268. številka.
Ljubljana, sredo 24. novembra.
VIIL leto, 1875.
SLOVENS
Izhaja
aja vsak dan, lsvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja p« posti prejeman, za avttrs-ogsrske dežela za oelo leto 16 gold., za poj ieta četrt leta 4 gold. — Za LJabljaaa brez pošiljanja na dom ca celo leto 13 srold., ta četrt leta 3 gold. 30 kr., za on mesec I gold. 10 kr. Za posili dom se računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. za četrt leia. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šol dijake velja znižana cena in sicer: Za L|obljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., pe posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čet
petit-vroto 6 kr., Če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi na] se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—26 poleg gledišča v „zve Jt>ta vnilt vo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, 07na:iila, u j. administrativne reči, je v „Narodni tintami" v Kolmanovej
Jugoslovansko bojišče.
Belgradski „Istok" piše v očigled baš sedaj proglaševanej avezi Srbije s Črno goro, slaveč zadnjo zmago vstašev, o Črnej gori in Srbiji tale znameniti članek: „Črnej gori se mora priznati, da je od početka pomagala vstanku. Ona je izjavila naravnost, da ne more zabraniti svojim ljudem, da ne bi udeležili se bojev vstaških. Turškej de na misel nij prišlo, protestirati proti držanjn Črne gore, ki je z vsemi pomoč k i, i z ljudmi i z orožjem i strelivom in s hrano in pribežališčem pomagala vstanikom — in diplomacija, ki sč svojo delavnostjo osrečoje samo Srbijo nij Črne gore niti karala ne zato. Crna gora je v vsacem trenutku stala kakor napeta puška. Mi nečemo verovati, da ima Črna gora dobiti en del Hercegovine. Srbija se rada ponaša z imenom srbskega Pijemonta; ona je večja, jačja in premožnejša od Črne gore. Zakaj se o Srbiji nič ne govori, kaj bo dobila, saj je tudi interesirana? Pogledajmo, kaj je Črna gora od početka vstanka delala in kaj Srbija nij delala, pa smo precej na fcisto. . .u
„Istok" končuje o Srbiji: „Po nadih in formacijah niti so se merodavni faktori v Srbiji končno odrekli akcije — nasproti, ona je pri stabilnosti sedanjega političnega stanja več nego verjetna — niti bi oni to, po dogodjajev Srbiji, bili ▼ stann učiniti. Srbija mora učiniti ono, od česar je njeno rešenje odvisno, in njej se pridruži tudi Črna gora, da solidarno osvobode vse one brate, ki so razvili krvavo zastavo v Bosni, Hercegovini in Starej Srbiji."
Iz Dubrovnika se piše dunajskemu „Tagbl.", da je Filip Hristic prišel v Cetinje dogovor zarad spomladoe vojne sklenit, na ukaz Ru si j e.
„Slova ni-m in njihovim prijateljem," piše dalmatinski pripomočni odbor v Zadra v „Narodnem listu," od 20. t. m., da se je ustanovil kot s rediš* nji odbor. Pravi se v oklicu : „Slovani v Bosni in Hercegovini tri mesece z naporom nesli-ianega junaštva boj bijejo, na katerega jih je obupanje gnalo, da zadobe ona prava, brez katerih človek ne more biti. Mržnja izvirajoča in vzjarjena s petstoletniiu samo-siljem, kakoršnega nij na svetu, verska nestrpnost, barbarstvo in glupost udarjajo tej vojni prav divji značaj. Kdo nabroji žalostne dogodjaje ove vojne, v katerej raste duh izkoreninjenja? Kdo, ako veruje v napredek ljudstva, more s hladnim srcem gledati neizrečene muke onih zatiranih ubogih, ki se boro z jako močnejšim sovražnikom,
a so ohrabreni z upanjem, da se bodo na njih tužno vpitje milostno odzvali vsi kri-stijaui. Dosedaj njib upanje nij ostalo brez ploda. Mnogobrojni izkazi sočutja, ki se raznovrstno objavljajo, spremljajo njih prizadevanja; prostovoljcev je od vseh strani j sveta priletelo, da •so deležni pogube in slave v njihovih bitkah; in mnogi odbori so se osnovali, da priskočijo v pomoč jadom neseštetim in nepopisivim. — AH borba se je razširila in ljuta zima se bliža, ter naloga milosrčnikov postaje vedno težja, ako velednšuost jače ne vzleti na pomoč tlačenim jadnikom. Na tisoče družin ostrašenih beži od ognja in meča turškega, vsak dan raste število ranjenih, kateri nemaj o zdravila in postrežbe, lakota, zima in vse bede začele so se strahovito čutiti. Treba torej, da se delavnost podvoji in da se priskoči v pomoč nesrečnikom."
Odbor  se  obrača  do vseh Slovanov, naj dokažejo z delom  „zajedništvo, ki druži v jedno vsa plemena slovanska."   Obrača se do vseh ljubiteljev svobode in napredka, ki so pokazali živo sočutje za  kristijanske vstaše.   Podpisani so pod tem oklicem odborniki: Biankini, ured nik „Narodnega lista,"  dr.   Klale, državni poslanec, pl. Lantana, Kazimir Ljubic, de želni poslanec, advokat dr. Medovič, posla nec Vrankovic" in pop Ciro Žeželj.
Nekoliko o zdravstvenem razmerji pri vstaših. — Iz Črne gore piše v „Wiener medic. Wochenschriftu jeden tistih zdravnikov, ki so bili tja poslani, da ranjenim vstašem zdravniško pomoč dele, mej dragim sledeče: „Mislim, da za zdaj ne bode treba več zdravnikov, ker je tudi nek dr. T. ponudil črnogorskemu knezu svoje zdravniške vednosti, ter deluje zdaj v Župi. Potem je bil pred nekoliko časa v Grahovem nek drug doktor, katerega so pa zdaj nekam drugam poslali. — Kar se razmer v Grahovem tiče, vam le povem, da so obupne. Ranjenci so žalostno preskrbljeni; in da se njib stanje vsaj nekoliko poboljša, morali smo dra mogoča sredstva upotrebiti, in še celo žugati smo morali, da gremo, če se naša zahtevanja ne izpolnejo. Zdaj imamo nad 40 ranjenih; in še zmirom dragi prihajajo, mej tem, ko zopet ozdravljeni odhajajo; menjava je neprenehljiva. Z največjim trudom smo komaj bolnico za silo naredili vsaj za najbolj teško ranjene ; menj nevarno ranjeni so po privatnih hišah spravljeni, kar nam naše delo še bolj teži. Večjih operacij smo še kaj malo imeli, ker se ljudje le teško odloČijo in raji umrj6, nego da bi si dali na primer nogo odžagati. Največ dela nam daje izdiranje kro-gelj, obveze itd.; naša največja skrb pa so
rane same. — Zanimivo je, kako dobro se največja poškodovanja prenašajo, poškodovanja, ki sicor navadno sč smrtjo končajo.
Tako smo nže več ranjencev zopet ozdravljene izpustili, ki so bili skozi prsa poprek prestreljeni. Ravno take ča-d e ž e smo opazovali pri poškodovanji po strelu v sklepih (najnevarnejša poškodovanja), posebno v rami in na nogi. In zgodilo se je uže večkrat, da so ljudje popolnem ozdravili, nedovolivši amputacijo, katero smo mi kot jedino rešitev pred gotovo smrtjo smatrali. Največji križ imamo s predsodki ranjencev zoper vsako racijo-nalno-kirurgično zdravljenje. — Vsak hoče biti sam najboljši zdravnik svoje rane, in ljudje zahtevajo včasi reči od nas, ki bi nas do obupnosti spraviti mogle. — Tako se vadimo v potrpežljivosti, žrtvovalnosti in v zatajevanji samega sebe, tolažeči se, da se z najboljšim namenom za humanno reč ubijamo. — Kakor so zdravniške in administrativne razmere nestrpljive, ravno tako neprijetne so tudi naše osobne razmere. Stanovanja imamo taka, da nas niti pred dežjem ne varujejo, in primanjkuje nam še cel6 tacih rečij, katere vsak kultivirani človek k največjim potrebščinam prišteva. — Jed je draga in slaba. — Jaz plačujem samo za jed na dan 1 gld. 20 kr.
Iz Ruš Čuk a se „W. Tagbl." javlja, da je Turčija v Bolgariji pri Plodini in v Slivnu upor, ki je bil vzplamtil krvavo potlačila. — Turki strašno divjajo mej Iiul-gari, in baš to hode na spomlad vzdignilo potrpežljivi bulgarski narod. ♦
Garibaldi in jugoslovanski vstanek.
Zares lepo se obnaša italijanski narod nasproti jugoslovanskemu vstanku. Posebno pa prvi mož njegov, stari boritelj za narodno svobodo in zedinjenje Italijanov, pošteni Garibaldi je uže pri več prilikah izrazil se za vstanek s tako odločnostjo, da je mnogo pripomogel, da so se italijanski prostovoljci napravili na bojišče vstašem pomagat, a doma so Italijani po raznih mestih ustanovili odbore, ki za Hercegovce darove nabirajo. Skoda le, da je Garibaldi uže star in hrom, drugače nij dvombe, da bi sam vstal in šel na boj proti Turkom, kar bi sigurno imelo še večji pomen.
Sodelavec milanskega časnika „11 Se-colo", nekov Narratone, je imel te dni pogovor sč starim junakom in lepo je kar poroča o Garibaldijevem govorjenji: „Italijanski prostovoljci — rekel je stari pošteni general — naj si pred vsem prisvoje deželni jezik (v Hercegovini), kar je mladim možem
lehka si var-, naj česte žene kakor svoje matere in sestre in naj bodo prizanašljivi nekaterim narodnim navadam, in naj bojujejo hrabro na strani tega naroda, katerega napredek se je zakasnil. Turško barbarstvo je zadrževalo izobraževanje ubozega slovanskega naroda, kateri je tako nadarjen in krepek. Bodite preverjeni, da bode ta narod, kadar doseže svobodo, dobil tndi znanost in omiko evropsko."
' Kako lepo se odlikujejo te plemenite besede italijanskega rodoljuba, ki je res liberalen in hoče narodno svobodo za vse narode, ne le za svoj, — od besedi j glasnikov onega naroda, ki ima same psovke na Jugoslovane pripravljene.
Politični razgled.
M o trsa nje dežele.
V Ljubljani 23. novembi a.
V Uriavncm zrhofu je predložil moravski narodni poslanec peticijo brnskih delavcev, ki zahtevajo: naj se tiskovni zakon v smislu svobode popravi, naj se zakon o združevanji v tem smislu prenaredi in naj se uvede občna pravica glasovanja namestu sedanjega volilnega reda.
V ReichenhergM je bil 21. t. m. prvi obrtniški shod. 1500 obrtnikov in industrijalcev se je udeležilo. Enoglasno so se izrekli proti vladi, češ, da avstrijske indu-sirije nič ne podpira.
Ogerski zbor je z 265 glasovi proti 60 sprejel proračun.
Slovanski listi se čudijo angleškej politiki, ki naenkrat svetuje Avstriji, naj zasede ali okupira jugoslovansko bojišče. PrekaBno je sedaj, pravijo. Avstrija naj zdaj samo pusti, da se narodi sami osvo bodo. Intervencije so Avstrijo dozdaj drago stale. Leta 1854. je okupacija Moldave po žrla skoro vse narodno posojilo, 250 milijonov, okupacija Holsteina 1864, pak nam je rodila Sadovo in nas stala Venecijo. Hrvatski listi pa bi bili za okupacijo. Sicer pa nPol. Corr." demontira vse vesti o enaki ulogi Avstrije.
Minski Časniki dokazujejo, da se bode mir ohranil in da ne bode vojne.
Mt<tlijanski vojni proračun je tudi debel. Znaša 209 milijonov. Napravljal se bode vojni materijal, zidali se bodo magazini in tvrdnjave.
Sp<titjsk* nemirnež don Karlos je zbolel in leži v Durangu. Padel je baje s konja.
V nentikem državnem zboru je Rich-ter rekel, da mora od francoskih milijard Še 90 milijonov nekje na razpolaganje biti, in da so nemški ministri deficit nalašč naredili. Zakaj pač.
Iz verne Amerike se javlja, da so razmere s č Španijo tako rešene, da se nij bati kakove vojne.
Dopisi
lz Maribora 21. nov. [Izv. dop. Kratko vam je uže javljeno, kako je nemški agitator Frice Brandstetter naglo iz vrhunca svoje sijajnosti padel. Zgodilo se je njemu, kakor mora zadeti vsacega, kateri v pretiranem življenji in lehkomiselnem gospodarstvu zapravlja svoje premoženje Naš mali Frice, mož, koji ima posebni talent, da slepari kratkovidni svet v političnem, kakor v gospodarskem oziru, je dejansko pokazal, kaj po njem toliko hvaljena politika vse zamore, in nij le samo sebe v sramoto pahnil, nego tudi vse, ki so
njemn na slovenskem Štajerju kot političnemu  stebru  na  pomoč bili, ali njemu iz kratkovidnosti zaupali, v veliko izgubo spravil.   Na  Dunaji,   kakor tudi  v Gradcu, v Celji in v Maribora je   imel on svoje bo-miselnike in zaštitnike, kateri se bodo zdaj podvizali svojega Friceta ostentativno zatajiti.   Včeraj ao   hiteli   odvčtuiki  iz Mari-ribora  in   drugih krajev  v Celje k tamo-šnjej c.  kr.  okrožnej sodniji,   da  v ru-darksih   knjigah   zavarujejo  svoje klijente, in v jeduem dnevu je prišla svotica 600.000 gl. Fricetovega  dolga  na  površje!   Govori ae celo,   da   vsi   dolgovi   znašajo   na blizu 800.000 gld., in   na  tolike  dolgove nema Brandstetter druga aložiti, kakor svoj rud nik pri Sevnici,  ker imenje v Radvanji je bila  lastnina   njegove prve  soproge in je last zdaj njenim otrokom. Vrednost rudnika znaša mogoče 30.000 gld., in vendar je bilo velikemu Fricetu posojenih nanj celih 50.000 gld., in mu   kasneje še  na  račun oddaje rude za tvornico Celjsko predplačano 20.000 gld.   Znani vrhovni   nadzornik avstrijskega rudarstva je ta rudnik sam pregledal, in ga baje tako visoko precenil, da je Brandstetter j u mogoče bilo  tudi nekoliko dunajskih Židov in drugih osobnih prijateljev denarno  prekaniti.    Njegov   somišljenik poslanec Seidl mu je nad 100.000 gld. v menjicah  podpisal in izgubi zdaj vse svoje premoženje.   Tako  se tudi  njemu plačuje vse sramotenje slovenskega naroda na slovenskem Štajerskem in nesramna špekulacija  na politične  blaznosti   sedanjo dobe. Brandstetterjeva  denarna   bolest se je uže davno začela.   On je imel sicer  prvo ženo bogato, ali vendar na svojo osobo uže dolgov dosta,  ko  se je prvokrat za ljudskega poslanca vrinil.   Gotovo je mislil po tem potu najlagje svoje dolgove poplačati,  kar se mu pa nij posrečilo, ker njegova čas ti lakom nos t in zapravljivost ga jo če dalje v v večje dolgove spravila.   Da se otme propasti, začel je terati neznano mu rudarstvo, poskušal je tudi svojo srečo na borzi, ali sreča mu  nij  prijateljica,   zftbredil se je vedno globljeje,  padel je tedaj odrtnikom v roke,  in  dolgovi  so  mu  naraščali kakor snežena  lavina, in denes vidimo katastrofo pred njim kakošne so le veliki sleparji vredni.   Vitez nemškutarije bi se v svojej ob-upuosti rad bil ustrelil, pa mislil si je vendar v zadnjem trenotku, da ga vzvišena naloga veže, nas Slovence v državnej lesenjači zastopati   in prizanesel je svojemu življenju. Sodniška preiskava tu  in v Celji bode gotovo zanimive razmere razjasnila — in zopet se. bode nam Slovencem zrak neko liko sčistil.
Iz C« rude«* 20. novembra [Izv. dop.] (Prusijanstvo nemških študentov.) Na tukajšnjem vseučilišču sta se letos dva komersa obhajala, mejnarodni in nemški. Prvi, mejnarodni se je obhajal 12. nov. Zbralo se je okolo sedem sto dijakov raznih narodnosti) — Slovencev, Hrvatov, Srbov, Nemcev, Lahov in Ogrov. Tudi profesorji in drugi gostje so se v velikem broji udeleževali. Redni del tega slovesnega večera se je veselo in jako redno izvrševal. Slovesni govor, ki je ta večer otvoril, je vsem nazočnim v veliko zadovoljnost tehtno poudarjal mejuarodne namene in posameznih narodov splošne zahteve. Na ta govor je zdajni g. rektor prav taktno in sploh vsem
narodnostim zadostljivo odgovoril. Pevale so se dijaške pesni, v latinskem in nemškem jeziku, katere pa nijso, kakor lehko verjetno takega domačega veselja in pravega navdušenja v Hlovanskih srcih zbudile, kakor naši domaČi slovanski glasovi. Na to se je napijalo Njih. Veličanstvn našemu cesarja na čast, in se mu koj brzojavno to naznanilo, za kar je Njih. Veličanstvo po c. kr. tukajšnjem namestništvu gorko hvalo izreklo. — Po dokončanem rednem delu je splošna veselica sledila. Stoprv zdaj so se vzbudili Slovenci, in naši bratje Srbi in Hrvatje. Donele so krepke slovensko in slovanske pesni, odmevali jim pa zopet dobroubranl glasovi Lahov in Nemcev. Bilo je vse složno in veselo. Gorko prijateljstvo je raznih narodov sinove v svoje naročje združilo in vsem seje velika zadovoljnost brala na lica, ko smo zapustili dvorano, v katerej se je letos prvikrat prvi na tem vseučilišči ustvarjeni mejnarodni komers obhajal.
Ali kakor povsod, tako je tudi tukaj Nemec, nemški dijak sam svoj in hoče vedno nekaj posebnega imeti. Kakor znano, je tudi letos prenapeta nemška stranic a hotela sama na svojo roko vseučiliščni komers obhajati in druge narodnosti le kot goste nanj povabiti. Ker se jej pa nij posrečilo idejo „letos mejnarodni komers napraviti" celo uničiti in se ona svojej časti na ljubo nij hotela tega komersa udeležiti, je napravila samo svoj „ne niš k i" komers in ga 15. nov. obhajala.
Na tem komersu se je prenapetim Nemcem res najlepša priložnost ponudila svoje misli in ideje v prusko državo segajoče brezobzirno izraziti. Bilo se je, kakor je navada, vsem drugim narodnostim v oči. Vsak govor je imel svoje posebno geslo. Tega jedro je bilo „deatsehe rVissenschaft, deutscher Character", kakor da bi znanost res bila nemška lastnina. Drugi je povdar-jal namene, namere in delavne kroge ndeu-tseher Bnrschen, deutscher Burschenschaften" Deutscher Burschšče" ima po govorniku neizrekljivo veliko nalogo v Avstriji izvrševati. Ta govor je bil tako prnsk, da je celo nemško društvo „Vandalija", koja za mej-narodnim svrham in nameni teži, takoj po govoru dvorano zapustilo.
Dragi govornik je zopet velikodušno trdil, da nij človeka, ki bi mogel Nemca nazaj rinoti in mu o njegovem delovanji zapreke staviti, kajti Nemec uže ima jako dobro in trdno podlago. Ta podlaga so profesorji nemški. Dijaki nemški stoje na plečih teh profesorjev, in če se bodo tako naprej jeden za drugim na pleče svojih prednikov vsi postavljali — povejte, kdo bo v moči Nemca izpodriniti in se mu v zaviro staviti.
Tako je nastala velika živahnost in ra-doBt. Ali v tem vesolji so nemški dijaki predaleč šli in preodkritosrčno svoj notranji prusko-nemški značaj pokazali. Peli so namreč dijaki pri nekih mizah nemško pesen „Deutschland iiber alles"; ker je pa kakor znano, te pesni napev sličen na-pevu naše avstrijske himne, so dijaki od teh miz oddaljeni mislili, ta napev poslušajoči, da oni avstrijsko himno pojo in zarad toga začo 1 i stkati in žvižgati. Ako je resnica, da človek vinjen in veselja poln, najlažje in najbolj svoje notranje čute in misli izrazuje, tako so tudi pri tej priliki
nemški dijaki celo svojo prusko nemško idejo in mišljenje brez vsega tajenja brezobzirno in javno svetu razodel i. Avstrija, Avstrija!...
(Dunajskemu nVaterlanduu se iz Gradca brzo javi ia 20. nov.: „Zavoljo škandai-nih dogodkov — cesarska pesen je bila i z s i kana — na zadnjem nemško-na-cijonalnem študentovskem shodu imati policija in namestnija polno dela. Ur.)
iz Kiigrreim 21. nov. li/.v. dop.]
Naša politika praznuje denes svoje tihe večere. Sabora ni j več županijskih skup-ščin tudi ne, političnih društev pa uže celo ne. Literarne novosti so pa tudi redke postale kakor božične muhe. Suhoparnost našega denašnjega političnega življenja zrcali sa naj bolje v naših časopisih. Uvodni, članki iu celo dnevue novosti ho brezsočne kakor lesnike. Na mesto politične saisone stopila je h vi s i in h društvei.ih zabav. V gledališči se {redijo opere in igrokazi pri sploh polne j hiši. Pri operah sodelujeta dva Slo venca Grbec in Nolli. Grbec je uže več let pri naSej operi, Nolli je pa uprav noviteta. Noilijev glas se sploh hvali. Njegov obseg je obširen, polnosti in jakosti se ne more nič prigovarjati, zlasti se mu pa priznava simpatičnnst, razodevajoča se v zvonu njegovega glasa, kar je redek dar pevcev. Naše občinstvo je Nollija večkrat lepo odlikovalo, tako da more Nolli skoz zadovoljen biti z do sedanjim vspehom. Euo je pa vendar, kar se mu prigovarja, in to je, da v svojem kretanji še nij dosta spre ten. — Druga na$a zabavna društva, Kolo, telovadci, kazinaši, vatrogasi, in kar jih je še več, pripravljajo se vsa za zabave zimskih večerov. Monumentalna zgrada, ki jo je deželni glasbeni zavod za glasbeno šolo, in za javne koncerte in plesove zidati dalo, je ravnokar dogotovljena.
Naše vseučilišče še zmirom nij potež-koČe prvega urejenja premagalo, pa jih tudi še tako hitro ne bo. Slušateljev ne manjka, pač pa profesorjev. Duh, ki vlada mej našimi vseučiliščniki je večinom s tarče vi ćjansk. To je denes pri našej vseu-Čiliščinej mladeži v modi. Izven njenih krogov se pač nobeden več za političnega „norca" Starčevića ne briga. V našem javnem življenji nema Starčević nobenega vpliva in nobene važnosti, niti politične, niti socijalne niti znanstvene. Oa denes premleva tiste politiČno-socijalistične teorije, katere je zapadno-evropski razumni svet uže zdavnaj premagal in zavrgel, ali on si misli, za Hrvate so to vendar še nove stvari ter z njimi proroko igra.
Z novim letom dobimo, kakor je nSlov. Nar." uže povedal, nov političen dnevnik, organ saborske opozicije. Kavcijo bode brž ko ue conte Buratti oskrbel. Kako se bode novi list imenoval, in kako njegov urednik, to še nij znano. Govori se pa, da ga bo dr. Folnegović uredovah „Obzor" bode dobil tedaj tekmeca.
Odkar se je vreme malo pozimilo, prihaja malo vestij iz bližnjega boseuskega bojišča. Turška vlada, zlaHti pa turški mo-hamedanski graščaki so uže večkrat prišli pribeglo rajo uagovarjat, naj se vrne zopet nazaj v Bosno, da bi dokler je čas, poljske pridelke pospravila, da pod milim nebom no segnjijejo. Ali raja ne zaupa turškim obotarjem, in zato je turške ponude odbila.
Samo »Slavonije se je kakih 1000 priboglih nazaj v Bosno vrnilo. Verjetnost v skorajšnjo akcijo zaveze treh cesarjev, zlasti Avstro-Ogerake, kot mandatarja to zaveze — verjetnost v to akcije se pri nas splošno smatra da je.
Domače stvari«
— (Slovensko gledališče.) Predstava Mosenthalove drame „Na Osojah" je bila v vsakem obziru sijajna. Ne le one moči, katere smo uže pred leti videli v tej igri razumno in krepko izpeljevati svoje naloge, tudi novi sodelavci so se bili z nekakim nenavadnim ognjem prijeli svojega posla, in tak) jo bil zagotovljen splošen pro-■peh. Glavna zasluga gre v prvej vrsti g. K o cel j u in gopporiičini P o d k raj še ko-vej. Prvega krepka roka nij bila videti namo v celotnem soigranji vseh del«ždikov, za kar mu gre kot vodji občno priznanje; on je razven tega se svojim Matijem tndi popolnem opravičil našo zadujo trditev, da je to eno niegovih najboljših del. Edino v zadnjem dejanji je bil Matija malo nenaraven, kar pa ne gre samo ca krivdo poetovo. Monika (gorpodičina Podkrajšfkova) je bila tako celotno dovršena, da smo imeli še malokedaj priliko, kaj enuccga videti. Ne tako, a vendar hvalevredno je bilo igranje gospodiČine Ledarjeve. Eno jej moramo priporočiti, in to je : Čnt — Čut — in zopet čut. Sicer pa jej priznavamo veliko pridnost. Gosp. S c h m i d t je bil bolehen in se je dal opravičiti. Nalogo svojo pak je igral s vajeno sigurnostjo, a vendar ue tako gorko, kakor je bilo pričakovati. Veselo smo bili iznenađeni s prvim nastopom gospodiČine Vrtnikove (Micika); veselo pravimo, ker smo videli in sodili, da ima ta gospodiČina pogum, veselje in razum za igranje, in v zvezi s to trojico se še nihče nij zastonj upiral na odra. Občinstvo je tadi burno pohvalilo ta prvi debut. Omeniti moramo pri tej priliki, da ima gospa Odijeva tudi delež pri pohvali, in sklepati smemo, da bode dramatična šola v rokah omenjene gospe sigurno jako vspešna.
— (Prof. Erjavcu) je zbrana večja družba mladih narodnjakov v Ljubljani tele-grafičuo čestitala na njegovem imenovanji za profesorja na zagrebškem vseučilišči.
— (^Germanizacija.) Počasi, pa vendar korak za korakom skuša napredovati ponemČevanje naših srednjih šol, posebno pa našega učiteljišča v Ljubljani. Pred par leti se je več predmetov nu tem zavodu v slovenskem jeziku predavalo, toda prof. Gariboldi in prof. Linhart nijsta prej dala mitu, da se je za vse predmete vpeljala nemščina kot učni jezik, izvzemši slovenščino in kmetijstvo. Pred kratkim smo poročali, da hočejo tudi za slovenščino menda nem ški učni jezik vpeljati, ker nprof.u Prodika letos slovenske naloge po nemški klasificira. V kmetijstvu je pa kandidate noter do letos podučeval vadnični učitelj g. Tomšič, ho ve da v slovenskem jeziku. To pa nij bilo po volji tiotim nekaterim gospjdorn, ki menda hočejo naše učitelje samo za Ko-Čevarje vzgojiti, ali pa ves slovenski narod pokočevariti — zato so vzeli letos g. Tomšiču kmetijstvo ter je izročili, — veste komu? — Kočevarju Linhartu! Se ve da, samo za to, da bode kmetijstvo — ko-
čevaril! Kdo bi bil tudi sposobnejši za ta predmet kakor on! Saj hudobni ljudje pripovedujejo, da pred par leti na Metzovem vrtu baje še ječmena nij od pšenice ločil. Od letos se tedaj niti en predmet na učiteljišču ne uči popolnem v slovenskem jeziku ! 1 — Našim državnim poslancem bi pa priporočali, da bi v državnem zboru enkrat ministra Stremajerja poprašali, kako se ravna z našim jezikom na ljubljanskem učiteljišči, kako se definitivno na njem imenujejo ljudje brez izpitov in še o drugih „fletnih" stvareh. No bi škodilo !
— (Iz Litije) se dunajskemu „Vater-landu" od nedelje piše o Vestenekovom uradovanji, ali: „wie ein modernes Pro-tection8kind umtirt". „Mačka ne pusti mišjega lova, a g. Vestenek ne nagajanja Slovencem. Mi imamo pač 19, ki Slovencem enake pravice kakor drugim narodom priznava, ali kaj se Vestenek zmeni zato" pravi dopisnik in naSteva nepostavnosti katere počenja ta okrajni glavar glede šolskih nadzorov in cerkvenega uradovanja. Na koncu pristavlja dopisnik „Vaterlandov" : „To je pa jasen dokaz, da ta mladi poskočil u$ zna prav uradovati, kar pa se ve da no bode zabranilo, da postane kmalu c. kr. vladni svetovalec v Ljubljani, ker je namestnik Conrad njegov tast in minister Lasser njegov sorodnik.
— (H rvat sk a knjiga.) Slovencem, vzlasti mladini, ki se hoče dobro naučiti tako potrebnega hrvatak ^-srbskega jezika, priporočamo uprav izšlo knjigo „Hrvatska statistika," spisal Janko Tomić. TJ Zagrebn, tiskom Dragutina Albrechta." Knjiga je 501 strani debela in izvrstna. Velja 2 gld. Mora se dobiti tudi pri uredništvu „Slovenske-;-a Naroda," kateremu jo založnik poslal 10 eksemplarov na razpečanjo.
Javna zahvala.
Slavni odbor „Narodne sole" se je uže zopet spomnil naših ubogih šolskih otrok ter jim poslal raznega šolskega blaga v vrednosti žestili forintov. Za ta blagi dar so podpisani v imenu obdarovanih najiskronejae zahvaljuje, ter omenjeni zavod vsem kraj. šol. sv etom v podporo priporoča.
Krajni  šolski svet v Planini, 22. novembra 1875.
Jul. Maver, predsednik.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
RevalBsciere ti Barry
28 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravi ia ta prijetna  zdravilna hrana, pri odrašeonih i
0 .rocih brez medicin in stroškov; zdravi vso bolezni v želolicu. na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze
1 naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, preblajenje, nespanje, slabosti, zlato Ž:lo, vodeuico, mrzlico, vrtoglavje, silonjo krvi v glavo, š imenje v ušesih, Blabosti in blevanje pri nosečih, jtožnost, diabet, trganje, Bliujšanje, biedičico in preblajenje; posebno so priporoča za dojeneo in jo bolje, lego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsako medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. W:u-zorja, g. F. V. Benekaj pranega profesorja medicino na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Sborelanda, Dr, Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinjo Castle-itUHrt, Markize do Brehan a mnogo druzih imenitnih »♦ob, ho razpošiljava na posebno zahtovanjo zastonj.
Kratki izkaz iz M. 000 sprite valov.
Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerj a,
Bonn, 10. jul. 1852. Revalescičro Dn Barry v mnogih Blučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in {riži, dalj o pri sesalnih in obistnih boleznih a t d. pri kainnju, pri prieadljivcm a bolehnem draženji v icalui cevi, zaprtji, pri bolobuum bodenji v obistih
In mehurji, trganje v mehurji Ltd. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in pranih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. vTnrzer, zdravilni svetovalec in čler mnogo učenih dr u ž te v.
W i n c i i e h i . • r, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Kovalen " ro je ozdravila večletne I nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne Čutnico in vodenico. Prepričal sem so sam glede vaJeg* zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. JameB Shoiuland, nUMM olnik, 96. polka. Izkušnja tajm ga sanitetnega svetovalca gosp. Dr. A n g o 1 s te i n :i.
Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Bovalesciere da Barry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. An gel s tein, tajni sanit. svetovalec M o n t o n a, Istra. Učinki Bevalesciere du Barry so izvrstni. Ford. Clausberger, c kr. okr. zdravnik. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je VBled rabe Vaše Revalesciere du Barry po-polnama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik.
St. 80.416. GoBp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v -Berliner Klinische Wochenschrl 11" od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-bica" (Bevalescičre). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravila niJBo bila v stanu odpraviti: toda Bevalescičre gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih.
St 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, DUsseldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
St. 64.210. Markizo de Brehan, bolehajo sedem let, na neBpanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipobondriji.
St. 65.715. Gospodični do Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in bujšanji.
St. 75.877. Flor. KOllerja, c kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiŠČanji v prsih.
Št 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na »koro lirezuadejni prsni bolečini in pretresu čutnic
Št. 75.928.   Barona Sigmo 10 letne hramoto na
0 kah in nogah itd.
Bevalescičre je 4 krat tečneja, nego meso, ter ee pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane.
V plohastih pušioah po pol fonta 1 gold. 50 kr.,
1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 ran lov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 fantov 36 gold.,
— RcvaJesoiere-Biaoaiten v pušioah a 2 gold. 50 ki m 4 gold. 50 kr. — Bevaleaciere-Chooolatde v prahu ta T ploščicah za 1*2 ta o 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold BO kr., A8 taa 4 gold. 50 kr., v praha za 120 ta> 10 gold., za 288 taa 20 gold., — za 676 taa 36 gold
— Prodaje: Barry dn Barrv & Comp. na Dd UmfU W»liaaehKa«»e št. 8, v i J ubij« u I Ed Mahr, J. Svoboda,   lekar   pri   „zlatom orlu", v Gradel bratje Oberanzmeyr, v Hm tomfetu Dieohtl & Frank, v Celovei P. Birn baoher, v l<ouel Ludvig Mnller, v Mariboru M. Morie, v Merama J. B. Stookhauaen, v ■agrebn v lekarnici namiljenih sester, v Čer-*ovi«ali pri N. Šnirhu, v Oseku pri Jul. Davida, lekarju, v Gradcu pri bratih Oberranz-meyr, v TeateSvarn pri Jos. v. Papu, mestnemn lekarju, pri C. M. J ah ne rja, lekarju, v Varai-dlnn pri lekarju dr. A. 11 Hiter ju, kakor v vso; mestih pri dobrih lekarjih in špecerijskih trgovcih tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po poštni* nakaznicah ali povzetjih. (268)
Dunajska borsa 23. novembra.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih . 69 gld. 65 Enotni drž. dolg v srebru    .   .   78  , 75
1860 dri. posojilo.....110   a 80
Akcije narodne banke 925   . —
Kreditne akcije    ....     199 „ —
London........113 . 40
Napol.........9 .09«/,
G. k. cekini  .......    5 „ 36
Srebro.........104 .50
sLoterlJnc srečke.
V Trstu 20. nov.: 82. 79. 83. 64. G3.
I N>< I učiteljska služba
na narodnej doli v Vojniku se služnino 480 gold., oziroma 400 gold. in prostim stanovanjem se razpisuje.
Prositelji imajo prošnje do 15. <le-combra t. I. vposlati krajnemu šolskemu svetovalstvn v Vojniku (Hohenegg).
Okrajni šolski svet Celjski,
12. novembra 1875. (398—2) Predsednik: Haas 1. r.
Sirovi loj
kupnjota Malti čas po najviijl ceni
Kari P, amperi -ova sina,
Topilnica za loj, »romanja in milarnlca, taloga viigftlnlli, svelLlniti in mašćobnih tvarin
v CELOVCI na Koroškem.
(169—6)
41.700
denarnih dobitkov
v znesku T milijonov 0G3.SGO mark
obseza uže 269krat na novo začeta in od države garantirana llamburška denarna loterija. Glavni dobitek iznaša »75.©OO mark, na dalje dobitki: 250.000, 125.000, SO.OOO, 60.000, 50.000, 40.0O0, »G.OOO, »O.OOO itd. itd. reichsmark. Vsi dobitki se v teku nekaj mesecev v 7 oddelkih '/.žrebajo in takoj izplačujejo. Za poslane novce ali pa proti poštnem povzetku razpošiljamo i
Cele original srečke po av. velj. gld. ».»O Pol „   „       „      „ 1.6»
Četrt     „ „      „   „      „     n —
Oficijalne liBto izžrebanih številk in dobitki takoj po izžrobanji.
Do 30. novembra 1.1.
prevzemamo naročila, ker potem še pred začetkom žrebanja prvega oddelka naročene srečke lehko doBpejo v roke naročnikov.
Jsenthal & Co.,
Hancib-u-rgr,
od države namostjena glavna koloktura braun-sveigsko loterije. BamburgBka loterija.
(408—2)
Pravo, nedišeče in okusno
olje iz sala Mmk jeter,
frišno napolnjen.
Skušeni pomoček proti prsnim in pljučnim bolečinam.    (3'J5—4)
Z nakazom o rabi v steklenicah po 70 kraje. Pravo dobiva se lo pri Viktorju Trnkoczy-uf
glavni trg 4, „Einhoin" lukama v Ljubljani.
Lekarna Piccoli.
Anaterinova ustna voda in zobni
prašek. Boljši, nego vsaka dniga zobna voda in zobni prašek, pravo Bredstvo zoper zobobol in UBtne bolezni, zoper gnjilobo in majanje zob, zoper diiteritis ali v ne liro grla in skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, in je sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenje zob. Kedor ga enkrat poskusi, dal mu bode gotovo prednost, vzlic vsini enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr.
Esprit de Cologne triple surfins
do 1'arit*, 1 flacon 20 kr.
Esprit dto. dto. de Reseda Bacon so kr. Esprit dto. dto. de Ylang-Ylang
flacon HO kr.
Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši đo
sedaj znani ŽelodeČni liker. Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
Franz-ove esence za življenje. Gotovo
in skušeno sredstvo proti večini boleznij. Velika poraba je najboljšo spričevalo. Vsaka gospodinja bode tako zdravilo pri hiši imela. Cena steklenice z navodom, kako se rabi 10 kr.
Glycerin-Creme. je posebno izborno Bredstvo zoper razpokaue ustnice in kožo na rokah. 1 flacon 30 kr.
Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad.
Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej daie prednost pred vsemi uniivalnimi vodami, lepotićjem in lepotieuim sredstvom, katera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold. (132—143)
9^£r~ NaroČila se izvršujejo vračajo-čoj se pošto proti poštnemu povzetju.
1 in ril v IJultljuiil
od 17. do 22. nov.: Franjo Strikar, 39 1., v  bolnišnici vsled Pyaomie.   —  Marija Mošek, 62 1., za pljučnem vnetjem. — Marija pl. Bek, 51 1., za pljučnico. — Terezija Flander, 34 L za pljučnico. — Ana Potokar, 46 1., za jetiko. — Ana Engler, 70 1., vs'ed hitrega vnetja pri srcu. — Marija MajdiČ, 70 l.,v bolnišnici vsied
Srsne vodenice. — Elizabeta Bajar, 73 L vsled oslabljenja. — Ivana Jarec, tedne, dete posestnika  vsled konvulsije. — Cene  Turaič, S mes., dete stražnika za davico.
Tujci.
21. novembra:
Bfropa: BoričeviČ iz Karlovca. — Arko iz Zagreba. — Knavar iz Trsta. — Kostjak iz Dolenjskega. — Leitor iz Brežic. — Jagodic iz Zagreba.
— Drobnič iz Sodražice. — Ilirschman iz Siska. — GloboČnik iz Železnikov. Rothstčickl iz Dunaja. — Praznik iz Vel. Lašč. — Perko iz Ptuja. — Edol-man iz Tržiča. — Apfelhalror iz Reke.
Pri Mlouu: Scherz iz Karlovca, — Roild iz Roke. — Brodovin iz Zagreba. — Rosonberg iz Gradca. — Lapajne iz Dunaja. — Neuman iz Zagreba. — Kovač iz Gorenjskega. — Topar iz Trsta. — Vidic iz Novega mesta. — Polak iz Tržiča. — Beranga iz Dunaja. — Pilor iz Gradca. — Dej a k iz Novega mesta, — Maver iz Gradca. — Rož iz Brastnika. — Dev iz Tržiča. — Brcznikar iz Konjic. — gr. Pače iz Ponoviča. — Kluu iz Trsta.
— Mali iz Tržiča.
Za saisono!
Vedno velika in bogata zaloga volnatega blaga za obleko, Rips, Lustro, Diagonal- in blago za plaide, stanovitne barvo Kosmanosor-berkal, moderna barhonta za oblačila, vrvičasti in piket-barhont.
Knikor bokor in tartif nopč
27
b.
Žametasti in svilnati traki, široke preprogo (topiho), Vi in ij4 sir. laneno, prejno in usnjato platno, vls, in B/4 sifon, ianonu-duuiast-briiavke, sorvijete, atlaa-gradl, sodno, mrežne in muieUnaate pregrinjala, oksford za srajco in drugo manufakturno blago.
Laneno in moderno blago,
Kitrautirta zti ilo1>i'o in Mu]i«»Yitno V»lug;o.
Hi VHe doma izdelano.
»j    i Fabrikna zaloga in glavna zaloga blaga
I\rml0V * prve združene gorske tkalske bousorcije tabrikautov, lluoiUf •        IHuta/, SlariaMlferstrassB 72,
i     ti 1 sit t «• vrfio ho brzo i»roti poHluenka povzetju.
Izgledi zuHtouJ i 11 1V;iuU::-i»iii. (.'501—19)
Ixdate!j ic urtdnik Josip Jnrćič.
Lautnina m Cittk .."Narodno tiskarne11.