GozdVestn 76 (2018) 5-6 255 Gozdarstvo v času in prostoru Invazivne tujerodne vrste v zadnjih letih posta- jajo vedno večja grožnja za slovenske goz- dove. Z osveščanjem o problematiki in pomenu hitrega ter ustreznega ukrepanja, se z invaziv- nimi tujerodnimi vrstami v gozdu ukvarjamo na Gozdarskem inštitutu Slovenije v projektu »LIFe ArteMIs – Osveščanje, usposabljanje in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste v gozdu«. V sodelovanju z različnimi partnerji - Zavodom RS za varstvo narave, Zavodom Sym- biosis, so. p. in Zavodom za gozdove Slovenije, želimo s projektom prispevati k zmanjšanju negativnih vplivov invazivnih tujerodnih vrst na biotsko raznovrstnost in na ekosistemske storitve gozda. Invazivne tujerodne vrste ogrožajo naše gozdove – projekt LIFe ArteMIs GDK 44:45(497.4) Slika 1: Tujerodne vrste so grožnja tudi slovenskim gozdovom; a) japonski dresnik (Fallopia japonica), b) storževa listonožka (Leptoglossus occidentalis), c) javorov rak (Eutypella parasitica) (foto: Lado Kutnar, arhiv Zavoda Symbiosis, Nikica Ogris). Inv AzIvne tUJerodne vrste Tujerodne vrste so vsi organizmi, ki se prek raz- ličnih poti, namerno ali nenamerno, s pomočjo človeka zanesejo na območje izven njihove naravne razširjenosti. Le desetina vseh tujerodnih vrst, ki se naturalizirajo v novem okolju, postane tudi inva- zivnih. Invazivne tujerodne vrste (ITV) vnašajo motnje v celoten preplet odnosov v ekosistemu ter negativno vplivajo na domorodne vrste in na njihovo življenjsko okolje. Na eni strani lahko razrast ITV rastlin popolnoma spremeni podobo gozda in povzroči neustavljivo manjšanje populacij avtohtonih vrst, na drugi pa tudi številne ITV gliv in žuželk napadajo drevesa ter s tem povzročajo množičen propad celih sestojev v gozdu. Rušenje naravnih sistemov oziroma že prisotnost ITV pa lahko nenazadnje vpliva tudi na človeka, tako na gospodarstvo, kot tudi na javno zdravje. Primarni cilj našega projekta je preko raznolikih komunikacijskih aktivnosti in dogodkov osvestiti splošno javnost, predvsem lastnike gozdov, o nevarnostih, ki jih tujerodne vrste lahko pred- stavljajo za gozd. GozdVestn 76 (2018) 5-6 256 Gozdarstvo v času in prostoru zGodnJe od KrIv AnJe In hItro odzIv AnJe (zoho) Pri upravljanju z ITV se je pomembno zavedati, da je ob njihovi najdbi na novem območju ključno predvsem hitro odzivanje. Lokalno in maloštevilno populacijo v zgodnjih fazah naselitve je namreč mogoče omejiti oziroma celo izkoreniniti, z veča- njem populacije pa naraščata tako škoda kot tudi strošek njihovega obvladovanja. Glavni cilj projekta je zato vzpostavitev učin- kovitega institucionalnega okvira za zgodnje odkrivanje in hitro odzivanje (zoho) za tuje- rodne vrste v gozdu. Sistem temelji na usklajenem delovanju več partnerjev in omogoča zgodnje zaznavanje tujerodnih vrst, njihovo pravilno določitev, hitro obveščanje pristojnih organov ob najdbi, pripravo ocene tveganja prisotnosti invazivne vrste in nenazadnje hitro odzivanje za preprečitev razširjanja ali njihovo izkoreninjenje. Po izvedbi vseh omenjenih korakov je pomembno tudi spremljanje učinkovitosti izvedenih ukrepov in nadaljnji monitoring te vrste. Priprava instituci- onalnega okvira, v katerem bo jasno opredeljeno, kateri partnerji in v kakih pristojnostih bodo odgovorni za posamezne korake sistema ZOHO, poteka v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi. Za namen zgodnjega zaznavanja tujerodnih vrst smo v projektu pripravili tudi opozorilni seznam 84 tujerodnih vrst, ki predstavljajo največje tveganje za naše gozdove, saj so že prisotne v sosednjih državah ali pa imajo v podobnih gozdnih okoljih invaziven značaj. Izpostavljene vrste smo za lažjo identifikacijo predstavili v T erenskem priročniku za prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovih (www.tujerodne-vrste. info/projekt-life-artemis/publikacije-porocila/). Za učinkovito izvajanje sistema ZOHO je pomemben informacijski sistem, v katerem se zbirajo vsi podatki o ITV; tekom projekta smo razvili informacijski sistem Invazivke (www. invazivke.si), ki omogoča tudi izmenjavo vseh do sedaj zbranih podatkov o ITV iz že obstoječih sistemov. Za hiter vnos najdb sta na voljo tako spletna kot mobilna aplikacija, ki predvidevata tudi vnos fotografij, na osnovi katerih lahko strokovni izvedenec potrdi ali ovrže pravilnost določitve. Za lažjo pripravo konkretnih postopkov ZOHO sistema bomo pripravili pet vzorčnih primerov hitrega odzivanja ob primeru pojava petih ITV . Na primeru Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in š išenski hrib bomo z izvedbo popisa in odstranje- vanja ITV rastlin oblikovali primer dobre prakse na področju upravljanja s tujerodnimi vrstami ter pripravili akcijski načrt za ravnanje z ITV za zavarovano območje tudi po izteku projekta. Upravljanje z ITV bomo predstavili na primeru invazivne tujerodne glive javorov rak (Eutype- lla parasitica) preko uporabe razvitega ZOHO sistema in informacijskega sistema Invazivke. Za lastnike gozdov, kjer se pojavlja javorov rak, bomo pripravili predavanja in jih pozivali tudi k pravilni odstranitvi prizadetih dreves z namenom zajezitve širjenja te bolezni. Us Poso BLJenost z A zGodnJe od KrIv AnJe En izmed ciljev projekta je izboljšanje zmogljivosti za zgodnje zaznavanje tujerodnih vrst v naših goz- dovih. Za ta namen smo izvedli vrsto delavnic in izobraževanj za zaposlene na področju upravljanja z gozdovi in varstva narave ter delavnice za zainte- resirano javnost, lastnike gozdov in prostovoljce. Udeleženci so se seznanili z osnovno problematiko tujerodnih vrst, dobili informacije, kje in kdaj naj bodo pozorni na prisotnost tujerodnih vrst ter spoznali vrste iz opozorilnega seznama. Vsi udeleženci so prejeli priročnik Sistem zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja na invazivne tuje- rodne vrste v gozdu, v katerem so predstavljene osnovne značilnosti upravljanja tujerodnih vrst s sistemom ZOHO. Za namen aktivacije uporabni- kov aplikacije in vzpodbujanja vnašanja podatkov izvajamo različna predavanja in promocijske akcije za različne ciljne skupine. Zgodnje, pasivno zaznavanje tujerodnih vrst, v katero se lahko vključi vsak posameznik, je izjemno pomembno, saj le s hitrim odzivanjem še lahko preprečimo obširne negativne posledice ITV v gozdu. svoje podatke o opaženih tujerodnih vrstah nam sporočite na: www.invazivke.si. Informacije o projektu in invazivnih tujerodnih vrstah najdete na: www.tujerodne-vrste.info. Projekt sofinancirajo Evropska komisija, Mini- strstvo za okolje in prostor, Mestna občina Lju- bljana ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Simon Zidar in dr. Maarten de Groot