Iz delovanja hišnih svetov v Sežani

Čedalje večja samostojnost
V sežanski občini je 34 hišnih svetov in dve stanovanjski skupnosti — Sežana in Dutovlje. Njihovo delo koordinira stano-vanjska uprava, v kateri dela samo en uslužbenec. Prej je bil« vse delo centra-liziirano v stanovanjski upravi. Spreje-mala in pobirala je stanovanjsko najem-nino in po sklepu občinskega ljudskega odbora razporejala iu sredstva v sklad za amortizacijo, sklad za vzdrževanje stanovanj in v sklad za liišno oziroma stainovanjsko upravo. Stanovanjska upra-va je imela za ta sredstva v banki tri račune — za vse hišne skapnosti sku-paj, medtem ko je sklad za staiiovajij-sko upravo. v katerega se vnaša del sred-stev za hišno tipravo, vodila na posebnem računu. Glede na tak položaj hišni sveti niso bili zainteresirani za redno plačeva-nje najemnine, niti niso vedeli, s kakš-nitni sredstvi razi>olagaj-o in zato niso skrbeli za redno vzdrževanje zgradb. Za popravila so se navadno obračali na sta-novanjsko  upravo.
Lan« so poslovanje liišuih svetov v tej občini nekoliko reorganizirali. Na sestau-ku zastopnikov hisnili svetov, ki je bil sklican na predlog občinskega ljudskega odbora, je bUo sprejetih več sklepov. Predvsem so hišni sveti v okviru pred-pisov v celoti prevzeli upravljanje sta-novanjskih hiš. Vsak svet izvoli blagaj-nLka, ki skrbi za redno pobiranje najem-nine. Po predhodnem dogovoru med banko
6
stran
7. VII. 1957
NASA SKUPNOST
in občiuskim ljucbkim odborom ima vsak hišni svet v btmki sklad za amortizacijo, za vzdrževanje in za liišno upravo, s či-. mer je dobil tudi materialno osnovo za upravljauje. Končno pa je bilo hišnim svetom prepuščeno, da v skladu s pred-jiisi samostojno razpolagajo s stedstvi in sklepajo o popravljanju in rednem vzdr-žcvanju hi.š.
Velika popravila izvršujejo iz amorti-zacijskega sklada, medtem ko izločijo iz sklada za hišno upravo 70 %> sredstev za stanovanjsko upravo in njeno vzdrže-vanje.
Ti sklepi kakor tudi materialna zainte-resiranost hišnih svetov so kmalu rodili ¦ dobre rezultate. Hi.šni sveti se čutijo bolj odgovorne, skrbijo z& pravilen dotok sredstev, hišni rtfd. za skupne naprave in instalacije. ukrepajo proti nerednim na-jemnikom itd.
Pri upravljanju stanovanjskih hiš je bila dosežena še druga kakovpstua »pre-memba. Za velika in neodlo/.ljiva popra-vila se nekateri hišni sveti, posebno tisti, ki upravljajo stare ali nedograjene hiše, ob"račajo za kredit na občiuski stanovaiij-ski sklad. Hišni sveti v takili prhnerih sa-mi sklepajo pogodbe z izvajalci del, šte-vilna dela pa izvršijo najemniki sami. Za kredite prosijo v sporazumu z upravnim odborom stanovanjskega sklada. računajo pa s tein, da je mogoče iz,posojena sred-stva vrniti v polletnih obrokih v petih do desetih letih. Pojojilo vračajo iz sredstev vplačanih uajemnin, iu to iz tistega dela, ki služi za hisno ali stanovanjsko upravo
tako, da del teh sredstev pustijo ta. manjša tekoča  popravila.  \aj  navedeint)  primer.
V neki starejši stanovaajslii hiši s še-stimi stanovanji znaša mesečna najem-niua 10.000 din. Od tega znesku vplačajo v sklad za amortizacijo 35 °/o ali 3500 din, v sklad za vzdrževanje 50 odslotkov ali 5000 dia in v sklad za hišno upravo 15 od-stotkov ali 1500 din. Po preclpisih je mo-goče U!pora.biti sredstva iz sklada za amor-lizacijo in vzdrževanje, kar znaša 8500 din na mesec ali 102.000 din na leto. Po pred-računu je za popravilo biše potrebnih 400.000 diu. Za ostanak sredstev bo h.išni svet prosil iz občinskega sklatla, posojilo pa bo vračal pet let — približno 81.200 din na leto s 3 odstotnimi obrestml Razliko 20.800 dinr ki bo ostala v skladih, bo lahko uporabljal za najnujnejše vzdrževanje hiše. RazumljiTo je, da so najjmniki t novih hišah v ugodnejšem položaju. Za.to morajo bišni sveti in stanovan.jske skup-nosti skrbeti za to, da se v takili hišah ne. trošijo sredstva amortizac«jskih skladov. Po sklepu sežiinskega občinskega ljud-skega odbora plačujejo nove hiše večji odstotek (65 odstotkov) v amortizacijski sklad, kar imajo za pravilno, ker so tem hišam potrebna minimalna sredstva za vzdrževanje.
Po opravl jeni reorganizaciji dela hižnih; svetov stanovaajske uprave ntmajo več operativnih funkcij, temveč jim je pre-puščena vloga svetovalca in pomočnika, za to delo pa zadostuje samo ena oseba.
Karlo Turk