>
§
z
0
ID
1
:■> <
CC
15
cc
Q_ LU
O cc eS
m
O
Q_
LU
S
CC LL
O N O
CL
O
i—
<
z
O
0
_J <
CC
1
ZAVIRALCI
DNA TOPOIZOMERAZE IIa-POMEMBNE TARČE PROTIRAKAVIH UČINKOVIN
INHIBITORS OF DNA TOPOISOMERASE IIa -AN IMPORTANT TARGET OF ANTICANCER THERAPY
AVTOR / AUTHOR:
dr. Barbara Pogorelčnik, uni. dipl. inž. kem. tehnol. Matej Janežič
doc. dr. Andrej Perdih, mag. farm.
Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1001 Ljubljana, Slovenija
NASLOV ZA DOPISOVANJE / CORRESPONDENCE: E-mail: andrej.perdih@ki.si
1
UVOD
1.1 RAZDELITEV IN FUNKCIJA DRUŽINE ENCIMOV TOPOIZOMERAZ
DNA topoizomeraze (topoizomeraze) sodijo v veliko skupino encimov, ki spreminjajo topološko obliko DNA. V grobem jih razdelimo v dve skupini: tip I in tip II. Prve cepijo eno verigo v dvoverižni DNA, druge pa cepijo obe verigi (1, 2). Glede na organizem, mehanizem cepitve in aminokislin-sko zaporedje obstaja še podrobnejša delitev na posamezne družine (preglednica 1).
POVZETEK
DNA-topoizomeraze sodijo v družino encimov, ki katalizirajo topološke spremembe v molekuli DNA. Med njimi je tudi DNA topoizomeraza IIa, znana in dobro validirana tarča več protirakavih učinkovin, ki jih uporabljamo za zdravljenje raka dojk, pljuč in prostate, sarkoma ter hematoloških oblik raka. Učinkovine, ki zavirajo aktivnost topoizomeraze IIa, razdelimo glede na mehanizem delovanja v skupini topoizomeraznih strupov in katalitičnih zaviralcev. Topoizomerazni strupi stabilizirajo kovalentni kompleks med DNA in topoizomerazo IIa in tako spremenijo encim v močan celični toksin, ki onemogoča normalno delitev celic. Kar nekaj učinkovin iz te skupine pogosto uporabljamo v klinični praksi, a je zaradi neželenih učinkov, predvsem kardiotoksičnosti, nujen nadaljnji razvoj zaviralcev tega encima. V novejšo skupino sodijo inhibitorji posameznih korakov katalitičnega cikla DNA topoizomeraze IIa. V prispevku predstavljamo to pomembno tarčo protirakavih učinkovin in nekatere novosti na področju razvoja zaviralcev v obeh razredih.
KLJUČNE BESEDE:
topoizomeraza IIa, katalitični zaviralci, topoizomerazni strupi
ABSTRACT
DNA topoisomerases are a group of enzymes that catalyze topological changes in DNA molecules. Human DNA topoisomerase IIa is a well known and validated target of several anticancer drugs used in therapy of breast cancer, lung cancer, prostate cancer, sarcoma, and haematological malignancies. To-poisomerase IIa inhibitors are, depending on their mechanism of action, classified into two groups; topoisomerase poisons and catalytic inhibitors. Topoisomerase poisons stabilize the covalent complex between DNA and topoisomerase, and in doing so transform the enzyme into a potent cellular toxin. Many poisons are currently in clinical use, but their adverse effects, especially cardiotoxicity, necessitate the search for improved compounds. Catalytic inhibitors belong to a new group of compounds that can inhibit several steps of the topoisomerase IIa catalytic cycle. In this review, we present a brief overview of the human DNA topoisomerase IIa as
326
farm vestn 2015; 66
an important anticancer target and highlight some of the advances made in the development of topo-isomerase Ila inhibitors.
KEY WORDS:
topoisomerase Ila, catalytic inhibitors, topoisomerase poisons
Človeška topoizomeraza IIA se nahaja v dveh izooblikah: a in p. Encima imata ločen genski zapis (70-odstotno ujemanje aminokislinskega zaporedja) in se razlikujeta v veli-
Preglednica 1: Razdelitev znanih topoizomeraz (3) Table 1: Classification of known topoisomerases (3)
kosti, afiniteti do različnih topoloških oblik DNA in izražanju v celicah. Alfa oblika je najbolj izražena v hitro delečih se tkivih, beta oblika pa je izražena bolj sistemsko. Njuna koncentracija se spreminja tudi med potekom celičnega cikla; največja je v delečih se celicah, beta izooblika topoizome-raze II prevladuje v nedelečih in pomitotičnih celicah (4, 5). Na sliki 1 so shematsko predstavljene topološke spremembe, ki jih v DNA uvajajo topoizomeraze tipa II, ki so osrednja tema tega prispevka.
Topoizomeraze tipa II so preko tvorbe kovalentnega kompleksa z DNA sposobne sproščati dodatne zavoje, razple-
Družina	Ime topoizomeraze	Izolirano iz:
	Bakterijska DNA topoizomeraza I	Escherichia coli
	Bakterijska DNA topoizomeraza III	Escherichia coli
	Kvasovkina DNA topoizomeraza III	Saccharomyces cerevisiae
IA	Človeška DNA topoizomeraza IIIa	Homo sapiens
	Človeška DNA topoizomeraza IIIP	Homo sapiens
	Bakterijska in arhejska reverzna DNA giraza	Sulfolobus acidocaldarius
	Bakterijska reverzna DNA giraza	Methanopyrus kandleri
	Evkariontska DNA topoizomeraza I	Homo sapiens
IB	Poksivirusna topoizomeraza	Vaccinia
	Bakterijska DNA topoizomeraza V	Methanopyrus kandleri
IC	Arhejska DNA topoizomeraza V	Methanopyrus kandleri
	Bakterijska DNA giraza	Escherichia coli
	Bakterijska DNA topoizomeraza IV	Escherichia coli
IIA	Kvasovkina DNA topoizomeraza II	Saccharomyces cerevisiae
	Človeška DNA topoizomeraza IIa	Homo sapiens
	Človeška DNA topoizomeraza IIP	Homo sapiens
IIB	Arhejska DNA topoizomeraza VI	Sulfolobus shibatae
	Rastlinska DNA topoizomeraza VI	Arabidopsis thaliana
3
>o
ž
LU
č OT
Z <
Z
N
O LU _l O
LU
cc
Q_
Slika 1: Shematski prikaz topoloških sprememb, ki jih v DNA uvajajo topoizomeraze tipa II (6). Figure 1: Schematical representantion of the DNA topological changes catalyzed by topoisomerases type II (6).
318
farm vestn 2015; 66
>
§
z
0
ID
1
:■> <
CC
15
cc
Q_ LU
O cc eS
m
O
Q_
LU
S
CC LU
o
N O
CL
O
I—
<
z
O
0
_J <
cc
1
končni del, ki ga imenujemo tudi ATPazna domena, je sestavljen iz ATP-vezavnega mesta iz družine encimov GHKL (giraza, Hsp90, histidin-kinaza in MutL protein), in t. i. transducer domene. Centralna enota vsebuje tri domene: TOPRIM (Topoisomerase/Primase), WHD (winged helix domain) in tower domeno. C-končni del pa vsebuje C-rep (8, 9).
2
MEHANIZEM DELOVANJA TOPOIZOMERAZE IIA
Slika 2: Kristalna struktura kvasovkine topoizomeraze tipa II, ki je strukturno podobna človeški topoizomerazi Ila, v kompleksu z dvoverižno DNA (koda strukture, deponirane v bazi Protein Data Bank (PDB): 4GFH) (7). DNA (kroglični model) je obarvana sivo, en protomer črno in drugi protomer belo. Na sliki so označene tudi posamezne proteinske enote in njihovi deli ter dimerizacijske podenote (glejte mehanizem delovanja). Figure 2: Crystal structure of the whole yeast topoisomerase II, which is structurally similar to the human topoisomerase IIa, in complex with DNA (PDB structure: 4GFH) (7). DNA (spheres) is depicted in grey, one protomer is shown in black and the other one in white. Individual protein subunits and their parts, as well as dimerization units (see mechanism of action) are also marked.
tanja in razvozlanja, kar je nujno za nemoten potek celične delitve in prepisovanja. Na tem mestu naj omenimo, da je bakterijska topoizomeraza, DNA-giraza, edinstvena v svoji sposobnosti glede na ostale predstavnike družine, da v DNA lahko uvaja tudi negativne zavoje (6).
Topoizomeraze IIA delujejo preko zapletenega večstopenjskega mehanizma, pri katerem encim preko nadzorovane asociacije in disociacije dimerizacijskih podenot (t. i. vrat) cepi in usmerja premikanje molekul DNA, tako da pride do prehoda ene verige skozi drugo. Topoizomeraza IIA ima v ta namen tri take podenote. N-vrata vključujejo GHKL- in ATP-vezavno mesto, pod DNA vrata sodita domeni TOPRIM ter WHD, C-vrata pa tvori konec C-repa (10).
Slika 3 prikazuje shemo celotnega katalitičnega cikla. V prvem koraku se DNA (veriga G, gate) veže na DNA vrata (N-vrata morajo biti odprta). V drugem koraku se na vsako ATPazno domeno veže po ena molekula ATP, kar povzroči njuno dimerizacijo (zaprtje N-vrat) in s tem ujetje verige T (transport). V tretjem koraku topoizomeraza cepi verigo G, pri čemer Mg2+ ion sodeluje kot potrebni kofaktor. V četrtem koraku se veriga T prenese skozi novo nastalo cepitev v verigi G. V petem koraku na verigi G poteče religacija in ena molekula ATP hidrolizira do ADP, kar povzroči odprtje C-vrat. V šestem koraku se veriga T sprosti z encima in C-vrata se zaprejo. V sedmem in zadnjem koraku pride do hidrolize druge molekule ATP in odprejo se N-vrata, veriga G in dve molekuli ADP se sprostijo z encima in encim je pripravljen na nov cikel (11, 12).
1.2 STRUKTURA TOPOIZOMERAZE IIA
Tridimenzionalna struktura celotne človeške topoizomeraze IIa še ni znana, lahko pa na podlagi posameznih izkristali-ziranih delov in homologije z drugimi topoizomerazami tipa II sklepamo o prostorski urejenosti proteina. V ta namen je posebej uporabna kvasovkina topoizomeraza II, za katero so uspeli določiti celotno strukturo v kompleksu z DNA (slika 2) (7). Protein je homodimer in vsak protomer je razdeljen na tri enote: N-končno, centralno in C-končno. N-
3 ZAVIRALCI TOPOIZOMERAZE IIa
Človeška DNA topoizomeraza IIa je dobro uveljavljena tarča za zdravljenje številnih oblik raka: raka pljuč, prostate, dojk, krvotvornih tkiv in sarkoma. Učinkovine lahko glede na mehanizem delovanja razdelimo v dve skupini: kataliti-
326
farm vestn 2015; 66
čne inhibitorje, ki zavirajo številne korake katalitičnega cikla, in že dobro uveljavljeni, drugi pa so novejši in šele na za-in t. i. strupe, ki po vezavi encim spremenijo v močan celi- četku svoje farmakoterapijske poti (1, 2). čni toksin (od tod tudi ime strupi) (slika 4). Prvi so starejši
stabilizacija kovelentnega kompleksa
Slika 3: Shema mehanizma delovanja topoizomeraze IIA z označenimi mesti, kjer delujejo znani inhibitorji (11)
Figure 3: Schematic representation of the topoisomerase IIA catalytic cycle. The known possible inhibition steps are also noted (11).
3 o
ž
LU
OT
Z <
Z
N
O LU _I
a
LU
cc
Q_
Slike 4: Ena izmed razdelitev učinkovin, ki delujejo na človeško DNA topoizomerazo II Figure 4: One possible classification of human DNA topoisomerase II inhibitors
318
farm vestn 2015; 66
>
§
z
0
ID
1
:■> <
CC
15
cc
Q_ LU
O cc eS
m
O
Q_
LU
S
CC LU
o
N O
CL
O
I—
<
z
O
0
_J <
cc
1
3.1 TOPOIZOMERAZNI STRUPI
Pri normalni rasti celic je kovalentni kompleks, ki se tvori med DNA in encimom pri cepitvi verige DNA (slika 3, korak 3), kratkoživ in njegova prisotnost skorajda nezaznavna. V ravnotežju je namreč religacija DNA bolj favorizirana kot pa njena cepitev. Topoizomerazni strupi stabilizirajo ta kovalentni kompleks (slika 3, korak 4) in encim spremenijo v celični toksin. Posledično pride do trajnih prekinitev DNA, kar povzroči kromosomske premestitve in celično smrt. Slika 5 shematsko predstavlja delovanje strupov.
Topoizomerazne strupe delimo na kovalentne in nekova-lentne, slednje pa nadalje na interkalatorje in neinterkalira-joče spojine (1, 2). V preglednici 2 so zbrane učinkovine, ki
jih uporabljamo v Sloveniji (13), in na sliki 6 so prikazane strukture izbranih topoizomeraznih strupov.
3.1.1 Nekovalentni topoizomerazni strupi
Neinterkalirajoče učinkovine iz skupine nekovalentnih topoizomeraznih strupov se vežejo na sam encim in s tem ovirajo njegovo delovanje, interkalatorji pa se vrivajo med bazne pare molekul DNA in na ta način otežujejo religacijo (2).
Eden najbolj znanih neinterkalirajočih učinkovin je etopozid (1), polsintezni derivat podofilotoksina, nealkaloidnega li-gnana iz različnih vrst podofilov (Podophyllum sp.) (14). Indikacije za njegovo uporabo so drobno-in nedrobnocelični
Slika 5: Mehanizem delovanja topoizomeraznih strupov. Vezava strupa stabilizira kovalentni kompleks DNA topoizomeraza, kar vodi do trajnih prekinitev v molekuli DNA in posledično poškodb v celici (2).
Figure 5: Mechanism of action of topoisomerase II poisons. Binding of a DNA poison stabilizes the DNA topoisomerase covalent complex, which leads to permanent double-strand breaks and, consequently, cell damage (2).
Preglednica 2: Topoizomerazni strupi, ki jih uporabljamo v Sloveniji Table 2: Topoisomerase poisons in use in Slovenia
Učinkovina	Indikacije	Mehanizem
etopozid (1 )	rak testisov, rak pljuč, limfom, akutna mielotična levkemija (otroci in odrasli), horiokarcinom	neinterkalirajoči strup
doksorubicin (2)	levkemija, limfom, sarkom	interkalator
epirubicin (3)	sarkom mehkih tkiv, levkemija, hormonsko neodvisni rak prostate	interkalator
idarubicin (4)	akutna nelimfoblastna levkemija (odrasli), akutna limfoblastna levkemija	interkalator
mitoksantron (5)	multipla skleroza, rak dojke, levkemija	interkalator
326
farm vestn 2015; 66
pljučni rak, neseminomatozni rak testisov, akutna mielo-citna levkemija (pri otrocih in odraslih), Hodgkinov in ne-Hodgkinov limfom ter horiokarcinom. Njegovo delovanje je fazno specifično: deleče se celice zaustavi v fazi S in zgodnji fazi G2 celičnega cikla. V želji po izboljšanju farmakoloških lastnosti (predvsem slabe vodotopnosti), so pripravili predzdravilo etopozid fosfat; prosto OH skupino so zaestrili s fosforjevo(V) kislino (15).
Najbolj znani interkalatorji so antraciklini doksorubicin (2) in davnorubicin ter njuni analogi, epirubicin (3) (stereoizomer doksorubicina), idarubicin (4) in pirarubicin. Antraciklini vsebujejo tetraciklični sistem s kinonskim jedrom in pripetim sladkorjem, davnozaminom. Planarna struktura jim omogoča vrivanje med bazne pare, hkrati pa pride še do dodatnih poškodb DNA, ker je osrednji obroč reaktiven in se tvorijo radikali (16). Doksorubicin (2) uporabljamo pri zdravljenju raka bezgavk, endometrija, pljuč, mehurja, želodca, ščitnice, prostate, trebušne slinavke, levkemijah, sarko-momu, pri Hodgkinovem in ne-Hodgkinovem limfomu, Wilmsonovem tumorju ter rakavih boleznih neznanega izvora. Indikacije za epirubicin (3) so limfomi, sarkomi mehkih tkiv, raki želodca, pljuč, jajčnikov in hormonsko neodvisni
raki prostate. Idarubicin (4) je namenjen zdravljenju akutne nelimfoblastne levkemije pri odraslih in je zdravilo drugega izbora za akutne limfoblastne levkemije pri odraslih ter otrocih. Zaradi odstranitve metoksi skupine s tetraciklinskega obroča je bolj lipofilen in bolje prodira v celice (16, 17). Z mitoksantronom (5), antraciklinskim analogom z antraki-nonskim skeletom, zdravimo akutno nelimfocitno levkemijo, napredovan rak dojke, hepatocelularni rak in ne-Hodgkinov limfom. To učinkovino uporabljamo tudi za zdravljenje multiple skleroze (17, 18).
3.1.2 Kovalentni topoizomerazni strupi
Te spojine se preko redoks reakcij kovalentno vežejo na encim in poškodujejo celice. Njihovo delovanje je v prisotnosti reducentov zmanjšano. Sem sodijo tako kinonski me-taboliti kot bioflavonoidi, na tržišču pa še ni protirakavih zdravil, ki bi delovale po tem mehanizmu (2). Znan predstavnik kinonov je spojina 6, NAPQI (N-acetil-p-benzokinon imin), metabolit paracetamola, ki nastaja v velikih količinah pri prekomernem odmerkih le-tega in močno poškoduje jetra (19). Med bioflavonoide sodijo številne polifenolne spojine, ki so del vsakodnevne prehrane in delujejo kemo-protektivno. Eden izmed predstavnikov je spojina 7, epi-
3
>o
ž
LU
č OT
Z <
Z
N
O LU _I
a
LU
cc
Q_
Slika 6: Kemijske strukture izbranih strupov topoizomeraze Ila
Figure 6: Chemical structures of select topoisomerase Ila poisons
318
farm vestn 2015; 66
>
£ z
0
ID
1
:■> <
œ
Ï5
cc
Q_ LU
O cc Ež
m
O
CL
LU
CC LU
O N O
CL
O
H
<
Z
0
Ô <
cc
1
galokatehingalat, ki je najpogostejši polifenol v zelenem čaju. Opozoriti velja, da nosečnicam odsvetujemo uživanje z bioflavonoidi bogate hrane, ker se s tem lahko poveča tveganje za razvoj levkemije pri otroku (20).
3.2 KATALITIČNI INHIBITORJI - NOVA IN OBETAVNA SKUPINA ZAVIRALCEV DNA TOPOIZOMERAZE IIa
Zaradi neželenih učinkov strupov, predvsem karditoksično-sti pri molekulah iz skupine interkalatorjev ter pojava akutne mielogene anemije pri neinterkalirajočih strupih (21), se raziskave na tem področju usmerjajo v nadaljnji razvoj in optimizacijo učinkovin, ki bi zavirale topoizomerazo IIa. Katalitični inhibitorji so obetavna in raznovrstna skupina spojin, ki lahko zavirajo številne korake prej opisanega ka-talitičnega cikla (slika 3); preprečijo lahko vezavo encima na DNA, tekmujejo za vezavo z ATP ter zavirajo cepitev DNA ali pa hidrolizo ATP. Na sliki 7 so prikazane strukture izbranih topoizomeraznih katalitičnih inhibitorjev.
Aklarubicin (8) je antraciklin, ki indirektno zavira topoizome-razo IIa; veže se na DNA in s tem onemogoči dostop encimu do substrata (slika 3, katalitični korak 1). Dokazali so tudi, da stabilizira kovalentni kompleks pri topoizomerazi I, torej je tudi topoizomerazni I strup (22, 23). Indiciran je pri zdravljenju levkemije (24) in limfoma (25). Merbaron (9), tio-barbituratni analog, prepreči cepitev verige DNA (slika 3, katalitični korak 3), ne da bi vplival na vezavo encima na DNA. Začetni in vitro rezultati so bili obetavni, a druge faze
kliničnih testiranj ni prestal zaradi premajhne antitumorne aktivnosti in težav z nefrotoksičnostjo (11). Deksrazoksan (10) je edini katalitični inhibitor v klinični uporabi v Sloveniji (13). Deluje tako, da zavira hidrolizo ATP (slika 3, katalitični korak 5) in s tem prepreči začetek novega katalitičnega cikla. Uporabljamo ga kot kardioprotektiv pri zdravljenju z antraciklini (26). Učinkovin, ki bi se vezale na ATP-vezavno mesto topoizomeraze IIa, še ni na tržišču, toda na tem pri-jemališču v zadnjih letih intenzivno potekajo raziskave (1). Predstavniki tega razreda so derivati pirazolopirimidina (11) (27), triazina (12) (28) in triazinona (13) (29) ter spojina naravnega izvora, gambojska kislina 14, ki so jo izolirali iz drevesa Garcinia hurburyi (30). Te učinkovine preprečijo vezavo molekule ATP (slika 3, katalitični korak 2) in tako zaustavijo kaskado konformacijskih sprememb, ki vodijo do cepitve molekule DNA (1).
4
SKLEP
Rakave bolezni, ki predstavljajo enega izmed najpogostejših vzrokov smrti, so težka ter obremenjujoča bolezenska stanja s kompleksnim mehanizmom nastanka. Topoizome-raza IIa je znana in validirana tarča mnogih zdravil v terapijah številnih karcinomov. Kljub številnim v terapijo uvedenim spojinam so pogosti neželeni učinki, predvsem kardiotok-sičnost, in parenteralna aplikacija še vedno problematični.
Slika 7: Izbrane strukture katalitičnih inhibitorjev človeške DNA topoizomeraze IIa Figure 7: Selected structures of human DNA topoisomerase IIa catalytic inhibitors
332
farm vestn 2015; 66
Mnoga mesta v katalitičnem ciklu topoizomeraz še niso dobro izkoriščena kot prijemališča učinkovin, tako da ostaja še veliko potenciala za razvoj novih, do pacienta prijaznejših zdravil. Nedavno objavljene kristalne strukture in mehanistične raziskave bodo gotovo v veliko pomoč pri optimizaciji obstoječih učinkovin ter pri načrtovanju in odkrivanju novih molekul, predvsem iz skupine katalitičnih inhibitorjev, ki so šele na začetku svoje farmakoterapijske poti.
5
LITERATURA
1.	Pogorelcnik B, Perdih A, Solmajer T. Recent Advances in the Development of Catalytic Inhibitors of Human DNA Topoisomerase II alpha As Novel Anticancer Agents. Curr Med Chem 2013; 20: 694-709.
2.	Pogorelcnik B, Perdih A and Solmajer T. Recent Developments of DNA Poisons - Human DNA Topoisomerase II alpha Inhibitors - as Anticancer Agents. Curr Pharm Des 2013; 19: 2474-2488.
3.	Champoux JJ. DNA topoisomerases: Structure, function, and mechanism. Annu Rev Biochem 2001; 70: 369-413.
4.	Fortune JM, Osheroff N. Topoisomerase II as a target for anticancer drugs: When enzymes stop being nice. Progress in Nucleic Acid Research and Molecular Biology, Vol 64 2000; 64: 221-253.
5.	McClendon AK, Rodriguez AC, Osheroff N. Human topoisomerase II alpha rapidly relaxes positively supercoiled DNA - Implications for enzyme action ahead of replication forks. J Biol Chem 2005; 280: 39337-39345.
6.	Pommier Y, Leo E, Zhang HL, Marchand C. DNA Topoisomerases and Their Poisoning by Anticancer and Antibacterial Drugs. Chem Biol 2010; 17: 421-433.
7.	Schmidt BH, Osheroff N, Berger JM. Structure of a topoisomerase II-DNA-nucleotide complex reveals a new control mechanism for ATPase activity. Nat Struct Mol Biol 2012; 19: 1147-1154.
8.	Berger JM. Type II DNA topoisomerases. Curr Opin Struct Biol 1998; 8: 26-32.
9.	Berger JM, Gamblin SJ, Harrison SC et al. Structure and mechanism of DNA topoisomerase II. Nature 1996; 379: 225-232.
10.	Wendorff TJ, Schmidt BH, Heslop P et al. The Structure of DNA-Bound Human Topoisomerase II Alpha: Conformational Mechanisms for Coordinating Inter-Subunit Interactions with DNA Cleavage. J Mol Biol 2012.
11.	Larsen AK, Eseargueil AE, Skladanowski A. Catalytic topoisomerase II inhibitors in cancer therapy. Pharmacol Ther 2003; 99: 167-181.
12.	Bates AD, Berger JM, Maxwell A.. The ancestral role of ATP hydrolysis in type II topoisomerases: prevention of DNA doublestrand breaks. Nucleic Acids Res 2011; 39: 6327-6339.
13.	Centralna baza zdravil.
http://www. cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query =%28%5BJENALISTI%5D=1%29&SearchOrder=4. Dostop: 1602-2015.
14.	Lin HW, Kwok KH, Doran PM. Production of podophyllotoxin using cross-species coculture of Linum flavum hairy roots and Podophyllum hexandrum cell suspensions. Biotechnol Progr 2003; 19: 1417-1426.
15.	Hande KR. Etoposide: four decades of development of a topoisomerase II inhibitor. Eur J Cancer 1998; 34: 1514-1521.
16.	Minotti G, Menna P, Salvatorelli E et al. Anthracyclines: Molecular advances and pharmacologic developments in antitumor activity and cardiotoxicity. Pharmacol Rev 2004; 56: 185-229.
17.	Dal Ben D, Palumbo M, Zagotto G et al. DNA topoisomerase II structures and anthracycline activity: Insights into ternary complex formation. Curr Pharm Des 2007; 13: 2766-2780.
18.	Faulds D, Balfour JA, Chrisp P et al. Mitoxantrone - a Review of Its Pharmacodynamic and Pharmacokinetic Properties, and Therapeutic Potential in the Chemotherapy of Cancer. Drugs 1991; 41: 400-449.
19.	Bender RP, Lindsey RH, Jr., Burden DA et al. N-acetyl-p-benzoquinone imine, the toxic metabolite of acetaminophen, is a topoisomerase II poison. Biochemistry (Mosc) 2004; 43: 3731-3739.
20.	Bandele OJ, Osheroff N. (-)-Epigallocatechin gallate, a major constituent of green tea, poisons human type II topoisomerases. Chem Res Toxicol 2008; 21: 936-943.
21.	American Cancer Society. Different types of chemotherapy drugs.
http://www.cancer.org/treatment/treatmentsandsideeffects/trea tmenttypes/chemotherapy/chemotherapyprinciplesanin-depthdiscussionofthetechniquesanditsroleintreatment/chemoth erapy-principles-types-of-chemo-drugs. Dostop: 16-02-2015.
22.	Nitiss JL, Pourquier P, Pommier Y. Aclacinomycin A stabilizes topoisomerase I covalent complexes. Cancer Res 1997; 57: 4564-4569.
23.	Sorensen BS, Sinding J, Andersen AH et al. Mode of Action of Topoisomerase-Ii-Targeting Agents at a Specific DNA-Sequence - Uncoupling the DNA-Binding, Cleavage and Religation Events. J Mol Biol 1992; 228: 778-786.
24.	Case DC, Ervin TJ, Boyd MA et al. Phase-Ii Study of Aclarubicin in Acute Myeloblastic-Leukemia. Am J Clin Oncol 1987; 10: 523-526.
25.	Case DC, Gams R, Ervin TJ et al. Phase I-Ii Trial of High-Dose Epirubicin in Patients with Lymphoma. Cancer Res 1987; 47: 6393-6396.
26.	Andoh T. Bis(2,6-dioxopiperazines), catalytic inhibitors of DNA topoisomerase II, as molecular probes, cardioprotectors and antitumor drugs. Biochimie 1998; 80: 235-246.
27.	Pogorelcnik B, Brvar M, Zegura B et al. Discovery of Mono- and Disubstituted 1H-Pyrazolo[3,4]pyrimidines and 9H-Purines as Catalytic Inhibitors of Human DNA Topoisomerase IIa. Chemmedchem 2015; 10: 345-359.
28.	Pogorelcnik B, Brvar M, Zajc I et al. Monocyclic 4-amino-6-(phenylamino)-1,3,5-triazines as inhibitors of human DNA topoisomerase IIa. Bioorg Med Chem Lett.
29.	Pogorelcnik B, Janezic M, Sosic I et al. 4,6-Substituted-1,3,5-triazin-2(1H)-ones as monocyclic catalytic inhibitors of human DNA topoisomerase IIalpha targeting the ATP binding site. Bioorg Med Chem 2015; 23: 4218-4229.
30.	Qin Y, Meng L, Hu C et al. Gambogic acid inhibits the catalytic activity of human topoisomerase IIalpha by binding to its ATPase domain. Mol Cancer Ther 2007; 6: 2429-2440.
3
o
ž
LU
č OT
Z <
Z
N
O LU _l O
LU
cc
Q_
318
farm vestn 2015; 66