268. številka. Ljubljana, sredo 24. novembra. VIIL leto, 1875. SLOVENS Izhaja aja vsak dan, lsvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja p« posti prejeman, za avttrs-ogsrske dežela za oelo leto 16 gold., za poj ieta četrt leta 4 gold. — Za LJabljaaa brez pošiljanja na dom ca celo leto 13 srold., ta četrt leta 3 gold. 30 kr., za on mesec I gold. 10 kr. Za posili dom se računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. za četrt leia. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šol dijake velja znižana cena in sicer: Za L|obljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., pe posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čet petit-vroto 6 kr., Če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi na] se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—26 poleg gledišča v „zve Jt>ta vnilt vo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, 07na:iila, u j. administrativne reči, je v „Narodni tintami" v Kolmanovej Jugoslovansko bojišče. Belgradski „Istok" piše v očigled baš sedaj proglaševanej avezi Srbije s Črno goro, slaveč zadnjo zmago vstašev, o Črnej gori in Srbiji tale znameniti članek: „Črnej gori se mora priznati, da je od početka pomagala vstanku. Ona je izjavila naravnost, da ne more zabraniti svojim ljudem, da ne bi udeležili se bojev vstaških. Turškej de na misel nij prišlo, protestirati proti držanjn Črne gore, ki je z vsemi pomoč k i, i z ljudmi i z orožjem i strelivom in s hrano in pribežališčem pomagala vstanikom — in diplomacija, ki sč svojo delavnostjo osrečoje samo Srbijo nij Črne gore niti karala ne zato. Crna gora je v vsacem trenutku stala kakor napeta puška. Mi nečemo verovati, da ima Črna gora dobiti en del Hercegovine. Srbija se rada ponaša z imenom srbskega Pijemonta; ona je večja, jačja in premožnejša od Črne gore. Zakaj se o Srbiji nič ne govori, kaj bo dobila, saj je tudi interesirana? Pogledajmo, kaj je Črna gora od početka vstanka delala in kaj Srbija nij delala, pa smo precej na fcisto. . .u „Istok" končuje o Srbiji: „Po nadih in formacijah niti so se merodavni faktori v Srbiji končno odrekli akcije — nasproti, ona je pri stabilnosti sedanjega političnega stanja več nego verjetna — niti bi oni to, po dogodjajev Srbiji, bili ▼ stann učiniti. Srbija mora učiniti ono, od česar je njeno rešenje odvisno, in njej se pridruži tudi Črna gora, da solidarno osvobode vse one brate, ki so razvili krvavo zastavo v Bosni, Hercegovini in Starej Srbiji." Iz Dubrovnika se piše dunajskemu „Tagbl.", da je Filip Hristic prišel v Cetinje dogovor zarad spomladoe vojne sklenit, na ukaz Ru si j e. „Slova ni-m in njihovim prijateljem," piše dalmatinski pripomočni odbor v Zadra v „Narodnem listu," od 20. t. m., da se je ustanovil kot s rediš* nji odbor. Pravi se v oklicu : „Slovani v Bosni in Hercegovini tri mesece z naporom nesli-ianega junaštva boj bijejo, na katerega jih je obupanje gnalo, da zadobe ona prava, brez katerih človek ne more biti. Mržnja izvirajoča in vzjarjena s petstoletniiu samo-siljem, kakoršnega nij na svetu, verska nestrpnost, barbarstvo in glupost udarjajo tej vojni prav divji značaj. Kdo nabroji žalostne dogodjaje ove vojne, v katerej raste duh izkoreninjenja? Kdo, ako veruje v napredek ljudstva, more s hladnim srcem gledati neizrečene muke onih zatiranih ubogih, ki se boro z jako močnejšim sovražnikom, a so ohrabreni z upanjem, da se bodo na njih tužno vpitje milostno odzvali vsi kri-stijaui. Dosedaj njib upanje nij ostalo brez ploda. Mnogobrojni izkazi sočutja, ki se raznovrstno objavljajo, spremljajo njih prizadevanja; prostovoljcev je od vseh strani j sveta priletelo, da •so deležni pogube in slave v njihovih bitkah; in mnogi odbori so se osnovali, da priskočijo v pomoč jadom neseštetim in nepopisivim. — AH borba se je razširila in ljuta zima se bliža, ter naloga milosrčnikov postaje vedno težja, ako velednšuost jače ne vzleti na pomoč tlačenim jadnikom. Na tisoče družin ostrašenih beži od ognja in meča turškega, vsak dan raste število ranjenih, kateri nemaj o zdravila in postrežbe, lakota, zima in vse bede začele so se strahovito čutiti. Treba torej, da se delavnost podvoji in da se priskoči v pomoč nesrečnikom." Odbor se obrača do vseh Slovanov, naj dokažejo z delom „zajedništvo, ki druži v jedno vsa plemena slovanska." Obrača se do vseh ljubiteljev svobode in napredka, ki so pokazali živo sočutje za kristijanske vstaše. Podpisani so pod tem oklicem odborniki: Biankini, ured nik „Narodnega lista," dr. Klale, državni poslanec, pl. Lantana, Kazimir Ljubic, de želni poslanec, advokat dr. Medovič, posla nec Vrankovic" in pop Ciro Žeželj. Nekoliko o zdravstvenem razmerji pri vstaših. — Iz Črne gore piše v „Wiener medic. Wochenschriftu jeden tistih zdravnikov, ki so bili tja poslani, da ranjenim vstašem zdravniško pomoč dele, mej dragim sledeče: „Mislim, da za zdaj ne bode treba več zdravnikov, ker je tudi nek dr. T. ponudil črnogorskemu knezu svoje zdravniške vednosti, ter deluje zdaj v Župi. Potem je bil pred nekoliko časa v Grahovem nek drug doktor, katerega so pa zdaj nekam drugam poslali. — Kar se razmer v Grahovem tiče, vam le povem, da so obupne. Ranjenci so žalostno preskrbljeni; in da se njib stanje vsaj nekoliko poboljša, morali smo dra mogoča sredstva upotrebiti, in še celo žugati smo morali, da gremo, če se naša zahtevanja ne izpolnejo. Zdaj imamo nad 40 ranjenih; in še zmirom dragi prihajajo, mej tem, ko zopet ozdravljeni odhajajo; menjava je neprenehljiva. Z največjim trudom smo komaj bolnico za silo naredili vsaj za najbolj teško ranjene ; menj nevarno ranjeni so po privatnih hišah spravljeni, kar nam naše delo še bolj teži. Večjih operacij smo še kaj malo imeli, ker se ljudje le teško odloČijo in raji umrj6, nego da bi si dali na primer nogo odžagati. Največ dela nam daje izdiranje kro-gelj, obveze itd.; naša največja skrb pa so rane same. — Zanimivo je, kako dobro se največja poškodovanja prenašajo, poškodovanja, ki sicor navadno sč smrtjo končajo. Tako smo nže več ranjencev zopet ozdravljene izpustili, ki so bili skozi prsa poprek prestreljeni. Ravno take ča-d e ž e smo opazovali pri poškodovanji po strelu v sklepih (najnevarnejša poškodovanja), posebno v rami in na nogi. In zgodilo se je uže večkrat, da so ljudje popolnem ozdravili, nedovolivši amputacijo, katero smo mi kot jedino rešitev pred gotovo smrtjo smatrali. Največji križ imamo s predsodki ranjencev zoper vsako racijo-nalno-kirurgično zdravljenje. — Vsak hoče biti sam najboljši zdravnik svoje rane, in ljudje zahtevajo včasi reči od nas, ki bi nas do obupnosti spraviti mogle. — Tako se vadimo v potrpežljivosti, žrtvovalnosti in v zatajevanji samega sebe, tolažeči se, da se z najboljšim namenom za humanno reč ubijamo. — Kakor so zdravniške in administrativne razmere nestrpljive, ravno tako neprijetne so tudi naše osobne razmere. Stanovanja imamo taka, da nas niti pred dežjem ne varujejo, in primanjkuje nam še cel6 tacih rečij, katere vsak kultivirani človek k največjim potrebščinam prišteva. — Jed je draga in slaba. — Jaz plačujem samo za jed na dan 1 gld. 20 kr. Iz Ruš Čuk a se „W. Tagbl." javlja, da je Turčija v Bolgariji pri Plodini in v Slivnu upor, ki je bil vzplamtil krvavo potlačila. — Turki strašno divjajo mej Iiul-gari, in baš to hode na spomlad vzdignilo potrpežljivi bulgarski narod. ♦ Garibaldi in jugoslovanski vstanek. Zares lepo se obnaša italijanski narod nasproti jugoslovanskemu vstanku. Posebno pa prvi mož njegov, stari boritelj za narodno svobodo in zedinjenje Italijanov, pošteni Garibaldi je uže pri več prilikah izrazil se za vstanek s tako odločnostjo, da je mnogo pripomogel, da so se italijanski prostovoljci napravili na bojišče vstašem pomagat, a doma so Italijani po raznih mestih ustanovili odbore, ki za Hercegovce darove nabirajo. Skoda le, da je Garibaldi uže star in hrom, drugače nij dvombe, da bi sam vstal in šel na boj proti Turkom, kar bi sigurno imelo še večji pomen. Sodelavec milanskega časnika „11 Se-colo", nekov Narratone, je imel te dni pogovor sč starim junakom in lepo je kar poroča o Garibaldijevem govorjenji: „Italijanski prostovoljci — rekel je stari pošteni general — naj si pred vsem prisvoje deželni jezik (v Hercegovini), kar je mladim možem lehka si var-, naj česte žene kakor svoje matere in sestre in naj bodo prizanašljivi nekaterim narodnim navadam, in naj bojujejo hrabro na strani tega naroda, katerega napredek se je zakasnil. Turško barbarstvo je zadrževalo izobraževanje ubozega slovanskega naroda, kateri je tako nadarjen in krepek. Bodite preverjeni, da bode ta narod, kadar doseže svobodo, dobil tndi znanost in omiko evropsko." ' Kako lepo se odlikujejo te plemenite besede italijanskega rodoljuba, ki je res liberalen in hoče narodno svobodo za vse narode, ne le za svoj, — od besedi j glasnikov onega naroda, ki ima same psovke na Jugoslovane pripravljene. Politični razgled. M o trsa nje dežele. V Ljubljani 23. novembi a. V Uriavncm zrhofu je predložil moravski narodni poslanec peticijo brnskih delavcev, ki zahtevajo: naj se tiskovni zakon v smislu svobode popravi, naj se zakon o združevanji v tem smislu prenaredi in naj se uvede občna pravica glasovanja namestu sedanjega volilnega reda. V ReichenhergM je bil 21. t. m. prvi obrtniški shod. 1500 obrtnikov in industrijalcev se je udeležilo. Enoglasno so se izrekli proti vladi, češ, da avstrijske indu-sirije nič ne podpira. Ogerski zbor je z 265 glasovi proti 60 sprejel proračun. Slovanski listi se čudijo angleškej politiki, ki naenkrat svetuje Avstriji, naj zasede ali okupira jugoslovansko bojišče. PrekaBno je sedaj, pravijo. Avstrija naj zdaj samo pusti, da se narodi sami osvo bodo. Intervencije so Avstrijo dozdaj drago stale. Leta 1854. je okupacija Moldave po žrla skoro vse narodno posojilo, 250 milijonov, okupacija Holsteina 1864, pak nam je rodila Sadovo in nas stala Venecijo. Hrvatski listi pa bi bili za okupacijo. Sicer pa nPol. Corr." demontira vse vesti o enaki ulogi Avstrije. Minski Časniki dokazujejo, da se bode mir ohranil in da ne bode vojne. Mt 10 gold., za 288 taa 20 gold., — za 676 taa 36 gold — Prodaje: Barry dn Barrv & Comp. na Dd UmfU W»liaaehKa«»e št. 8, v i J ubij« u I Ed Mahr, J. Svoboda, lekar pri „zlatom orlu", v Gradel bratje Oberanzmeyr, v Hm tomfetu Dieohtl & Frank, v Celovei P. Birn baoher, v l< I učiteljska služba na narodnej doli v Vojniku se služnino 480 gold., oziroma 400 gold. in prostim stanovanjem se razpisuje. Prositelji imajo prošnje do 15. i'o in Mu]i«»Yitno V»lug;o. Hi VHe doma izdelano. »j i Fabrikna zaloga in glavna zaloga blaga I\rml0V * prve združene gorske tkalske bousorcije tabrikautov, lluoiUf • IHuta/, SlariaMlferstrassB 72, i ti 1 sit t «• vrfio ho brzo i»roti poHluenka povzetju. Izgledi zuHtouJ i 11 1V;iuU::-i»iii. (.'501—19) Ixdate!j ic urtdnik Josip Jnrćič. Lautnina m Cittk .."Narodno tiskarne11.