ARHIVI XVitr 1995
C.iinlci in razprav
55
Zai etki na jrtnega zbiranja arh /skcea grad ^a v notranieavstrijskih deželah
WANKA ZSJC CltEU
7 organiziranim zbiranjem arhivskega, a.'hc-Jluškega muzejskega in etnološkega gradiva 'opij vsega, kar pr;ea c preteklosti, v notra jea\ slrijskih deželah so začeli pred slabimi 200 leti. Eden glavnih pobudrikov teh akeii je bil 'iadvoj\ jda Janez katerega stališče je bilo, aa je ysa materialna n duhevna zapuščina pomembna za zgodovino in znanost. Psleg zbiranja pričevanj o preteklost je smatral za pomemNio tudi doki imentiranjc sodobnosti
Poleg dokumentacije, ki je nastajala kot pos! ^diea pravnih dejani ali poslovanja institucij je "Tiatral za potrebno, da nastaja ciokumcnlaeija 1 di nrmeniko (ohrar.iti utrip življenja in litja lak atrie dobe) pisanje'kroiik. opirovanje ljudi M običaji.v, pokrajin, raznih dogodkov, naravnih Pijtvov ipd.
Kot pomembna dogodka v načrtnem zbiranju 'rhivnkcga gradiva v prvi polovici 19. stol v nc-Iranjcavstrijjkih" deželah iahkr' smatramc ustanovitev Jounneuma v Gradcu in Zgodovinskega društva za Štajersko, Koroško in Kranj* sko ki je v omenjenih pokrajinah imcio svoje pooru.ini^' s sedežem v Gradcu, Ccloveu ii Ljubljani.
L^a J811 je bil v Gradcu ustanovljen deželni muzej. imenovan Joanneurr. Poseben pomen v -jem jr nadvojvoda Janc7 prisodil arhivu in ob tf-m tudi naredil prve korake za načrtno zbiranje jriiWskega gradiva. Oblastem na ^tajerukem in Koroškem je poslal prošjo za izročitev zgodo-" »nsko pomembnih dokumentov tej ustanovi v Jf jno lagi ali v prepL Dokumente so zbirali tudi delavci arhiva m sposobni člani 1843. leta usta novljnnega zgodovinskega društvi Prtccj dokumentov j- na svojih potovanjih po Štajcrki zbral arhi .'ar Joscf Wartingcr. Leta 1861 ¡e prevzel v Joanreumu irhivsko službo Joscf Zahn; ta je pojkrticl. da sti," se arhiv Joanneuma in Deželni ki je deloval v okviru Deželne registraturc, 'družila ' Deželni arhiv (leta'186«), ki je 7ačcl s'jlcmati^no zbirati arhiv alijc'različnih proye-nijnc.1
V smislu zbiranja vsega' gradiva, pomemb nega za zgodovina nojanjeavstrijskih dežel (Šta jerske.' Koroške in Kran;skc), ' ic bilo ,usta: novi j en c tudi Zgodovinsko društvo za ;tajerško, Koroško in Kranjsko.
t, diuŠtvc zaživelo in čim prej začelo Jpravljati "s statutom določene naloge,-je nad vojvoda Janez kot začasno vodstvo te litciarnc
Eneikmpeiiija Jugoslavije I A B1Z Jugo>,lavenski leksik ngrai Si zavod. Zigrtb 19«3, si,. 293.294.
družbe postavil centralno direkcijo v Gradcu, kalcrc ^odja je nostal 3pat Ludwig v. Kaiscrsicg.
Na okrožna urpdc so decembra 1843 poslali pc 20 izvodov tiskanih statutov navedenega društva z zahteve, da priporočijo tisic posameznike posvetnega stanu, ki bi bili pc mnenju okrožnega urad;, sposohni opravljati naloge tega društva in hijih lahko uporabili kot ;cnielavcc
Glavna naloga omenjenega zgodovinskega društva je bila skrbeti ¿a ohranjar je in raz jasnjevanje /g jdovine .Štajerske, Koroške in Krnnjskc ter poskrbeti, da se bodo spur učila o notranjem.in zunanjim življenju ohranila tudi poznejšim rodovom.
Center društva je bil v Gradcu, po pukrajinah pa so se osnovala deželna društva, ki so imela svoje sedeže - Štajersko v Gradcu, koroško v Celoveu in kranjsko v Ljubljani V teh centrih naj bi se. osnovale tudi Dosehnc institucije, "v katerih bi se hranilo zbrano gradivo in pričevanja c preteklosti in' sodobnosti pokrajin: arhivi, knjiinicc m antikvariati
"Es werden sich demnach die Entsprechenden Sammlungen die Bibliotheca stirens:s una das Antiquarium et Arehivum stirense in Steiermark zu.Graz, die Bibliotheca carantana und das Arehivum et Antiquarium taramanum für Kärnten zu Klagcnfurt, die Bibliotheca carnioli und das Antiquaribm et Arehivum earmolum für Krain zu Laibach unter Beobachtung dir für Bibiiotheken im Allgemeinen bestehenden Vor sehriflen zum. alleinigen Gcbrauehc Tür die Vereins/wecke aufgestellt und aufbewahrt befinden. '3
Glavno vodstvo, ccntralna direkcija, druitva je imela scdpŽ v Gradcu (Joanneumj, y jki jin k< društva pa so imela društvene, direkcije, za Štajersko v Gradcu, Kranjsko v Lj ubij an in za Koroško v Celovcu. Seje naj bi škliccvali obakrat na mesec. Svoje predstavnike v centralno d:-rskeijo bi pokrajinska"dništva :zbrala iz v Gradcu živetih člane društva, ki bi jih pooblastila Ji odločanje v njihovem imenu.
Člani društva so bili liankc irdni in častni, V društvo so sprejemali tiste 'judi (može, die Man-ner)t ki so bili poznani kot temeljiti poznavalci zgodovine, dejavni raziskovalci, i^braženi dilctanti oziroma vse tiste, ki so lahko kakorkoli
2 ZAL, fond Okroijii u.ail Celje, fasc 73, Mg. 7:/54fi; Dopis šlajerskega gubernija okrožnemu uradj C' lj- it 22iiK4 25/I2-W3,
' ZAC. fond O krojni urad Ci Ijc (v rad. OUC), fa.se. 73, s ig. 73/546; Statuier) des allerhöchsten gjnehmiglen historisch en Vereines für Steiermark, Kärnten jnd Krain. Cfcn 24.
56
Članki in nzpravv
ARHIVI XViII 1995
bistveno pomagali pn i z pol nje "a nji društvenih nalog
Naloge centralne direkcije so bile
-	Vodili cvjdcneo vseh članov (rednih in častnih); sprejemala je lahko lud' člane iz ostalih pokrajin monarhije (večinska odločitev), o sprejemu tujih častnih članov je imel piavieo odločati cesar.
-	Voditi evidenco vseh zbranih predmetov; tu naj bi se vodili glavni katalogi in seznami vseh knjig, dokumentov in predmetov, k; bi jih /brala posamezna društva, zato je bila dolžnost društev, da so centrali redno pošiljala prepise svojih evidenc, kjer je bilo možno pa tuji prepise originalov. 7*-ižclcno je bilo da bi se omenjena evidenca vodila na lističih - to je v ohliki kartoteke.
-	Zhirati in ocenjevati vse izdelke, ki so jih člani naredili oziroma napisali na podlagi zbranega materiala; odločati kateri izdelek bo prestavljen na obenem zboru in kateri ho šel v tisk skupaj z letnim porrčiPom. Letno Doručilc je bile v bijtvu litcrarno-umctnišk. izdelek, ohogaten tudi z likovnimi deli - litografijnmi, bakrorezi, upodobitvami antičnih picdmctov, upodobitvami pokrajin, potret: ipd. ZaMoni so ga dobili vsi člani, ki so plačali več kol 2 g:d. letne Članarine Za tiskane izdelke so bili nredvideni nizki hono-raji, presežek od prodanih izvodov je Sei v centralne blagajno društva.
-	Sklicevati >bčnf: zhorc, na Katerih so sprejeli delovno poročilo, zaključni račun in finančna poročila vseh treh pi.krajinsk-h društev. Dirckcijc posameznih društev so bile dolžne predložiti tudi natančno letno poročilo, iz . ":atcrega jc moralo biti razvidno, kaj |C društv. v preteklem leiu naredilo in katere knjige, dokumente ali predmete jt pridobile za svoje zbirko.4
Statut je pmdv idcval, da bi pokrajinska d.ust-va služila istemu namenu ir imel? podobne po slovanje kot'matiČno društvo - njihovi člani naj bi neprenehoma pridno raziskovali, zbiral' ;n varoval: zgodovinske vire - p.sarie, tiskane fn umetnostne priče preteklosti in odobnosu
Delo društva bi lahko delili na dve ve|r. na y.biranje pri^c.tnjpreteklosti (že napisanih ucl /knjižnice/, pisanih, risanih, tiskanih in ostalii dokumen'ov ter arheoloških, zgodovinskih, umetriostnozgodo vinskih in etnoloških spomenikov); ihmnili bi jih v originriu ali v natančni kopji 07 prepisu ter na zbiranji dokmticntov sodobnih ""tvarjalccv; tudi te bi hranili v originalu ali prepisu. Na'tem mestu ne iinemc pozabiti na načrtno opisovanje pokrajin, obi čajev, dogodkov naravnih znamenitosti n pojavov. Med drugim je bila namreč dolžnost članov in strokovnih sodclavccv'tudi dokumentiranje sodobnosti; ti opisi in zabeležke so morali biti čim bolj verodostojni in prav take kakor ostali "material" shranjeni za poznejš :' rodove.
4 ZAC, OUC, Tase. 73. sig. 7.V546. navedeni Matur £1 26. 30
34
Kot vidimo, jc društvo v tem smislu v celoti pokrivalo arhivištično dejavnost - zhiranje in ohranjanje arhivskega in dokumentarnega gradiva, ki Tia že ob nastanku lastnosti arhivskega gradiva, poleg tega jc predvidevalo tudi prepisovanje in eviden-iranje pomembnih dokumentov in ostalega gradiva v knjižnicah, arhivih, javnih in privatnih registraturah v pokrajinah in tuch zunaj njih ec so se ti dokumenti nanašali na do godke na štajerskem. Koroškem ali Kranj-skem, Kar hi lanko primerjali z danasniim evidentiranjem gradiva, pomembnega za slovensko zgodovino v dnmi čih in tujih ar+ii^ih.
Predvsem pa so morali bitf Člani in sodelavci društva pri svcum delu poz :mii na
-	kronike dežel, mest, trgov, cerkva, samo' stanov, kórperaeij, ptcmiikih druí.in
-	statute mest, trgov ¡fñ* visi ter viteških in cehovskih redov
-	knjige zapisnikov cehovskih zborov, cehovske regulativo
urbariaJne in posestne knjige, originale ra čunskih knjig ali verodostojne izvlečke, topografijo dežele, s posebnim poudarkom ra kmetijstvu, industriji in obrtništvu; ob tem naj bi navajali tudi mere in uteži, količino in vrsto pridelkov, ccne, razmerja in^d stancvi
-	originalne listine m dokumenic, ki se tičejo celotne dežele kot tudi posameznih korpo-racij, mest, irgov, vasi, gradov, gošprsk, cerkva, kapél,' ustanov (die Stiftungen) in posameznih oseb
-	spominske knjige, pisma pamembnejšin mož in žena v deželah originalne rokopise slavnih ljudi (mož), rokopisne zapuščine v ;maéih p'-sateijo in pesnikov, bi- »grafijc ijudi pomembnih za državo, ccrkcv, umetnost, znanost, industrijo
-	starejše vladarske deske, rodovnike plemiških dru/iin
-	' originalno dokumente o 'išjin in nižjih javnh
in privatnih Šolah, o zdravstvenih in zdraviliških ustanovah
-	starejše topografske opise s vsemi pripadajočim: podatki kot'so opisi okrajev, go; posk, sodnih, farnih krajevnih in gozdnih meja
zbirke starejših deželnih ..akonev, posvetnih in č.;rkvcnih razmerij kakor tud' starejše kazenske spise
Vsi *ako zbrani spisi bi sc zbirali v štajerskem, koroškem in kranjskem arhivu. 7, njimi '-i delali sposobni delavci in poznavalci, ki bi jih delno raziskali in jih naredil- uporabne, k čemur naj bi pripomogel tudi krajši izobraŽcvaln tcčai iz diplomatikc.
Posebej poudarja statut da tč pokraj ic ni;o hile vedno tako organizirane in obenem opozarja, dr. se ¡'radivo, pomembno za njihovo /godo dno, nahaja tudi v arhivih in registraturah zunaj Štajerske. Koroške in Kr«njske, zate jc smatral za potrebno pregledati centralne arhive iri regí-
«RHIVI XVIII 1991
Članki in razprave
57
straiure na Dunaju, v Sakburgu, Pas^auu, Brix-nu, Münehnu, Freisingu, Ogleju, Gorici, Vielau Sposobni člani naj bi najprej popisali dokumente (kata'ogi), ki se nanašajo na obravnav anc pokrajine, nato pa naredili dobesedne prepise vseh dokumentov, kodeksov in listin Vse to naj bi Dripomoglo k popolnejši sliki o preteklosti navedenih pokrajin
Poleg navedenih' v glavnem arhivskih dokumentov, je imelo društvo nalogo zbirati tudi arheološko, um ;tnostnozüode vinsko in etnološko kulturno deiiščinc med katero so iUeli
-	vse nazorne tvorbe preteklosti, rimske nagrobnike z reliefi in napisi, žrfenike, žare, dodatke iz grobov, kipe, spomenike, umetniške slike; kiparska m rs z barska, dela v cerkvah, gradovih in na sedežih gospesk; srednjeveško pohištvo...
*	staro orožje in bojna sredstva: mc-ic, kopja, bodala, strelno orožje, zastave, bindere, bojno
opmmo
" srednjeveške pečate, ostanke pečatov, pečatne udtisc, grbe, verižici,, dekoracije
*	"tare (srednjeveške) novce, medalje, prcmiČ-n.nc (pohištvo, orodja
*	spcdalne karte dežele, zemljevide disinktov, far. krajev go?dov, potokov, poti,
gi jdbenc in situacijske načrte
*	jlikc, risbe, podobe, lesoreze, bakroreze pokrajin. mest, trgov, krajev, cerkva, kapci, gra d"v, dvorcev, mostov, razvalin
■ slikj starih noš in oMck vseh stanov, posebnosti vojnega in mirovnega obdobja,, portrete slavi :h ljudi, ilustracije in umetniška dela
_ L^clno bi društvo te predmete skušale dobiti v °nginalu, delno pa bi sposobni člani društva in sodelavci V-.arcdili verodostojne kopije, skice in ri«be. Shraijeni bi bili v zato ustanovljenih antikvariatih.'* '
Poleg pričevanj o preteklosti naj bi člani '■ruštva namenili precc' pozornosti tudi sodobnosti: 'Weil jedcch di>; Gegenwart durch die ergangenbcit hegründet wird- und beide r,iiL ■*nc ;r wechselseitig duiehbringen und bc suchten, so sind dem historischen Vereine :r-^ünscht und willkommen, alle Darstellungen, wiche die Geschichte der initern urd äußeren Löbens der inrierösterr Provinzen in der Gc-gciwärt mit Berücksichtigung der Vergangenheit
b:hand~lt....."7
Statui predvideva, da bi zbrali
opise okrožij, škofij dekanatov, farnih okra
jev in deminijcv
-	natančne in izčrpne opise deželnih okrajev v topografskem, verskem, fizičnem, naravno-zgodovinskem, gozdarskem, ekonomskem, montinistiCnem in komercialnem pegledu
6 ZAC.OUC rase.73.sit-7.1/546,nav.statut,Člen!5.fi in 13 . 1AC OUr, fast-, 13, sig. 73/54fi. r.av. statut, člena 7 in K. -AC, OUC. Tase. 73. mg. 73/54fi. nav. statut, £1. 15.
-	opise starih in novih rudnikov ter plavžev z vsemi pripadajočimi objekti
poročila o tovarnah, manufakturah, trgovinah ■ i" prometu, letnih in tedenskih rejrrih: posebnih deželnih izdelkih, cenah m plačah, eventualnih posebnostih v razvoju domače trgovine in industriji
-	predstavitve verskih in dobrodelnih ustanov, šol, učnih in vzgojnih zavodov
-	zabeležke o knezjin in plemič h dinastijah in dru/.inah, o živečem in izumrlem plemstvu popolne biograiijc živečih ali umrlih odlie-nikov, junakov^ duhovnikov, domoljubov, učenjakov; znanstvenikov iin naravno nad ar jenih posameznikov, ki so brez posebne izobrazbe dosegli pozornost zbujajoče rezultate poročila c pomembnih duhovnih, patriolifnih ali kako drugače zanimivih dejanjih domačinov
-	orise karakterja prebivalcev prov inc, njihovih navad in običajev
-	opis 'zdravstvenega stanja ljudi in živali, običajne bolezni in dra- la z omembo zdravstvenih ustanov ter sposobnih zdravnikov in zobozdravnikov
-	episc fcnanih in nenavadnih deželnih in kra icvnih praznovanj, zabav in običajev ter šeg in navad pri posebnih dogodkih kot so krsti, poroke, proŠČenja, pogreb1
zhirke pregovorov in rekov, predsodkov in pniznoverij ki spremljaje kmete, pastirje, levcc rudarje...
opise naravnih znamenitosti in pojavov ter naravnih nesreč (podzemne jame, slapovi, panorame, poplave, potresi, plazov', epidemije kužnih bolezni med Ijifflm in'ži"alm ..) poročila o iznajdl.ah in napredkih v znano;" ir umetnosti s primerjajo med preteklostjo in sedanjostjo v oziru na duhovno in fizično kulturo
-	dober narečni slovar izrazov, ki se uporahliajo v vsakdanjem življenju ali ob posebnih pr-ložnostih, dopolnjen z "ustreznimi izrazi v kr.|ižni ncmšČin
-	bogastvo ljudskega izročila • prozo (zgodbe, pravljice) n poezijo'v '¡udskem (narečnem) jeziku ter ljudske pesmi škripaj z melodijo pričevanja očividcev pomembnih dogadkov v Notranji AvstrijiB
Statut si je svoj,: naloge ohranjanj a kulturne dediščine dokaj iroko zastavil, sij je predvideval, da se zherc ;n ohrani v originalu ali avtentični kopiji arheološka, arhivistična, umet-nostnozgodovirska in etneleška dediščina; enako naj bi se zhirali tudi dokumenti sodobnega dogajanja in ustvarjanja
Centralno društvo je delovalo le nr:kaj let. Leta 1849 sc se deželna društva za.Štajcisko, Koroško in Kranjsko osamosvojila in samostojno delovala ter bila uspešna predvsem pri zbiranju
B ¿AC. OL'C. fast 13. sig. 72/54(1. nav statui člena, tO in 15.
<¡8
arhivskega giadiva; tako-je npr zgodovinsko društvo 7.L Kranjsko do leta 1855 zbralo žc 1447 listin.9
Za konce si še na kratko oglejmc kako so bila zgodovinska društva v treh poki aj in ah N Dira nje Avstrije uspešna pri svojem delu. Na^boljSo pod ■ lago je imelo i tajen ko društvo, saj je nadvojvoda lane/ žc ob ustanovitvi Joanneuma v Gradcu dal prvo mesto arhivu. Arhivska zbirka je bila do leta 1816 v oddeiku zgodovinske strokovne kniižniee muzeja, leta 1817 pa jo je dobil v varstvo stanovski arhivar in arhivar Joanneuma Jože t Wartinger. Zbirka je štel& kar lepo število nstii in rokopisov. Leta.1868 je bil na pobude profesorja za -avstrijsko zgodovino in vodje irhiva v Joanneumu Jožefa Zahna ustanovljen Štajerjki deželni arhiv.
ARHIVI XVIII 199i
Na Koroškem jc bilo zgodovinsko društvo v 19. sto', ediii. ibiratslj arhivskega gradiva Utemeljitelj arhiva je bil prvi društveni predsednik baron Ankershofen, pod njegovim vodstvom je arhivska zbirka štela že 1 ,000 dokumentov. Sisicmaueno so zaeeli jrcj~U zbrana gradivo v 60. letih 19. stol. Leta i 1583 je postal društveni arhivar August pl. Jak ch ki je veliko poioval po deželi ir. obiral grndivo za diplomta.ij, ki ga je izdal pod naslovom Monumenta Histonea Ju-eatus Carinthiae. Leta 1903 je društvo pied-lagalo, da sprejemejo Jakseha v deželno suibo in take je leta 19i>4 stanovska registratura dobila značaj deželnega arhiva,, leta 1906 je bila v dopojc stanovskega arhiva sprejeta tudi večina arhiva zgodovinskega društva.
Članki in razprave
Diploma Zgodovinskega drujlva za Štajersko iz leta lS"71, s katero potrjuje sprejem deželnokn jžjega mesta C'lja 'a svojega rednega člana Zgodovinski arhiv v Celju, Zbirki lisfn, št. 45
Mijua Smole. Zgodi vina arhivistika in urhivskf sluibe Arhivsko tiru i Ivo S'ovenije. arhivski pribočniki'. /,uc?ck 4. Lj. '976, str. 31
AkHiVI XVIII 1995
Članki in razprav..
59
Na Kranjskem sla 'birala arhivsko gradivo zgodovinsko in muzejsko druŠlvo. Zgodovinsko dniaivo jc ra občnem zboru lela 1859 dalo, na predlog odbornika ljubljanskega odvetnika Elb' na Henrika Cosle, pobude za uslano 'ilev deželnega arhiva v Ljubi am, akcijo so ponovili Še na naslednjem obenem zboni Obe pobudi sla ostan Tez rezult?la..zalo.so sc odločili, da bi bilo doVo, če sc muzejsko in zgodovinsko drušlvo družita, vendar pod pogojeni, ds dežclr-i odbor zaposli v muzeju knslcsa adjunkia, ki bi skrbel
za arhiv in1 križnico. Tudi s lo in še nekaj nasljdnjirru pobudam m^o dosegli rezullalov Borbtt za uslrcznc arhivske prostore je Iraiala več. Icl in šele z dogradil vijo novega muzejskega poslopja lela 188' je dobilo arhivsko gradivo svoje prostore
Tu zbrano gradivo je buo podlaga za nastanek deželnega arhiva, ki • p? je deloval v okviru muzeja, Arhiv jc prevzel med drugim iudi zbirke dokumentov '885 lela razpusčencga zgodovin skegn drušiva ?,a Kranjsko.
ZUSAMMENFASSUNG
WE ANFÄNGE DE* PLANMÄßIGEN ¡¡AMMELNS
VONARCH1VGIT1N DEN
INNERO,^TERREICHISrHEN LANDERN
Ein planmäßiges Sammeln von Arcai^gut in deii mneroslcnviehischt-'n L-indem begann in.der rrsten Hlitftc des 19. Jahrhunderts. Im fahre 18M wurde in Graz da* L-indesmuseim Jo£.nncum gegründet, in welchem dank Erzherzog Johannes, den Arcniv eine b( deuten de Rolle nikatri. Auch der Historische Verein Tür Steic/mark, Krain und Kernten mit dei ZcntralJircktion in Graz und den La.idesdi'ektionen iDr Steiermark in Graz für Knin in Uji-bljanf und für Kärnten in K/ag^nfuri entstand mi'. der Ar.fgfjbe archivisches, archäologisches, kunsthistorisches und vclkskundliches G'U zu sammel i. Der Verein wirkte als Ganzer; nur.bis zum Jahre l84y, wo er sich in drei selbständige Lande, ¡vereine aufgliederte. Das Vereinst htm ßibt .Auskunft übe vielfältige Aufgaben, die von kem-petenten Vereinsmitgliedern und Mitarbeitern gelöst werden Rollten. Für derart ambi;iÖs gestellte Aufgr.ben lehltt es dem Verein an finanziellen , Miltein und ko-npetenten Mi.ar-b-tern, darum beschränkte rr sich im wesentlichen auf das Sammeln von Archivgut.
SMMMARY
THE BEGINNINGS OF oRUANlSEu COLLECTION OF ARHH1VF. MATERIALS IN THE INNER AUSTRIAN LANDS
Organised collection of archive materials in the Inr.er Autrian land*; started in ihe early 19th century. In 1811; the Landesmuseum Joanneum was founded in Graz, in which the archive*, owing to the archuuke Johannes, playtid an important rile, Aiming at collection archival, archaeological, artistic and ethnological material, the historical associa tion of Styria, Carniola und Curiuthia was tounded, with its central olfice in Gr;iz an< provincial offices in G'uz for Styrin, in Ljubljana lor Carniolu, and in K'agcnlun for Carinlhia. The as'iociaticn as n whole operated oi.ly until I84'>, when it disintegrated into thr-e in impendent provincial associations, ihe statute of the ^ssotiation reveals a broad array of scopes, which should be pe-formed by dedicated members of the association and its collaborators, but unfortunately, the association did not have either enough financial resources nor enougtt talented pec pic, so it limited its activities mainly tr the collection of archival material.
10 Majda S mole, navedeno delo, str. 32-34, 94.95.