik, Mr. in Mrs. Anton Mostar, Mr. in Mrs. M. Stamp-fel, Mr. in Mrs. Jos. Ponikvar, Mr. in Mrs. Matt Debeljak, Mr. in Mrs. Louis Fink, Mr. in Mrs. A. Fortuna, Mr. Leo Sever, Mr. in Mrs. Julia Adamic, Mr. in Mrs. Louis Prijatelj, Mr. in Mrs. Matt Bambič, Mrs. Mary Bambic, Mr. in Mrs. M. Pirnat, Mrs. Margareth Stoparje-va, Mrs. Mary Blatnik, Mrs. Rosie Tomažič, Mr. in Mrs. Joseph Pikš, Mr. in Mrs. Frank Bogovich, Mr. in Mrs. M. Križ-man, Mrs. Mary Hrastar, Mrs. Cilka Skrbeč, Mrs. Frances Ko-sunič, Mr. in Mrs. R. Mirtel, Mr. in Mrs. John Klančar, Mr. in Mrs. Ab. Novak, Mrs. Josephine Pousch, Mr. in Mrs. M. Makovec, Mr. in Mrs. Joseph Pozelnik, Mr. in Mrs. Fr. Bran-cel, Mr. Fr. Rebolj, Mr. in Mrs. John Brodnik, Mr. in Mrs. St. Andolek, Mr. in Mrs. Anton Smolič, Miss Mary Hudolin, Miss Frances Požar, Mr. in Mrs. Anton Kostanjšek, Mr. in Mrs. Rosie Košir, Mr. Jos. Virant, Mr. John Zgonc, Mr. in Mrs. J. Lach, Mr. in Mrs. John Mahne, Mr. in Mrs. Fr. žnidaršič, Mr. in Mrs. Lužar, Mrs. Theresa Gorenčič, Mr. in Mrs. Jennie Milavec, Mrs. Frances šraj, Mr. in Mrs. John Urbas, Mr. in Mrs. BI. Gornik, Mr. in Mrs. Rosie Novak, Mr. in Mrs. M. Salomon, Mr. in Mrs. M. Ajster, Mr. in Mrs. John Trček, Miss Mary Rus, Miss Ivanka. Obr-star, Miss Agnes Hočevar, Mr. in Mrs. Anton Skulj, Mrs. Mary Drenšek. Ohranila vas bova vse v hvaležnem spominu! Vam hvaležna Damjan in Margareth Tomažin. Vrhnika, Slovenija — Da bi vsakega posebej pozdravljal in vsakemu posebej pisal, bi bilo preveč dela, dočim opravi Ameriška Domovina vse to obenem, saj roma v vsako hišo in to vsak dan in tudi jaz jo tu težko pričakujem. Zadnjič enkrat sem bil po dolgem času v žužemberku; opi-saval ga ne bom, ker ga je Mr. Primož Kogoj zadnjič tako korektno opisal, da ga bolje ni mogel. Samo to je pozabil omeniti, da žužemberk napreduje, in kako! Most čez Krko pri Smrketu imajo že pet let na programu, železnica na Gradinc in Hinje je gotova stvar, itd., itd. Ko sem bil zadnjič doli, so dobili žužemberčanje motorno brizgalno na ogled. Pa mislite, da so jo kupili? Bože čuvaj! Imeli so 58.000 dinarjev, a ne več. žužemberčanje tam v Cle-velandu, Jamšek, Jakšič, Korin, Slogar, Maver in drugi, saj vas je tam polovica žužemberka, vsak en dolar, pa kupite brizgalno svojim rojakom, da bodo imeli kaj v roke.vzeti, kadar bo kje gorelo! Edino, kar imajo sedaj dobrega, je načelnik gasilnega društva, in sicer je to šmihelski rojak, nad učitelj Fr. Mrvar. On bo rešil vaše društvo, vsaj tako sem slišal. šmihelčanje pa niso kar tako. Imajo brizgalno, pa tudi plačano. žužemberčanje, upam, da bodo te moje skromne vrstice vsaj malo zalegle ter da se boste tudi vi v tem oziru odrezali. žužemberčanje ste vsi enaki: prositi vas je sram, a vzeli boste pa vseeno, toku je- Po žu-žemberško! Gospod Jaka, tebe pa prosim, ako Boga znaš, da tole ne bo romalo v koš. Opili in popravi, pa bo dobro, kaj ne, Mr. Pire? (Gospodina Jakata ni v uredništvu; šel je v Kanado medvede in kamele lovit. Pravkar je dospel telegram, da je ujel veliko kamelo z dvema grbama, in sicer jo je "zahukal" na laso, v katerem je pravi mojster. O. stavca). življenje tukaj je dobro; pridite sem, pa boste videli. Stopim z vlaka, pa grem k vozniku: "Koliko zahtevate, da me potegnete do Kostanjevice?" "270 dinarjev," je odgovor. Vprašam še, koliko kilometrov je do tam. šestnajst. Dobro! Za tri ure. sem tam, potem pa lahko sam sebi ohcet napravim, si mislim in odidem — peš. Jaka, ta-le je pa ljubljanska: Čakam na avto v znani gostilni in pri tisti mizi zavpije neki gospod: "Plačat, prosim!" — "Kaj'imate?" "štiri velike vrčke piva, tri četrt litra vina, pa en kruh." Dokaj čedna vsota dinarjev.. Pa pravite, da je v Jugoslaviji slabo! Pozdra^ vsem čitateljem lista Ameriška Domovina, posebno pa žužemberčanom! Cenjenemu uredništvu pa se za vsak slučaj priporočam za znamke. Frank Lavrich, Verd,144, Vrhnika, Slovenija. G. SVETOZAR BANOVEC Cleveland, O. — Leto dni je med nami. Prav udomačil se je, čuti, da je "doma" v Clevelan-du. Slovenski Cleveland s svojimi gostoljubnimi rojaki se mu je tako priljubil, da se vedno vrača med nas, kakor hitro mu nanese prilika. Med nami se kreta, kakor da je naš od tistih časov, ko smo mi prihajali v Ameriko. In mi se počutimo v njegovi družbi, kakor da je z nami prihajal v obljubljeno deželo. Zdi se mi, pravzaprav prepričan sem, da nas je hitro spoznal. Pogledal je v naša srca, videl je našo bol, trpljenje, do-motožje, pa je stopil v naše vrste mimogrede, predno smo se mi zavedali. S svojo toplo in priljubljeno besedo nam je podal roko kakor brat rodnemu bratu. Malo je takih čutečih ljudi na svetu, da bi osvojili srca svojih bratov in sester. To delajo le skromne in tihe duše, to delajo pravi umetniki. Naši slovenski listi v Cleve-landu pišejo, da ima g. Banovec pdslovilni večer v Slovenskem narodnem domu, na večer 21. septembra. Lepo je to. Pevec in umetnik, ki je s svojo veliko skromnostjo in srčno kulturo osvojil naša srca, on ne sme od nas, da ne bi nam zapel pesem, ki ga je pripeljala med nas. On ne sme od nas, da ne bi z našim mojstrom, g. Ivanom Zorma-nom zapel pesem in skladbo, bi je slovenska in naša ameriška melodija. Prav bogati in srečni smo, da imamo na razpolago (Dalje na 3. strani). Strožje odredbe priseljevanja Na željo in ukaz predsednika Hooverja je sklenil državni department strožje postopati pri izdajanju vizejev onim inozemcem, ki bi utegnili postati "breme javnosti," v slučaju, da bi se priselili v Ameriko. Državni department namerava nemudoma sklicati konferenco konzulov, na kateri se bo obravnavalo o tem odloku, ki naj se ga čimprej uveljavi. Po določbi tozadevne postave, je konzul edini sodnik, ki ima presoditi in odločiti, da-li utegne eventuelni prosilec za ameriški vizej postati "breme javnosti" ali ne. Konzulom bo na tej konferenci predočena brezposelnost ameriškega delavstva in naročeno jim bo, da morajo pri izdajanju vizejev mnogo bolj strogo postopati, kakor so postopali dozdaj. Če bi bilo po želji predsednika Hooverja, bi se dosedanja kvota, ki je že itak nizka, še zmanjšala za polovico, tako da bi pol manj inozemcev moglo priti v Zedinjene države, kakor jih prihaja sedaj. Državni department izjavlja, da je bilo v marcu leta 1929 izdanih mnogo vizejev mehikanskim delavcem, ki so se priselili v Zedinjene države, in glede katerih je pretila resna nevarnost,-da utegnejo postati breme javne dobrodelnosti. Takrat so se vršile tozadevne konference med ameriškimi in mehikanskimi konzuli in podobne konference so se vršile tudi med ameriškimi konzuli in kanadskimi izse-ljeniškimi oblastmi. Tekom zadnjih šestih mesecev se je priselilo v Zedinjene države samo 3,140 Mehikancev, kar bi bilo povprečno na leto 6,280, dočim je prihajalo tekom zadnjih petih fiskalnih let iz Mehike v Zedinjene države povprečno na leto 56,747 priseljencev. Sedanja redukcija znaša torej 88.9 odstotkov. Glede priseljevanja iz Kanade še nimajo točnih številk, vendar pa je pričakovati, da se bodo v tem pogledu pokazali podobni rezultati. Zdaj se nahaja v Kanadi ameriški konzul M. B. Dasis ki študira tozadevni položaj ter daje instrukcije ameriškim konzulatom v Kanadi. Te dni se bosta vršili dve konferenci ameriških konzulov, in sicer ena v Londonu, mesto druge konference pa še ni določeno. Glavna točka teh konferenc, o kateri se bo razpravljalo, bo evropsko priseljeniško vprašanje. * * * Kakor je videti iz zadnjega tozadevnega razvoja, si bo moralo poslej evropsko delavstvo pomagati, kakor bo vedelo in znalo, kajti na Zedinjene države in Kanado ne bo moglo več računati. Kakor znano, je Kanada zadnje dni popolnoma zaprla vrata evropski emigraciji, in prav nič ne bomo presenečeni, če se tudi vlada Zedinjenih držav odloči do enakega koraka. Sicer pa se je evropsko delavstvo že uda-lo v usodo in se sprijaznilo s tem dejstvom, zato si je pričelo iskati zaslužka po raznih evropskih državah, ki ne trpe vsled brezposelnosti, v prvi vrsti v Belgiji in Franciji, kjer je že lepo število naših ljudi, ki so zaposleni največ v ondot-nih rudnikih. Dalje so se pričeli naši ljudje v zadnjem času izseljevati v Južno Ameriko, zlasti Argentino, kjer nameravajo — kakor kažejo vsa znamenja — za stalno ostati. Ti argentinski priseljenci so večinoma rojaki iz Primorja in Krasa ter so se izselili tja bolj iz političnih kakor gospodarskih ozirov, ker so se hoteli umakniti neznosnemu pritisku fašistične pete, ki jih je tiščala k tlom v domovini. Razveseljivo dejstvo je, da so ti naši priseljenci v Argentini takoj po svojem prihodu pokazali voljo in moč do življenja; takoj so pričeli ustanavljati kulturna in prosvetna društva, katerim na čelo so postavili vodnika, učitelja in svetovalca v obliki lastnega lista "Slovenskega tednika." Naj procvitajo in rastejo kulturne in gospodarske ustanove tega izgnanega in mučenega dela našega naroda, ker niso mogle uspevati na domačih tleh! DOPISI ..........- ■ - ■ - -—-—.i .. i ■ .......... .i .—~b Za torek, 16. septembra WTAM M. 30: :00: :15: :30: :0ft: :00: :15 : :30: :35: :50: :00: :30: :42: :45: :00: :30: :45: M. :1'5: :40: ;15: 45: :15: 2:30: 3:00: :00: :15: :30: :15: :23: :25: :30: :00: :S0: :00: 30: :00: :15 : :45: :15: :30: •10: 05 : 35: M. 20: 00: M. 30: 30: 0.0: 30: 45: 00: 10: :30: 45: 00: 15: 30: 00: 00: M. 30: 00: 30: 55: 00: 20: 30: 30: 00: 30: 40: 45: 45: 01: 14: 23 : 28: 44: 59: 00: 30: 45: 00: 30: 00: 15: 00: 16: :17: :00: 01: ;00: A. 7 8 8 9 10 11 P. 12 12 1 2 2 3 4 4 5 5 6 6 M. Ill) : :00: 30: :00: :01: ;30: M. 08: :15: :15: :15: :30: :00: :00: :30: :00: :30: :05: :35: Sign on. On the 8:15 (NBC). Silverberg Trio. Cheerio (NBC). Morning Melodies. Hits and Bits (NBC). Henkle Velvet Flour Program. Musical Interlude. Patty Jean's Chat. WTAM Thysical Culture Hour. WTAM Cooking School. Pat Haley. Landers Charm Talk. Don Douglas, pianist. On Wings of Song (NBC). Tommy Strobel. Home in the Sky. Annabelle Jackson, pianist. Merle Jacobs' Golden Pheasant Orchestra. Noonday Melodies. Playlet. Recital—Charles W. Reed, baritone; E. Rohlf, pianist. Golden Gems. Baseball Game—Cleveland vs. Washington. Joe Baldi and Russ Neff. Meditation. Organ Processional Hour. Chester Zohn, tenor. Davey Tree Talk. Baseball Scores. Dniner Music—WTAM Orchestra. Spang Bakers—Gene and Glenn. Widlar Program to WJR. Eveready Hour (NBC). Happy Wonder Bakers (NBC). Enna Jettick Song Birds (NBC). Standard Oil Program. Vaughn De LeLath, contralto. Uncle Abe and David (NBC). Pat and Alice. WTAM Players. Joe Smith's Euclid Beach Park Orchestra. Midnight Melodies. Tal Henry's New China Restaurant. Sign off. WHK Radio Reveille. Morning: Devotions. Something for Everyone (CBS). Burlesque Broadcasters. U. S. Army Band (CBS). Croonatune Girl. Board of Education—Arithmetic Lesson. O'Cedar Time (CBS). Radio Homemakers—Jean Carroll (CBS). Moncrief Furnace Company. Beck's Pection (CBS). Julia Hayes. Ethel and Harry. Manhattan Towers Orchsetra (CBS) Harold Stern's Orchestra (CBS). The Metropolitans (CBS). Master Singers Quartet (CBS). Health Talk—Dr. Winfrey. Housekeepers Chat. Columbia Ensemble (CBS). Tea Time Topics. Columbia Artists Recital (CBS). Rhythm Knigs (CBS). Bert Lown's Orchestra (CBS). World Book Man. Messenger Boys. California Ramblers (CBS). Review Current Events. Piano Rambles—Ken Carr. Raybestos Sport Flashes. Standard Trust Topics. Rahal's Cherry Pickers. Raybestos Radiogram. Blackstone Program (CBS). Kaltenborn Edits the News (GBSh Premier Salad Dressers (CBS). Henry and George (CBS). Philco Symphony Hour (CBS). Graybar's Joe and Vi (CBS). Paramount Publix Hour (CBS). Anheuser-Busch Program (CBS). Motorists Almanac of the Air* Slumber Hour. Rubberneck Man. Bedford Glens Orchestra. Club Madrid Orchestra. WJAY Morning Melodies. Wurlitzer's Morning Greeting. Mail Man. Three Musketeers. The Shoppers, Ruth and Blair. Hawaiian Echoes. The Song Rambler, (Rocky Austin) Jazz Potpourri. Organ Moods. The Scothing Singer (Georgene Gordon). Nat Shilkret's Orchestra. Painesville Serenade. Two Songsters, (Connie Gates and Charles Barnum). Broadway Lights. Parade The Palermos. Merchants and Consumers. Sign off. , : . Anton Stražar: OGLARJEV SIN Pripoviest iz davnih dni. S? mm -0- DOPISI. (Nadaljevanje iz 2. strun!) Priliko, ki se nam ne nudi vsako leto. G. Banovec, ki je videl veliko Haših ljudi v Ameriki, ki je 3 svojim razumnim in ostrim opazovanjem ustvaril sodbo o našem življenju v Ameriki, je naš Zaželjeni in redki glasnik našega prava napram domovini. Gotovi smo, da se vrne med svoje domače v Jugoslaviji z močnim in prepričevalnim glasom: Kaj So ameriški Slovenci. Zato pa vsi na njegov poslovilni koncert v nedeljo, 21. septembra, točno ob 8. uri zvečer. Prijatelj. -o- Bančni ropar zajet in ustreljen od množice Kentwood, La., 12. sept. Eden izmed treh bančnih roparjev, ki so včeraj oropali Kentwood banko za $10,000, je bil najden danes od zasledovalcev na nekem drevesu. Ropar je bil na ftiestu ustreljen. Mati je ubila hčerko, potem pa še sebe Denver, 12. sept. Mrs. Helen ftoss, 35 let stara, je ustrelila danes svojo hčerko Joyce, staro 15 let, ranila je drugo hčerko ^Vilmo, staro 10 let, toda ni pogodila sina Gordona, starega 9 let. ženska je potem storila samomor. Njen soprog je povedal, da je žena že dalj časa grozila, da bo storila samomor. : Zlezel je čisto na vrh sena. V bližnji vasi je pravkar zvonilo Zdravo Marijo. Fant je zmo-lil večerno molitev, nato použil nekaj kruha in po okrepčilu je kmalu zaspal. Iz mirnega spanca pa ga kar naenkrat ponoči vzdrami govorjenje. Fant začne pazljivo poslu sati. Po govorjenju je spoznal, da sta dva in da sta tatova, kajti pogovarjala sta se o tem, koliko imata plena in kako se jima je godilo pri tatinskem poslu. Matevžku šine takoj izvrstna misel v glavo: bil je mlad iiv močan, za silo je bil tudi oborožen, imel je kratko bodalce in debelo palico. Skočil je torej pokonci in zavpil z močnim glasom: "Hoj, hoj, smo že skupaj!" — Prestrašena tatova sta bila oba naenkrat pri vratih in sta zbežala, kar so ju noge nesle. Navihanec se previdno splazi do vrat, kjer sta nameravala tatova prenočiti, in tiplje z rokami sem in tja. Kmalu je našel velik zavoj in ga potegnil v svoje ležišče. Kajpak ni več zaspal, ker se je bal, da se bosta lopova vrnila. S prvim jutranjim svitom se je odpravil dalje, seveda je vzel s seboj tudi zavoj. Za vasjo v gozdu za gostim grmovjem pa se je ustavil, da vidi, kaj sta mu pustila preplašena tatova. Bil je dober plen: novi čevlji, več funtov suhega svinjskega mesa in še tri zadavljene kure. Premišljal je, kaj bi napravil s temi kurami. Naposled se odloči, da se bo ustavil pri kaki revni hiši, da jih bodo tamkaj skuhali, ali spekli, njemu pa dali nekaj za pot. Hodil je tako dobre pol ure in prišel do samotne koče. Zunaj se je igralo troje mladih otrok in stara ženica je baš nesla suho dračje v vežo. Oglasil se je pri njej in ji povedal svoj namen, ženica je ivaležno sklenila roki in izpre-govorila: "Sam Bog te je poslal do nas, dobri fant. Moj sin, ki je ože-njen, ima ženo v otročji postelji. Za denarje nam gre trda. Oh, kako se bo ubogi mladi materi prilegla kurja župa!" ženica je povabila Matevžka v hišo, kjer je ležala mlada mati. Moža ni bilo doma; bil jp na delu. Pri ubogih, a prijaznih ljudeh se je Matevžek zamudil par ur. Zvedel je od njih, da je nedaleč proč velikanski gozd, ki se imenuje Krokarska šuma, a v njem da imajo roparji svoje zavetišče. Ko je odhajal, je odložil še svoje čevlje in se obul v nove, gi sta jih pustila tatova. S seboj je vzel svinjino in le dobro polovico kuhane kure, ostalo je pustil mladi materi. Nato je odšel dalje; odločil se je, da gre k roparjem v Krokarsko šumo. Še pred poldnevom je prišel v večjo vas; v ozadju za vasjo se je razprostirala Krokarska šuma, le še dobro uro oddaljena. Fant je krenil v gostilno, kjer je bilo polno pivcev. Po govoru jih je takoj spoznal, da so trgovci, ki tu počivajo. Matevžek j,e sedel sam pri mali mizici in poslušal ljudi, kaj so se pogovarjali. Posebno eden možakov je bil prav zgovoren. "Prijatelji, sedaj bomo kmalu odrinili proti Krokarski šu mi. Kdor ima zajčje srce, naj ne hodi z nami. Tam so roparji, ki so že marsikomu olajšali tovor in mu tudi preselili duše na drugi svet." Kmalu se je oglasil k besedi prav mlad možak: "Tako hudo pa menda ne bo, kakor nas ti plašiš, Ambrož, saj nas je vendar skupaj osemin- dvajset. Pa tudi oboroženi smo.' Le počasi, mladi prijatelj," povzame znova besedo Ambrož, v resnici nismo brez orožja, a tudi roparji imajo orožje, ki so ga dobro vajeni. Ti Feliks greš danes prvič z nami skozi Kro-(arsko šumo, a jaz sem šel že večkrat." "Res je, Ambrož, da si šel že večkrat z nami," reče eden trgovcev, "kolikor jaz vem, smo pili samo enkrat napadeni, pa še takrat si se ti stiskal med nas. Ali ni res tako?" Vsi hkrati so se začeli smejati ob teh besedah, ki jih je govoril trgovec Andraž. Sredi popoldneva so trgovci otovorili konje in počasi odšli proti skrivnostnemu gozdu. V primerni razdalji j i m je sledil Matevžek. Mladi fant je tako v dobri uri prišel v Krokarsko šumo. Hodil je še nekaj časa po gozdni poti, a nato si našel primerno ležišče v mehkem mahovju. Prav kmalu je sladko zaspal, prav tako brezskrbno in mirno takor v domači hiši. . . Šele večerni hlad je zdramil Matevžka; bil je še zaspan; še-e čez čas se je popolnoma zavedel, kje je. . Vzel je jedila, se navečerjal in se napotil dalje, da poišče zloglasne roparje, ki so v strah in trepet daleč naokoli. Ni hodil še dolgo, ko začuje hitre korake; nekdo je prihajal proti njemu. Kmalu sta se sešla z neznancem, a sprejem je bil silno smešen za mladega popotnika. Ko ga je neznani možak kar naenkrat zagledal pred seboj, je v strahu pokleknil kar preden j, kajti mislil si je, da je Matevžek eden izmed roparjev. Prosil ga je za božjo voljo, naj ga pusti pri življenju, saj mu da ves denar, kar ga ima pri sebi. To se mu je smejal Matevžek. Precej časa ga je moral miriti, preden mu je pregnal strah in ga prepričal, da on, Matevžek, ni ropar, ampak pošten popotnik. Bojazljivi možak nato ni prej odnehal, dokler ni pregovoril Matevžka, da ga je spremil do gostilne v vasi. Bojazljivec je svojemu mlademu spremljevalcu povedal odkrito, da je bogat kmet in trgovec iz te in te vasi. Nazadnje ga je še povabil, naj ga obišče, če ga bo pot nanesla mimo njegovega doma. Hvaležen trgovec je Matevžka v gostilni bogato pogostil. Tako sta se v gostilni zamudila precej časa, pred odhodom pa je tujec mladeniču šel .'podaril par zlatnikov. Poslovila sta se nato kot že stara prijatelja, možak je odšel proti domu, kamor ni imel več daleč, a Matevžek je znova krenil nazaj proti gozdu. * * * Brezskrbno je korakal Matevžek po gozdu; ker je spil precej vina, je bil tudi dobre volje ter si je pel: Ni se mu treba ravbarjev bat,, kter nima dnarja in druzga blaga. Takmo zlo luštno je popotovat. Človek bit korajžnega more srca! Kmalu zatem, ko je odpel pesmico, je v dalji zagledal skozi goščavo svit ognja. Pogumno je stopal proti onemu kraju; prerivati se je moral še skozi gosto grmovje in trnje, preden je dosegel svoj cilj. Z glasnim hrupom so roparji sprejeli mladega fanta in se mu čudili, ker je bil tako pogumen Vodili so ga k velikemu ognju kjer so pekli dva janca, a v ozadju so imeli konje in par pokri tih vozov. Matevžek jih je pogumno poprosil, naj ga vodijo k poglavarju, češ, da želi ostati v njihovi družbi. Eden roparjev ga je vodil pičlega pol streljaja daleč, kjer je na malem pokritem vozu spal poglavar. Poglavarju je bil takoj všeč krepki fant, ki se mu je takoj prikupil, da si ga je izbral za svojega strežaja in mu naslednjega dne še poveril službo sela. III. Roparski poglavar je vse tajnosti razkazal Matevžku in mu tudi pripovedoval svoje burne doživljaje. . . šele po polnoči se je končala dobra večerja, ki so jo imeli roparji. Matevžek je prinesel poglavarju in sebi dva lepa kosa pečenega mesa. Ko sta z glavar jem povžila mastno pečenko, je velel poglavar: "Daj mi, fant, izpod voza na-točiti iz sodčka kupico vina! Poglavar mu je dal veliko majolko. Novi sluga mu je takoj postregel s pijačo. Glavar je pil v velikih požirkih, kar pa mu je ostalo, je dal svojemu slugi. Po dobri večerji sta kmalu oba zaspala. že v zgodnjem jutru je vstal Matevžek; najprej se je umil na bližnjem studencu, potem pa je odšel nazaj in nesel v posodi še poglavarju čiste studenčnice, da se še on umije. Zatem je odšel k ostali družbi, da prinese zajtrk. Bilo je krasno jutro, pa je ve-el poglavar svojemu novemu mlademu slugi, naj gre z njim. Odšla sta po gozdu; čez kakih deset minut sta prišla do gostega grmovja. Ko sta se prerila skozenj, je poglavar užgal sve-tiljko in odšla sta v nekak podzemski rov. Kmalu sta se ustavila v prostorni votlini. Matevžek je kar strmel :Ob krajih so bili raznovrstni zaboji, mali in veliki; poglavar je odprl enega in pokazala se je sama zlatnina in sre-arnina. Poglavar se nasmehne: "Kajne, da imamo vsega dosti? A to je samo nekaj, tudi v drugih zabojih imamo take vrste blago, pa še lepše!" Preden je zaprl zaboj, je vzel iz njega lepo zlato verižico, jo pripel svojemu slugi okrog vratu, a iz malega predala je vzel še lep zlat prstan in mu ga nataknil na prst. "To je tvoje! Hočem, da se izmed vseh spozna moj sluga in sel!" Matevžku je poglavar pokazal še druge posebnosti v tej votlini, kakor raznovrstno obleko in orožje. Ob straneh votline so bi-a tudi ležišča, a sredi prostora veliko zidano ognjišče. "Veš, kadar postane hladno, je tukaj notri naše bivališče, pomladi in poleti smo pa zunaj. Sile ti ne bo pri nas!" Po tem poglavarjevem pripovedovanju sta se oba podala zopet na svetlo. (Dalje prihodnjič.) B«mmnnmmim»»žntronremittttUtt Pristopajte k domaČi organizaciji, k S. D. Z. DNEVNE VESTI Preveč žganja, zaprejo plesne dvorane Alliance, Ohio, 13. septembra. — Javne plesne dvorane v tem mestu so morale zapreti svoje prostore na povelje župana Ha-ri-ja, ki pravi, da mladina po-vžije preveč opojne pijače v plesnih dvoranah. Mladina, 15 do 18 let stara dekleta in fantje, pijejo na debelo v plesnih dvoranah. Mnogo pijanih plesalcev so morale odpeljati mestne ambulance v bolnice, kjer so se iztreznili. Andree bo pokopan zraven svoje matere Stockholm, 12. septembra. — Artur Leffler, bivši součenec slavnega polarnega raziskovalca, katerega kosti so našli v večnem ledu, kjer je preminul pred 33. leti, se je izjavil, da je najprimernejše mesto, da pokopljejo te kosti, poleg groba matere Andree-ja. Leffler se je spomnil, da mu je nekoč Andree povedal, da kjerkoli najdejo njegovo mrtvo truplo, da bi bil rad pokopan poleg svoje matere. MALI OGLASI Soba se da v najem za enega fanta. 5909 Prosser Ave. (217) Proda se poceni peč na plin ali na premog. 1223 E. 85th St., blizu Superior Ave. (217) Naprodaj je hiša za dve družini, 4 sobe zgo-rej, vse moderno. Blizu 185. ceste, v bližini La Salle gledališča. Cena samo $5500.00. — Vprašajte pri Rogulich, 14206 Sylvia Ave., tel. EDdy 0678-R. (216) V najem se da hiša sama za sebe, 5 sob, potem pa tudi'stanovanje, štiri sobe, zgorej. Poceni rent. — Oglasite se na 1415 E. 51st St. (217) V najem se da garaža in pet sob, s kopa^ liščem in furnezem. 5614 Carry Ave. (217) Stanovanje s štirimi lepimi sobami se da v najem, spodaj. Vpraša se na 6513 Edna Ave. (217) Soba se da v najem za enega ali dva fanta. Gorkota. 6622 Bliss Ave. (216) Sladkor najden v klicah tuberkuloze Cincinnati, Ohio, 12. sept Pred American dhemical Society, ki tu zboruje, se je danes naznanilo, da so našli v klicah j etike novo belo sladkorno snov, katera iznajdba je velikega pomena za nadaljno raziskovanje pri zdravljenju jetike. Nadalje so kemisti navedli dvoje vzrokov Znanstveniki trdijo, da najdba za plešavost, arsenik in svinec. Znanstveniki trdijo, da najdba belega sladkorja v klicah jetike, da je nove vire pronajti zdravila zoper j etiko. Enako mislijo priti tudi na sled zdravilu zoper plešavost, kar se doslej še nikomur ni posrečilo. Enajst otrok ranjenih v nesreči z busom Wooster, O., 13. septembra. — Blizu Madison Hill, v bližini tega mesta, se je včeraj prevrnil šolski bus, ki je peljal domov učence višje šole. Enajst otrok je bilo pri tem ponesrečenih, in med njimi jih je sedem dobilo težke poškodbe. Bus je vozil neki učenec. NAPRODAJ ALI SE ZAMENJA najfinejši prostor da gradite privatno hišo. Lot je 120x 220 na Lloyd Rd., prva oesta od Lake Shore boulevarda. Lepa drevesa, cvetlice. Lot je ccnjen od Cleveland Trust banke na $10,000. Oglasit« se pri lastniku N. NACHTIGAL \ 6221 St. Clair Ave. Tel. HEnderson 0794 V državi Louisiana sta izginila Sam Irby in James Terrell, važni priči v obravnavi glede grafta pri gradnji državnih cest. V zvezi s tem je tudi govemer Long, o katerem se govori, da je odpeljal Irbya, da ne bi mogel pričati. Terrell je razporočeni soprog Alice Lee Grosjean, ki je tajnica go-vernerja Longa, in ki baje ve za vse skrivnosti. Zgorej na sliki je Alice Grosjean, spodaj na levi E. Shoivalter, generalni državni pravdnik, ki je obdolžil governerja in zraven Sam Irby, obtožen grafta. PRVI MOŠT Cenjenim rojakom naznanjam, da sem pričel s stiskanjem prvega grozdja. Vljudno se priporočam vsem starim in novim znancem za obila naročila. GROZDJE JE IZVRSTNO, CENE SO ZMERNE! Ludvik Gustinčič 4526 St. Clair Ave. Tel. HEnderson 6625 » MOŠKA OBLEKA vestno sčiščena in zlikana samo za QQ q Ako pridemo na vaš dom iskat in nazaj pripeljemo, pridenite še 20c The Frank Mervar Co. SLOVENSKA ČISTILNICA 5921 Bonna Ave. Tel. HEnderson 7 1 23 Odprto do 8. ure zvečer mi GRDINA'S SHOPPE Popolna saloga okUk la vm oprem* aa m»y*- ■t* fa drniic« Beauty Parlor V«dao najmoderatjii iaaakl klobuki. TrinlM mrti vsak« &r.4» •k«jd ul» lat«. 6111 ST. CLAIR AVE. HEnderson 7112