r munn AMD 11>IT. 0» HUAf T— POT OTTOl OF WW YOML g. T. ir frwldcnt. A, B. Barieion, F. M. Cht Majvečji slovenski dnevnik v Uninik državah. V«IJa mm m leto.......$6.00 Za pol Wto..........8.00 JU New York c®lo WU...-» «00 Za boMaatvo celo leto ..-» 7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The Largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day exeept Sundays and legal Holidays. WW 75,000 Readers. TELEFON: 3876 C0KTLAMDT. Entered m Second Class Halter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 187». TELEFON: 4687 CORTLANDT NO. 129. — 6TEV. 129. NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 2, 1920. — SREDA, 2. JUNIJA, 1920. VOLUME XXVin. — LETNIK XXVIII. NOVO ROVANJE PROTI MEHIKI k INVAZIJA MEHIKE OD STRANI AMERIKE, DA SE "&CITI PRAVICE AMERIKANCEV — FALLOV KOMITEJ ZAHTEVA OBOROŽENO INTEP VENCIJO. — NE IZ SOVRAŠTVA PROTI MEHIKANCEM, PAČ PA ZA O HRANJENJE MIRU. Washington, l>. t\, 1. junija. — Člani >enala so razmišljali danes o vprašanju, tla se pokliče v iloplctincei času na tlnrvni red |m>-ro« ile Kallu\fpa koimh-ja. v katerem m« priporoča oboroženo invazijo v Mehiko v namenu, da se ustanovi tam stalno vlado, če nt* I- ored kmalu u*tano\ljei v tej južni republiki. Nikdo ne more povedali v napiej. kakšne usode bo delcžiia ta resolueija. Poročilo, katero j«* spisal senator Kali. se nahaja v n»kali tiskarja ter je tako obsežno, da bo inuralo pote*"* i več tin i predno bo pripravljeno za ja\uo pre itanjc. Skupne izgube. katere so b^je doživeli Amerikami v Mtniki. se stavlja na $TiO6.GO0,000 in število ameriških državljanov, ki so bili ubiti v Mehiki, znaša baje i oseb. Polno priznanje mehiške vlade se priporoča le po tlobrenju pogodbe med obema «b-želama. ki naj bi določala naslednje: — No'.en duhovnik ali verska korporaeija ne sine voditi pouka in noben osnovni pouk naj se ne tiče Ainerikaiieev. ( lene, soglasno v katerimi je mojroče izgnati iz dežele neza-/.»•lji\«' tujce, je treba iz prem militi tako, da bodo imeli Anicrikaiifi pravien posvetovati »r z zastopniki svoje vlad«'. t e hi mehiški uradniki ne privolili v tak načrt ali ustanovili \ lade. ki bi bila v mhiu zavaro\ati A meri kance, predlaga resolueija "liingtoim pravi- , jo. da noben izmed sedanjih kan-prcdseilnikom Llovtl! ,. , . , • , . - „ , , 1 * didatov ne otlgovarja natančno te- j mu opisu in da pride še najbližje Posledica tega je bila. da je an- ^.nrralni pravilnik Paliner. On je plavolas. ima plešo, je obdan od Upih «»trok ter nosi očala. Proti njegovemu življenju je bil vpri-zorjeu tekom preteklega leta aten tat. Prejšni sodnik Hughes odgovarja popisu, le da ni plavolas in de ni bil nikdar predmet aten tata. Gcverner Smith odgovarja opi-v kolikor pridejo vpoštev o- gleška vlada dovolila sovjetui Rusiji vstaiioviti v Londonu centralno trgovsko pisarno. Trgovanje med Kosijo in angleškimi trgovci s« bo takoj pričelo. Kot poroča časopisje, je bil ila-nes Krasili dolgo časa v poslaništvu CVliosIovaške. Zaenkrat se Še ne ve. če je go- voril s čehoslovaškim poslanikom barbare te blažene de;.ele. ki je j Bcnešem ali ne. jasno je pa, da ne su m vedno na tako •• nizkem stanju bo dolgo, ko bo vstanovljena med razvoja \ da dovoljuje javno pro '»»»ema republikama zveza. To bo dajo celo močnejših pijač kot pais,,'a^n "daree za Poljake, ki boji dve in tričetrt odstotno pivo jn <>o '»»♦'i pr*'d >» ^cboj kjer zavživajo tako pijačo brez j modnega sovražnika, sramote v javnih lokalih ter pri Kodanj, Dansko, 1. junija. — obedih. Danes je dospela sem delegaeija • :--laških zadružnih zvez. sest o ječa iz dvanjastih članov. Delegaciji, Mullingar, Irska. 1. junija. — ( lani irske republikanske armadi* so prevzeli javno varstvo nad to okolico. Mestno hišo so zasedli v imenu irske republike ter jo iz-premenili v vojašnVo. Pri volitvah bodo skrbeli za red. Moštvo opravlja policijsko službo. Dose-daj so aretirali že precej kršilcev ter jih zaprli v občinsko jeco Dublin, Irska. 1. junija. — V West port u ima lord SI igo velikanska posestva. Prebivalci so ga ž«- dalj časa prosili naj jim prepusti del svojih pašnikov, toda Ioni ni hotel ničesar slišati o POLITIKA N0VE6A Č EŠKEGA KABINETA Kot znano, ^o angleške oblasti zamrle več sto Ircev zaradi nemirov In drugih političnih pregreškov. Večina jetnikov je sklenila, da v ječi ne bodo uživali hrane. Angleške oblasti so se morale končno v kloniti. Jetnike so izpustili, nekij prav oslabelih so pa poslali v bolnico. Slika nam kaže enega izmed njih. fe TUR .IdA DOBILA BESEDILO POGODBE Turki in Bolgari se pripravljajo na obrambo proti grški invaziji. Kabinetna seja. # Carigrad, Turčija, 29. maja. — Danes so dospeli sem kurirji ter prinesli seboj polno besedilo zavezniške mirovne pogodbe. Takoj zatem se j., vršila kabinetna seja. na kateri je bila pogodba preči-tena. Turški uradniki sn prepričani, da jim bodo zavezniki dovolili precej odmora, tla se bodo lahko natančno seznanili z vsemi točkami pogodbe. Prihodnji teden bo odpotoval v Pariz veliki vezir Dama«! Kerid paša. Potom vladnih organov se je izvedelo, ila bo zaenkrat preneha- lo agresivno postopanje proti na-tem. Včeraj so pa ljudje navalili j e:jonaiistoill v Anatoliji, ker je na njegovo posestvo ter privedli tlT,|a 1JHjprpj dognati .kakšno sta-seboj svojo živino. Ljudstvo je ^ Jjodo ZRyz€yx napram mirov. zaplenilo vsega skupaj ."Hi akrov ^ p^^bl. ztmlje. rj.^ ijivanredno značilno, ker Dublin, Irska. 1. junija. — VČe js<1 nai.ijollaiiseti že porazili sulta ra je razorožila skupina oborože novo i|iQ. te{. IM>pnali f^,ankc v mli mož ilvanajst vojakov, ki so OZ(.mIjCj kjcr sC nabajajo stražili neko javno poslopje. Na jpod varstvom angleške artilerije. padalci so zaplenili orožje, veli ; Carigrad( Turčija, 20. maja. — ko municije in dve st rojni puški. |CrtQ Dedeagač Drinopolje so za- t urški h čet. V ne- veliko dokumentov. Napadalci so,ky druj?a aivizija v Rodosti. t roe i. a ni niti plavolas niti krat- bili oboroženi z revolverji ter so Ho!„ari itl Turki se z nirzlieiio imeli v šahu vse stražnike. 1 uaf,\\ro pripravljajo na odločen To je lnl v Dublinu prvi n*padLklipen (M,por proti (lrk(>ni. oL dnevni luči na javn«» poslopje.! NOVI ČEŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK JE POJASNIL A ME &I&KEMU POROČEVALCU SMER 8V0JE POLITIKE. — KOT V8L SE TUDI ČEHOSLOVAKI ZANAŠAJO NA AMERIKO. —- ^ Praga, Cehoslovaška. 1. junija. — Ministrski predsednik Vln-stimil Tvsar, ki je nastopil svojo službo pred par tlnevi, je «>hjavil svojemu poročevalcu smer svoje politike. Rekel je. ila se ozira na Ameriko kot glavno pomočnico pri izboljšanju razmer v tej novi republiki. Glavni cilj njegove politike je izboljšanje razmer med revnejšimi sloji ter ohranitev miru. On pravi, da ima Cehoslovaška vse bistvene predpogoje, da poslane evripska Califci uija. Cehoslovaška. ki leži v srcu Evrope ier je po svoji naravi zeio rodovitna, ima «lo 14,000.000 prebivaleev. Vsi cd tega je mogoče, da postane ena najbolj dobrestoječih držav v Evropi. Njene tvoru ice pa obratujejo v sedanjem času le do 40 odst«>tkov njih zmožnosti, čeprav se razmere izboljšujejo od dne do dne. — Po za vršen i revoluciji je vored par tedni pa so se vršile prve volitve in sestal se je državni zbor, ki je bil izvoljen. Izmed tristo poslancev je sedemdeset Nemcev in ti predstavljajo mogočno iu odporno skupino ter eno glavnih težkoč, s katerimi se mora boriti nova vla«la. Nadaljua težkoča obs-aja. v potrebi, da tvorniee več pri-dueirajo in tretja težkoča je spor s Poljaki, ki se je vnel radi tešinskega okraja, premogarskega okraja, ki je neizmerne važnosti za to ali ono deželo. Visoke cene so nartaljuo breme za narod. Nova vlada se mora vsled tega boriti z domačimi in mednarodnimi težkočarai. Ministrski predsednik se je izrazil napram poročevalcu na naslednji način: — Kabinet, kateremu načeljujem jaz, jp inavguraeijski kabinet, kajti njegova naloga je konsolidirati naš politični organizem. Predvsem moramo napraviti red v parlamentarnem položaju ter izdelati primeren prog»ani. Ministrstvo bo imelo za cilj socijalni napredek, posebno delavskega razreda, a bo upoštevalo tudi pravice cirugih razredov. — Mi nameravano završiti delo agrnrske reforme, s katerim smo že pričeli. Mi stojimo na principu, da je treba na temelju kompenzacije zaplenjeni premog pridam in to zavarovanje bomo raztegnili na poljedelske in gozdarske delavce Ier na privatne uslužbence. Tej akciji ho sledilo tudi zavarovanje udov in otrek. — Nezaposlenost se manjša od meseca do meseca in vsi naši ljudje delajo tiilo ter imajo vedno v mislih blagohit republike. Imeli smo le malo stavk in vlada se zaveda težkoč, ki so v zvezi s pomanjkanjem živil. Naša letira obeta biti v tekočem letu dobra in kakorliitro bo«lo ustanovljeni redni odnošaji s sosednimi deželami, se bo položaj takoj izdatno izboljšal. Mi pa vseeno računamo z veliko pošiljat vo žita tz Z«lrnženih držav, s katerimi hočemo stopiti v direktne stike, brez posredovalcev, ki stanejo toliko denarja. — Mi upamo. pro*td Siriju ter bil proglašen ustavnim kraljem Sirije, se je pridružil s tew velikemu Številu onih, ki obžalujejo razveljavljenjc štirinajstih točk predsednika \Vilnona V nekem govoru pred narodnim komitejem v Damasku, pred njegovim kronanjem, je omenil tudi svoje potovanje v Pariz, kamor so ga poklicali zavezniki. Izjawl je, da nočejo Araln-i vojne in zavojevainja, temveč da hočejo sv o jo neodvi«riohnega, da stopi na čelo vlade ter združi poti svojim praporom vse Sirec, neglede na veroizpoved. Hes je, da kralj Fejsai ni bil rojen v Siriji, a tudi Lloyd Georce ni bil rojen v ngliji. Kralj Fejsai je Arabec kot je v.sak Sirec. Njegova vlada obstaja iz Sircev in Mezopotameev in edini človek iz Hedžasa, ki zavzema kako ofieijelno mesto, je njegov brat, Emir Zeid. Kot se poroča, bo oblika vlade ustavna monarhija s krajevno avtonomijo za razi i •T« združene države in neki arabski list, ki izhaja v J>&nusku, opisuje deklaracijo neodvisnosti Sirske kot zavrženo dejstvo, katero morajo zavezniški narodi ali sprejeti ali se pa javno odpovedati svojim trditvam, da so prijateljsko razpoloženi napram Arabcem. I)rni»i listi pa trdijo, da sprejem sirske neodvisnosti ni bil splošen in da temu nasprotujejo številni, med njimi najbolj ostro prebivalci Libanona. Po deklaraciji vse-sirskega kongresa v Damasku, se je libanonski administrativni svet sestal ter formalno proglasil reodvisnemt Libanonu pod protektoratom Francije. S tem je zavrnil vsako sovdeležbo pri vladi Fejscala. Večina prebivalstva v Libanonu je krščanska* in vspričo postopanja, katerega je bila deležna od »traui lttoham daneev v preteklosti in vspričo krajevne usta-je arabskih naeijonalistov, se ti kristijani ozirajo 3? nezaupanjem na novo sirsko kraljestvo. To stališče povdarja liberalen krščanski list v Beiratu, ki pravi: — Mi smo vsi ljubitelji neodvisnosti, vendar pa želimo tako neodvisnost šele potetn. ko se bomo naučili vladati sami sebi ter u-pravljati svoje narodne zadeve. — Mi kristijani v Siriji nikdar ne sanjamo o tem, da bi vladali deželi, v kateri smo v veliki manjšini, vendar pa želimo, da se nahaja vladaav rokah stranke, ki postopa z mohamedauci in kristijani enako pred postava in ne dape temu ali onemu prednosti iz verskih obzirov. Kakorhi:ro se najde to v !*»kein vladarju, smo mi sirski kristijani prav tako željni neodvisnosti kot mohaioodanci. Vlada v Damasku je več kot enkrat proglasila enakost veroiz-povedauj pred poatavo ter sprejel kot temelj svoje nove ustave moderni način vladanja, ki ločuje cerkev od države. Kljub temu pa povdarjajo krščanski listi, da mohamedauski, fanatizem še ni iamrl, kar je razvidno iz nemirov, ki si se završili v zadnjem času v številnih krajih. Glasi «e, da nima arabska vlada ničesar proti temu in da je bila celo v stiku z voditelji ustašev, čeprav izjavlja vlada na pozitiven način, da tega ni nikdar storila. Sirski poročevalec liste VI Moka tan, glavnega dnevnika v Kajiri, pravi, da je bilo izgrede v Mardžun, tekom katerih so Arabci napadli ter oplenili krščanski mestni del, pripisovati umeaavanju Francozov, ki so oboro- Ali ste kedaj študirali kretnje navadnega črva J Gotovo ne, kajti večina ljud ima veliko raržnjo do črvov, kajti smatra se jih zag bitja, ki niso vredna ničesar drugega kot da se jih natakne na trnek. Resnica pa je, da je črv eden najbolj koristnih prijateljev človeškega rodu. Ce bi ne bilo črvov, bi" bila vegetacija po zemlji vse prej kot o-bilna. Črvi orjejo zemljo, jo mehčajo ter pomagajo koreninam k boljši rasti. Tako raznovrstna in koristna služba, katero nudijo črvi človeku. da je nekoč slavni naravoslovec Darwin izjavil: — Dvomljivo je, če je najti šs kako drugo živo bitje, ki bi igralo tako važno ulogo v zgodovini sveta, kot jo je igralo to nizko organizirano bitje. Isto zaničevanje, katero uživajo črvi, pa velja tudi za netopirje. katere se smatra splošno za veliko nadležnost. Splošno se glasi, da niso netopirji nič vredni in da so ljudem le v nadlego. Kljub temu pa so najboljši prijatelji ter verni služabniki človeka. Svet bi bil namreč poln nadležnih mrčes, če bi ne bilo u-strajnih in neumornih naporov netopirjev. Predvsem zasledujejo komarje, o katerih je znano, da širijo vse mogoče nalezljive bolezni, predvsem malarijo ali tropič-no mrzlico. Marsikateri prenaša-Uc Strašne malarije bi povzročil smrt številnih ljudi, če bi ne bilo koristnih netopirjev. Vsled tega lahko imenujemo netopirja branilca javnega zdravja. Znan kot lovec na moskite je nadaljni prijatelj človeka, katerega pa se ne ceni tako kot bi bilo primerno, namreč takozvaui kačji pastir, katerega se ljudje povsem neupravičeno boje, če ga vidijo švigati po zraku. Narodna legenda ga spravlja v zvezo s hudičem, s katerim pa nima niti malo opravka. Glasi se nadalje, da rad napada speče otroke. To je seveda golo obrekovanje, kajti ta živalica nima nobenega orožja, s katerim bi lahko pičila človeka. Za človeka je povsem neškodljiva, a startni sovražnik ter zatira lec vseh moskitov. K temu majhnemu seznamu prijateljev človeka dodamo lahko še našega starega prijatelja krta, ki j«, kljub svoji grdi zunanjosti po-iosebljena dobrota v kolikor pride vpoštev človek. Srečen je vrt. v katercn^ se krt nastani. V treh mesecih zavžije. kot se je izračunalo, do deset ti Isoč različnih žuželk, ki uničujejo j rastlinstvo iu prav poseben apetit jima na kobilice, o katerih je zna-jno. da lahko napravijo velikansko škodo, če se pojavijo v velikih množinah. Žuželke, katere uničuje krt. ne prinašajo človeku nobene koristi 1 ter bi bilo veliko boljše, če bi jih sploh ne bilo. Na vsak način pa ;moramo gledati na to, da se ne napravi nič zlega krtu iu drugim resničnim prijateljem ljudi. Posebno pa je treba paziti, da otroci v svoji nevednosti ne škodujejo tem koristnim živalicam. Jadransko vprašanje v parlamentu. Razprava o vnanji politiki se je glasom poročil v listih nadaljevala 9. maja. Poslanec Labrioia je povdarjal glede jadranskega vpra sanja, da ni nobenega, ki bi ne želel dobrih odnošajev z Jugoslovani in Grki, toda italjanski državni interes da bi bil zahteval, da se jim ne dovolijo koncesije, ki so v navzkrižju z načelom popolne italjanske varnosti na Jadranu. Poslanec Treves (socija-list) je povdarjal : "Kar se tiče jadranskega vpra šanja, jc to vprašanje v tesni zvezi z balkanskim vprašanjem. Tudi če se doseže sporazum z Jugoslavijo, se vprašanje ne l>o rešilo. Treba je narediti konec trenju na Balkanu potom sporazuma med onimi narodi, ki se smatrajo za vazale evropskih vlasti. Kar se tiče Reke, je povdarjal, da je postalo to vprašanje državno vprašanje oil časa, ko se je priznal Italiji Trst: morala se jc zahtevati tudi Reka zaradi konkurence, ki bi nastala, če bi Reka prišla v druge roke. Jadran ne more biti izključno italjanski, kakor bi ne mogel biti izključno jugoslovanski. Za rešitev jadranskega vprašanja ne zadostuje sporazum med Italijo in Jugoslavijo; treba se je vrniti k Mazzinijevi ideji balkanske zveze, ki bi obsegala tudi Carigrad. Tudi vzhodno vprašanje fee ne more rešiti brez Rusije, čeri. vna se je boljševiška vlada odrekla zahtevi po Carigradu in drugih morskih ožinah. Govoril je na to ministrski predsednik Kitti, ki je naglasal čudno postopanje nekaterih govornikov, kateri so očitali vladi in njemu samemu stvari, za katere ni odgovoren ,in so eelo govorili o tajnih pogajanjih, ki da se vrše brez znanja parlamenta in zbornice. Pripomnil je, da se v nobeni državi s kakršnosibodi vladavino ne objavljajo poročila o pogajanjih, ki se še niso zaključila. Toda govornik se hoče tudi sedaj pokoriti volji zbornice in bo zato odgovoril tako, da bo zbornica obveščena o vseh vprašanjih, o katerih se je razpravljalo v San Renu. Ugotavlja med ten, da ni ra-* z en socijalistov noben govornik proti sedanjemu vladnemu programu, kar jc dolžnost opozicije, ko se razpravlja v vnanji politiki in to tembolj, ko se bo razpravljalo o notranji politiki. Kar se tiče konference v San Reinu, odklanja najodločneje očitanje, da jc slepo sledil angleškemu ministrskemu predsedniku. Kar se tiče jadranskega vprašanja, bo razložil s potrebnimi pridržki točno stanje stvari. Dne 26. aprila je izjavil določno na konferenci, da je namen italjanske vlade priti do rešitve; ker pa sc ni dosegel oni sporazum z Ju-goslavnjo za katerega je kljub vsem ironijam in kritikam z vsem srcem deloval, je predložil konferenci drugo rešitev, in sicer ali izvršitev londonske pogodbe ali sprejem spomenice od 9. decembra m. 1. Prosil je tudi zaveznike, naj podajo izjavo o svoji obvezi zj» morebitno sodelovanje pri izvršitvi londonske pogodbe, obvezi. ki se je lojalno priznala. To je dejstvo, katerega važnost bo zbor niča znala ceniti. Glede morebitne izvršitve spomenice se je priznalo, da bi naša zahteva po nekaterih neobhodno potrebnih izpremembah mogla tvoriti predmet primernih pogajanj. Priznala se nam je torej možnost izbire med dvema rešitvama: londonske pogodbo ali spomenico od 9. decembra. Medtem je prišel italjanski vladi iz Pariza predlog predsednika jugoslovanske delegacije, naj mislim o primernosti vzpostavitve neposrednih pogajanj za sporazum. Govornik je smatral, da se v dobro ugleda Italije in zajamčenja miru ne more odkloniti ta predlog. Vsled tega so se zopet začele neposredna pogajanja. Pripomnil je, da bi bil, zahtevajoč izvršitev londonske pogodbe, moral opustiti zanimanje za usodo Reke, za katero se je zanimal mnogo bolj nego oni, ki se kažejo javnosti kot prvoboritelji za reško stvar. Govornik je nato govoril o ruskem, nemškem in kolopijalnem vprašanju. Peter Zgaga Frančiškanski pater Skaza je postal "bankir'* in "aifkartaa". Ker z ubogo vero več ne gre, je tieba začeti s špekulacijo. _ Glavni urad je zakristija, clearing pa spovednica. Rezervni sklad pa leži v rajski dolini. Nadzoruje ga v dobrem spominu ostali njegov ksel Jcram. • • # Dobra katoliška duša nc boa dobila odveze, če se za vse to ne zglasiŠ pri Skazi. :. • * Denar pošlji njemu, tiket za nebesa kupi pri njem, če nc, boš "ferdamana'*. dobra duaa. • a • High life stane denar, zato ne kaže biti samo frančiškan, ampak jc treba |»ostati tudi bankir, šif-kartaš in prodajalec odpustkov. * . • Pater Skaza prodaja šifkarte za Noetovo barko. Dobre dušice, kupite brzo tiket. da se popeljete v Je ra move rajsko dolino. Spekidirati zna izvrsino. To je dobro dokazal v New Vorktt. Ker 11; dobro štimalo s cerkveno ka-so, jo je iz Cikage po telegrafu pri mahal v New York iu celo ksela napumpal za deficit. # * # ' O ti ubogi kseli. kolikorat so že morali v žepe poseči, da se je Skazi* preril. A ne samo kseli, tudi kselovke so morale dajati dolar-čke za mašinc. • . • . Z žalostno Materjo Božjo jo je zafural v Clevelamlu in niti v New Yorku ga ni olalržala bivštf c. in kr. avstrijska hiša, ker mu je konzul preslabo "štango dr žal". * • • V New Yorku mu ni ugajal zrak ii: se je/preselil v Cikago, kjer je postal kutarski bankar in šifkar-taš. * * * Neka uewvorska plesalka lio-čc imeti stotisoč dolarjev odškod nine, ker si je zlomila pri plesa nju nogo. Čudna plesalka je to. Gotovo ne stopa z duhom časa in ne pozna modernih plesov. Zadnjič sem jaz videl neko plesalko, ki je plesala z vsem dru gim samo z nogami ne. # . • Grški kralj se rajši odpove prest oln kot pa svoji ženi. To so pa res reveži ti kralji. Morajo in motajo biti pod komando. • • • V starih časih so nam pridigo-vali: Moli iu delaj. Sedaj se je pa svet tako čudno z&sukal, da je obveljalo načelo: Štrajkaj iu proklinjaj. Na otoku Sumatri plačujejo za funt ameriškega riža trinajst centov. To je skoraj polovica toliko kot moramo mi v Ameriki plačevati zanj. # * • "Slavčev" zabavni večer je dobro izpadel. Peli so jako dobro. Peli so jako izvrstno. Posebno pesem *1 Vodica lepa, vodica čista" jc bila nekaj posebnega. In ves večer je bil tudi v praksi zalit z vodico lepo, vodico čisto____ SugoalinmttBka Ustanovljena L 1898 Kalni. Uraturia Inkorporirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. rtltedalk: MIHA BI« ROVANŠU, GREGO« J. PORKNTA, Bok 11* BI. BaK 291, flam ■■mk Pa. . Diamond, Wa Fodpcedaed.: LOUIS BAUkMT, Bok 106, Paar Arena* Loral* O. Tajni*: JOSEPH PISHLEB, Bj, Blagajnik: GEO. I*. BROZICH, By, neizplačanih imrtafe: LOUIS OOSTELLO. Sallda, Gola Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 & Ohio H. 8, PtttabarCft, Pa. LEONARD 8LABODNIK, BOK Ely, Minnesota. JOHN BUPNIK, 8. B. Bok 24, P*. JOHN PLitITZ Jr, 432-7t* Ivi, 00" lomet, Mick. JOHN MOVEBN. «24-2a4 Ato, Dnl*t£ Minnesota. MATT. POGORELO. 1 W. Madison St. Chicago, DL JOHN OOUŽB, Ely. MlnneooCn. ANTHONY MOTZ. 9641 Areno* M. 80. Chicago. DL IVAN VAROGA, B126 Natrona Alley, Pa. RUDOLF PERDAN. 6026 8L OUU Arenne, Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEO, 4Š94 Washington 8t, Denver, Colo. GREGOR HRESČAK, 407 =3 8th Ari, Johnstown. Pa. Jednotlno glasilo i "GLAS NARODA11 Tas stvail tikajo«* m nradnih aader kakor tudi denarno poflljator naj s» poMUaJo na glavnega tajnika. Vao prt tožbe naj m pošiljajo na predsed-OTOtncgs odbora. ProSnJe za sprejem novih članov ln splob vsa odrav sprHSrrala m naj poHlJaJo na vrhovnega zdravnika, igoalovaaaka KatolUka Jcdnota pm priporoča vsem Jngoalovanoa m pristop. Jcdnota posluje po "National Fraternal Congress- lestvlcL V Nagaja! tea okrr? 8300,000. (trlstotlsoč dolarjev). BolnliBclh podpor, od* fcodnln, ln poomrtnln Je Izplačala te nad poldrugi mtljon dolarjev. Jednota •teje okrog 6 tisoč rednih članov (k*) In okrog 3 tisoč otrok v Mladinskem oddelku. Drnitva Jedrnato so nahajajo po raznih slovenskih naselbinah^ Psa, kjer Jih fc nL priporočamo vstnnovltev novih. Kdor Seli postati član naj as sglaat pri tajniku Milnega drufitva JSKJ. Za vstanovltev novih dnifttev m pa cbrntte na glavnega tajnika Novo dručtro se lahko rsanovl s 8 člani ali Panlrsml. * Raznoterosti I l»s22, a prvi \lak je vozil i. Krvna os veta. Kakor znauo — je šr vedno vjl'rvo lokomotivo hranijo se d;ui-veljavi po nekaterih krajih tako «'aii«-i na kolodvoru v Darliugto-pri nas v Albaniji, delotna tudi v 1111. — Crnigori iu Hercegovini, dalje 1*1 Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po osemljo, ki jo zasedeno po italjanski armadi. r* M lir 100 lir 300 Ur 800 Ur 1000 % &00 $7^0 isuoo $».00 $70.00 Označene eene so Trijnvne do dne, ko n nadomestno z drugimi; z drugimi besodana* označene ce-no so podvricna ispgomembi brez Trade1 jnr ga Denar nam je podati najboljše po Domestic Poatal Money Order, ali pa po New York Bank ^Ni^llttfcl Viv Ti Sardiniji 111 posebno razširjena je pa med Arabci ter sploh med pastirskimi narodi Azije in Afrike. Koliko ljudi lahko spravi tak — včasi celo plemenski boj 11a oni svet, nam kaže jasno sledeč slučaj, s katerim je imelo pred kratkim opravka sodišče v Kahiri: Med ejriptskima vasicima Asrad 111 Amideto obstoja že nad 150 ^t krvna osveta. Pred omenjenimi leti je zbesneli pes ojrrizel v vasi Asrad nekega moža i/ vasi Amideto, tako da je ta umrl. Radi te-jra je nastala krvna osveta med lastnikom psa in med sorodniki ugrizenegra. Osveta je prehajala i/ rodu na rod, se je razširila 11a >se vaško prebivalstvo, je bilo vzrok že mnogih umorov iu krvo-prelitij in se je vedno, kadar so politične razmere poostrile, obnavljala. Lansko pomlad so napadli oni iz Asrada te iz Amidcta nenadoma ponoči. T'morili so 12 oseb, požgali 120 bivališč in odvedli so veliko množino goved. Prebivalci iz Amidcta so se kmalu maščevali z napadom na Asrad. ^edaj pa je bilo pobitih l."»6 oseb. Pred sodiščem v Kahiri jc bilo sc daj obtoženih 71 prebivalcev iz obeh vasi in 21 jih jc bilo obsojenih na 10-letno prisilno delo. Da bi se pa s tem osveta končala, ne moremo trditi; lažje bi r^kli. da sc bo celo poostrila. Ženska podžupanja. V Jaegerdorfu na Ceškeni je bila izvoljena za podžupanjo gospa Gizela Tomaskova. To je prvi primer v eehostovaški republiki, da je zasedla tako mesto ženska. Oprostitev nemške Tirolske od vojaščine. Kakor javlja "Morgcn", jc izjavila italjanska vlada, da jc pripravljena oprostiti nemško Tirolsko od vojaške službe v italijanski armadi do leta 1938. Raymond Poincare publicist. V političnih in literarnih krogih francoskih je vzbudilo veliko pozornost, da je bivši predsednik dobil ponudbo "Revue de deux Mondes", da bi prevzel politično kroniko rečenega lista. Ta vsakih štirinajst dni izhajajoča kronika, kjer je določenega dosti prostora za inozemske sadeve, je bila zadnji čas v rokah Francisa Cliar-mensa ter Ch. Benoista. Prva železniška proga. Pred kratkim je bila proslavljena na Yarnra na Angleškem obletnica, odkar so sklenili leta 1820 zgraditi prvo železnico iz Stoekholma v Darlington. Prva tračnica je bila postavljena leta Nov osješki župan. V Osjek j«* došel carski svetnik Grubič. tla prevzame posle uiest-i-ega zastopa. Pokret med hrvatskimi duhovniki. Na Hrvaškem sc je osnovalo "I"druženje hrvatskog katoličkog klera". ki si je stavilo za smoter, da izvojuje primerne duhu časa odgovarjajoče reform^ v katoliški cerkvi, kakor n. pr. odpravo celibata itd. Deputaeija tega društva je izročila zagrebškemu nadškofu dr. Bauerju posebno spo-menico. v kateri so navedene zah" teve katoliške duhovščine. Depu-taeija je sporočila nadškofu, . da se napoti posebno odposlanstvo reformnega klera v Rim, da vroči papežu vsestransko obrazloženo spomenico. Nadškof je deputacijl svetoval, naj čimpreje odpotuje v Rim. Ista deputaeija jc posetila tudi podhaua in poverjenika za nauk in bogočastje ter jih zaprosila, naj bi ji vlada izposlovala potom našega poslaništva pri Vatikanu avdijenco pri papežu Benediktu. Pod ban jc obljubil, da bo vlada ukrenila vse potrebno da omogoči odposlanstvu pot v Rjiu in sprejem pri Sv. Očetu. Aretacija avstrijskega krvoloka. Z Dunaja poročajo, da so tam aretirali generala barona Luet-gendorffa. bivšega staeijsltega komandanta v Osijekn. T/uetgen-dorff je izročen državnemu sodišču radi raznih zločinov, ubojev itd., ki jih je izvršil za časa vojne nad civilnimi osebami. Luctgeu-dorff je v dal v Sreinu "obesiti in ustreliti eele množeč nedolžnih Srbov- Njegova družina je stanovala v Osijeku. kjer .so generalove fine hčerke kazale gostom slike obeš»~ nih in ustreljenih žrtev. Vsled popust i 1 jivosti osjwikcga Nar»»dne-ga vijeea je mogla generalova družina odnesti vsa "corpora delicti", ki bi obteževala krvoločnega nemškega barona. Od doma Ana Marin. Brooklyn. N. -Y. Kako otožno iu bridko je kli«-at v slovo — v slovo, pustiti dom in rojstni kraj. Bog ve, če vidim ga se kdaj! Solza v očeh, v duSi boj, a v src« srd in nepokoj. Zaklrčetn še enkrat nazaj: Oj zbogom, moj domači kraj! V tujini zdaj za njim strmim, skrivaj pa večkrat ne solzim; le tja. kjer naae so gore, v narečje njih želi sree. J r Na posetih v Čehoslovaški. 1 - • - ■ ■ t,-*- --m T (Jpraiki racL r 1 Zapustili slu o Bratislavo. Vlak je odhitel mimo mesta, za-imstili smo za seboj zadnje hise in tovarne in kmalu smo bili sredi »irokuga polja. Urici so se dvigali iz daljav iu priproste vasi so se skrivale v zatišju dreves. Prepeljali smo se v Oataj, malo slovaako vasico, ki jc obrauila v sebi Še vso svojo narodno umetnost, svoje kroje in slikarijo po bišah. V par urah siuo bili v Modri, maletu slovaškem mestu, kamor smo se imeli vrniti, ko si ogledamo Cataj. Se I n t polurni vožnji smo obstali na malt p »staji, kjer jc bilo |*>lno priprostega ljudstva. Izstopimo. Domači župnik nas pozdravi v imenu naroda. IVipadla mi je prijetna dolžnost, da sem prvi govoril na teli priproslih slovaških tleli. Rekel sem, da smo sc veselili l«ira dne. k«r bomo mogli pozdraviti naš dragi slovaški narod v njegovi domači vasi in da mu prinašamo pozdrave našega ljudstva, ki govori njemu podoben in skoraj enak jezik. Okro« nas so stali Slovaki, in« »ž j«*, žene in otroei ter so z radostjo ]w»sliršali pozdrav tujcev, ki so /.daj prvič prišli od juua v njihove kraje. Bilo je vse tako prisrčno, d« smo takoj čutili, tla smo prišli med narod, ki ima nepokvarjeno slovansko sree. Za nas je bilo pripravljenih š»-*t tovornih avtomobilov, ki so nas imeli odpeljati v t'ataj. Avtomobili so bili okrasom z zelenjem iu zastavami. !*o prašni beli cesti so zdrčali drug za drugim proti la-taju. ki je oddaljen skoraj eno uro * hI postaje. Okoli se jc razprostirala široka ravnina z obdelanim poljem. Vozili miio se skozi v;.si, povsod so st.Ji ljudje preti hišami ter nas pozdravljali. Po ce<*ti smo srečali mnogo fantov in deklet., ki so šli v t'ataj. da na> tam {»ozdravijo. Nazadnje se je p«»kanala pri-pmsta slovaška v**«. Kvo, tu ji' Ca-taj. \a vasi stoji pisan* množica naroda, žene v narodnih nošah, dekleta lepa rdeča kakor rože možje v črnih oblekah, star« ženice, otroci — VM' je nas pričakovalo. ozdra-miiio 4 narodom. Bilo je, kakor da so prišli syrodmki in davni znan-ci. Ljudj«* naui podajajo roke, izražajo svoj v \cmMjt, da sino prišli k njim. iu v vsem tem je bilo toliko naravnega in i>kr«*n«*ga. da stuo »e čutili, kakor da smo prišli domov. Tu je |M»vzel rihtar svojo b«-s»-do iu je nas pozdravil v dolgem gt»\oni, S kr»*f*kim z«lravitu gla>oiti nam jpovtxlal. da se ol»-«"in* raduje, da more *prej«-ti »>te iz Jtigiwdavije, o kateri mi med vojno euli toliko slave, ker je hraber narod, iu narod »lovaaki je pwtnfn, da ima take brate. Mi v*i smo «-n»'tra rodu. ker win Slovani, in Ut r suio zdaj svoImkIuL smo ►ceni, da s«* vidimo. Živela naša epubltks, živelo kraljestvo Jugo slavija! NhismI je za(>e| svojo slo\a*»k< himno iu mi >mo bili skoraj v zadregi, kajti težko me je za ta prisrčni sprejeta prav in lepo zahvaliti. Mislim, da je bil naš Marjanovi«*, ki se je zahvalil. Ljudje so < zanimanjem potdiUali bratsko iu na ot»raiih ae jim je l»o še vojna in kaj je z Mdažari, ali je nevarnost, da bi še prišli. Videlo se je, da je lanski vpad madžarskih hord ua Slovaško narod zelo oplašil: boje se Madžarov, kakor se boji suženj gospodarja, kateremu je ubežal. Ta strah Je razumljiv, če se pomisli, kako je bilo na Slovaškem prepovedano izražati svoje politično ali narodno prepričanje. T^ strah je še <»*tal in se*ga preprosti narod ne more takoj i znebit L Skratka potožili muo drug drugemu svoje domače gospodarske težave in to tako od srva, da se je nam zdelo, da bi s temi dobrimi priprostimi ljudmi lahko govorili ves dan kakor s svojimi najboljšimi znanci. (KI njihove strani ni bilo nikake ga nezaupanja ali bojazni: pri prosti in naravni kakor so bili, so stopili pred nas s svojim zlatim, dobrim slovaškim srcem, iu mi smo jih imeli tako radi v tej njihovi naravni pri prost ost i in prijaznosti. v njih neprisiljeni vljud-n<»sti in odkriti zaupnosti, da bi jih bili ml radosti objemali. Videlo se je. da jih še ni pokvarila kultura. Stoletja so živeli tu čisto svoje življenje. Zadostovali so sami sebi. Madžarski žandar pa je prišel od nekod iz kulturnega sveta in je zahteval od njih to, česar jim ni mogel nikoli vzeti: pošteno na-rodno dušo. Toda narod se ni po-tujčeval, potujčevala se je inteligenca in kar je posebno čudno — tudi duhovščina. Da je bil narod ni uradnik ali narodni učitelj na Slovaškem nemogoč, je bilo razumljivo. da pa je duhovščina pozabila na svojo narodno dolžnost, ko j«« imela ipnogo lx>lj svobodne roke. to je žalostno. Potujčevanje se j«« na Slovaškem vršilo mnogo bolj temeljito nego pri nas: tain se ni saroo slovaško ime pisalo madžarskim pravopisom, ampak se je zamenjalo za pri-tno ma-dža rs ko ime. .Zdaj se ta imena zopet izpremiujajo v slovaška. Nekateri so grešili zavedno, drugi prisiljeno, ker so se morali vdati nasil ju. Toda vse to nasilje ni moglo uničiti njihove narodne duše: ker se ni mogla kazati drugače, se •Jje kazala v narodni umetnosti. To je zanimivo. Pod najhujši mturškiiu nasiljem si je ustvaril srbski narod svojo narodno pesem in je ohranil svoje narodne običaje; in pod madžarskim pritiskom si je slovaški narod ohranil svoje plesi', pesmi in kroje, t e je Srb rojtn epik, je Slovak rojen slikar-umcinik. Ko two zagledali barve okrog sebe, muo razumeli, zakaj je <»dtod izšel Jože 1'prka. Ta narod ima •tiavadtvu »mis*-l za barve. l>*-pa I Gothard € josdv Fina MI wash, st, : JOHN VAJDIGA. Bok S3, LndvOs Osla. Glavni tajnik: VSANK SKRABEC, 4b*ft Wash. BL. Denvei Zapisnikar: ROBERT ROBLBCK, Sta. fi, PneMo. Cočo. Glavni blagajnik: JOSIP YIDETIC, 4485, Logan 8L, Denver, Gola Zaupnik: fBAKE 7.AITK. »4 W. Cestnnt BL. Leadrllo, Oolo. Severa's Regulator iSrverov HfRuUlnr) Jf prl-IJuMjetm adrevila u xriie in «le-klt-la. ki irpe vsled ner*-«ti»<*ti in Im>I»-4 in. lasnih njihovemu »polu. I »ji novo mot- in iivahn««et ter odstrani iwleiioe. Kemičen prijatelj trpefe ženske in re-Kulator sistema. Cena $1.25 in 5 uniov takse. no svoto in jih naročite naravnost ud nas. W. F. Severa Co. Cedar Rapids, la. Soma's Nervoton " (Severov Nervoton). Ko že Ime kale, je to ilbortM loliika ra ves živčni sistem. To je zdra-■ vilo xa oslabele in utrujene živ ee. Triporot-a »e za zdravljenje nespeimxtti. ilvfneRa izčr|Kinja in nervosnosti. Njegovi us|>ehi so trajni. Cena $1.25 in 5 centov takse. umetniško delo, ki sc v polkrogu vzpenja nad ognjiščem. 4'To sem delala jaz", pravi pri-prosta ženica, menda sestra go-spodinjina. « Neverjetno. priprosta žena zloži v nat dnili tornamentili sli- ki jih je "preziral, zdaj pa nami. In sem videl, da je to ne-T NAPRODAJ kaj naravnega, da ta narod prav dobro urejena mesarija in groce-dobro čuti, da smo ga prišli pojrija z vso potrebno -»° lu
  • o stala še veliko več. v njih družbi. Zame jc bil to naj- l'J1 o a X C« O Ch tfi t— -SC H -- cc — 3 351.00 400.00 50.00 10.00 811.00 5 99.00 • 5000 10.00 159.00 7 10.00 10.00 8 95.00 • 95.00 9 13.00 13.00 13 47.00 • 47.00 17 33.00 / 33.00 20 43-00 10.00 53.00 22 46.00 46.00 23 100-00 100.00 Za Glas Svobode za 400 zdrav, spričeval 18.00 18.00 Frank Skrabee, za april 75.00 7-"V00 Dom Slovenskih Društev, za starino ti.50 G.r>() Frank Skrabee za poštne znamke in druge male potrebščine 5.00 5.00 Michael Krakcr. Butte, Mont, zamuda časa in vožnja pri aferi M- Sarich 5.00 5.90 72700 500.00 100.00 40.00 Skupili dohodki za isti čas so bili Preostanek za meseca april jč Bivša imovina Zveze je 110.40 1477.40 2119.47 642.07 25078.04 Dne 30. aprila je Vilo stanje blagajne, skupai *2572111 Z bratskim pozdrava m. Frank Skrabee, tajnik. DOHODKI ZA MESEC APRIL, 1920- rili ženic, ki so tam vse srciue ino- pt»ana n art k! na mu m *tvar drovale o tem nenavadnem pose-! , - - . - . - /a parado, ampak naravna potre-|tlL VithvmMi jUl, kako imajo ^n akujc pa sc splosiu ba. ki -Hlgovarja njegovemu u- v svojih h*ah. !staVkm bau'nih »radn.kov, ki st vidite "Ne tako." Jaz metliškemu okusu. Ko je mladina opazila nirš«' tovorne a\*toin«»-Hile. j»- p«»>kakala nanje, d««"ki. i: .^liee, fantje, dekleta, vse v na-ntdnih no^aH. — vozovi so bili lirei'ej visoki. — izvlekli so drug drugega navzyor in ko so stali tako nakopiretii. je bila to krasna vkui»ina. podobna velikemu Sop- M.ul j-^kel. ku. natrpanemu na domačem vrtu iz pisanih rož. Posebno ženske delajo njihova kratka nabrana krila, pitan i predpasniki, lepo vezani moderei in živo barvani trakovi v kitah vesele in živahne. Kil«"ne iu vabljive, tako da se «"u-dis njih naravnemu, prirojenemu Miiislu za ubranost in krasoto Vsled tega je prekrba z žitom 'osna so stavkujočimi uradniki ... - -«-«- i - isolidam A mi smo mislili, da vi rajw * kaj novega ', je rekla ena. C,ske hraniIn,<^- to je lepo, ohranite vse I&ČE SE KOVAČA tudi pravim* % je rekla j z» konje kovat in gozdarsko o-drnira. "kar je domačega, je naj^ ]r«Kljo popravljat. Plača je $5 in boljše/' r ' " " "Tako ste najleiwi. kakor ste"- stice- prosim, naj pride nazaj kaxMta *»dovoljno*t, da rte tako .... d.J.ro razumejo. Dekleta omagttli. Nato je lopet rihtar govoril o bratih Jugoslovanih, o njih boju za uvobodo, o vojni in o težkih časih, o čeekoalovaiki republiki in njenem predsedniku, o slovanskem narodu in njegovi veri v zmago. Povabil nas jer nsj ^rreino k vaaranom v hiše kot gostje in naj »i ogledamo, kako živi ulovaifci narod. Obdali so nas domači ljudje od vaeh strani, možje, žene in starke, in med nami se je zai'el |iogovor: kako živimo pri na^i. kaj delamo, ali je draginja itd. Skratka kakor sorodniki, ko se snidejo po daljšem času. N" krsje so posebno žene po imenih precej poznale, kajti ta in oni iz njihove hiše je bil na fronti ob Soči ali pa v rezervi kje na Kranj akem. Rekli smo jim. da se tudi naii fantje spominjajo slovaških krajev, skosi katere so v vojni li. Vpcwhivali wo naa, ali id ' i^fc A UJ& so stali mladi pari na avto-inohilili. ki so nabasano polni drdrali skozi vas malo na izpreliod. Ta zdravi, krepki narod, ta sveža lica, radostne oči! Kako so znali napraviti na vozu skupino, da je bilo radost pogledati. Odšli smo po hišah. Povsod nas je že na pragu pozdravil gospodar. in domača hei ali gospodinja je držala v rokah hlebec kruha in nož, da se je vsak po volji prislužil gostoljubnosti. Stopili smo skozi vrata in tam so nsm segali v roko razni strici in tete. dedje in babice ter pozdravljali: "Bog vas sprirai — dolwr dan! Pojdite malo k nam v hiAo! Nimamo nič posebnega — a samo, da vidite kako imamo." Naš pogled nam je takoj obstal nad ognjiščem: vse ognjtfs-e je **IIvale.žni smo vam za obisk" je rekla tretja, "do smeti se bo nio spominjali tega dne.'* Izgovorila je to tako lepo in naravno, da mi je zastala beseda in ji nisem mogel reči, da tuji mi t'ataja do smrti nc pozabimo. "A kako, da ste prišli ravno k nam**' je vprašala prva. "Ugajate nam, zato ker ste tako lepi in dobri; povedali bomo doma, kako imate vse lepo." "Pa pozdravite svoje ljudi od nas! To je daleč. Mi pridemo ma- lo po svetu. 4' Seveda! Ko bi vi videli naše ljudi, bi se ž njimi prav dobro razumeli. "Kaj bi se ne, saj govorimo vsi slovansko. Pravili so naši fantje, kako je tam. Kaj pa pri vas pravite k draginji t" E, draginja je povsod — bo že bolje/' "Bog daj! Sami ne vemo, s čim bi vam postregli." "Zadovoljni smo, da sirio vas obiskali." "In mi, mi! Kdo se jc dozdaj zmenil za nas!" Tako smo se pogovarjali s temi dobrimi starkami. Premišljal sem. v čem je pravzaprav ta sreča, ki na Davis. — Frank Lrbas, 127, Davis, Va. Box Pred odhodom v staro domovino bi rad zvede! za svojega sina FRANKA DEJAK, podomače Pustov iz Doleujevasi pri Rib-nieu Zato prosim cenjene rojake, če kateri ve za njega ali njegov naslov, da m? ga blagovoli naznaniti; ako pa slučajno sam te vrstice čita, naj sc sam oglasi. Imam mu več važnih reči sporočiti iz starega kraja in slike imam od njegovega brata in sestre. V kratkem odhajam preko atlantske luže. — John Dejak, 1240 E. 61. St., Cleveland, Ohio. (2-5—6) X ^ 2 N 7B *™ 5? < 'it K. "Č n .fr 4> »» o u N Tiskovine ii znamke- Vevhovni zdravnik. J. N o cs 1 95.79 98.00 15.70 o 25 1.00 3 144.57 150.75 20.90 .75 4 25.26 2400 3.51 .50 25 5 115.78 111.75 14.40 .25 6 16.27 21.00 2.40 7 65-25 8.40 .50 25 1.00 8 32.83 33.00 4.40 S 9 \ 49.02 54 00 6.63 .25 •T 10 1.42 1-50 .20 11 23.97 27.25 3.65 .25 1 00 12 8.14 15.00 1.46 9 13 17.81 19-50 3.50 • 14 28.17 30.73 3.60 15 7.21 6.75 .90 16 100.92 10950 24.60 17 21.71 24.00 3.10 • 19 8.70 9.75 1.30 • 20 13^8 1800 3.40 21 50JJ6 51.05 6.10 .75 25 2.00 34.19 17.10 .01 ^ 9\» 23 19.72 22.50 2.60 ; » * - * 24 13.62 1725 3.60 .60 IT T. 7 25 6.19 9.00 .80 • 1?' 900.31 936.65 135.16 3.83 1.00 5-00 Uj 210.74 316.97 5352 242.18 39.67 140.75 70.23 109.90 3.12 56.12 24.60 40.81 62.52 14.86 235.02 48.81 19.75 34.68 110.51 51.30 44.82 35.07 15.9D U. S. Liberty BouiU........ Skupni dohodki za mfse'^ april 1981.97 — 127.50 $211947 ____________Pridite takoj, pripravljeni za de- poalikano z rožami, Imti n*ki in'jo občutijo ti ljudje. Saj jih nillo. — H- Kramar, Box 104, Hazard, ptički, tako da je vsa slika pravo nihče naučil, kako naj govore z]Kentucky. _ ! Tukaj v Kentucky sem kupil 40 tisoč dreves, pripravnih za izdelovanje dog. Potrebujem 100 na" daljnih prvovrstnih dogarjev, da se takoj lotijo dela. Potrebujem tudi 10 dobrik foremanov. Nikjer ni boljšega podnebja kot je tukaj v Kentucky. Lahko delate vsak dan ter zaslužite lep denar. Ne bo vas nadlegoval dež; tukftj ni ne mraza, ne mrzlice^ ne moakitor. Oslabelost vsled preteikega dela, izdelanoat, okoreli sklepi in miftiee, slaboten hrbet, pre tegajaeje is izpahaenje, tema js lehko hitro od pomoči s takojftnjo uporabo 4Prijatelja v potrebi" Družine, ki so enkrat spoznale njegovo zdravilno moč, ne bodo ve£ brez njega, f Semo en Pala-ExpeUer je, fn t raieTsrstvo je opremljen saailotToniilkosnsmko £ SIDROM & Co nima zavojček te tvorniike znamke, ni pristen in gs zavrnite. S6 im 70 centov v vseh lekarnah ali pa pri P. AD. RKHTER ft CO., 326-330 Broadway, New Yet* m Izvoz Svil Is Izvozna komisija je do nadaljnjega prepovedala izvoz živil iz čehoslovafte. "Jugoslovansko akademsko društvo" ▼ Belgjrmdu je dobilo vladno odobrenje za 10 tisoč dinarjev, za natisk medicinske terminologije. Kota škofa. Za djakovskega škofa je imenovan msgr. Anton Aksamovič, za škofa v Križeveih pa apostolski upravitelj, posvečeni skof Nyarad, ■ ' - ■ • "■ j • v . • . ' _ * ' ^ V ; "< _GLAS NARODA, 2. JTJN. 1920 V ki« * V ANZE PITOV 65 r* (Nadaljevanje.) \ «J 1 W — In kako a* imenuje? ' M i Koroške novice — Veličanstvo, — je odvrnil .Gilbert, — če izgovorim to ime pred kraljem, si bom mogoče nakopal* njegovo nemilost. V tem trenutku. ko se ijrra večina Francozov s kraljevim veličanstvom, bi ne vrgel rati sen*ce na spoštovanje, katei*> smo >si dolini veličanstvu — Le mirno imenujte to ime, doktor Gilbert in bodite prepričani, da imam tudi ji\i svojo filozofijo. To je filozofija, ki je dosti jaka, da smehlja win žalitvam sedanjosti ter vsem pretnjam bodočnosti. ' z Kljub temu zagotovilu pa se je Gilbert vendar se pomišljaL Kralj se mu je približal. — Gospod moj, — je rekel smehljaje, — imenujte mi satana, če hočete, kajti tudi proti satanu bon» našel orožje in ne sramujem se reči, da je to orožje vera. — Ke» je, vaše \ »iičatifctvo veruje kot je veroval sveti Ludovik. — Iti ravno v tem. doktor, tiči tudi moja moč. Jaz ljubim znanost ter iivažtijem uspehe materijalizma. .Jaz saju sein matematik, kot vam je znano. VI veste, da me polni z veseljem vsaka algebraič-na formula. Proti ljudem, kaere vede alpebra v brezboštvo, pa imam kot rezervo svojo globoko, neizčrpljivo in večno vero, ki me stavlja za eno stopnjo pod ;ij« in nad nje: — nad nje v dobrem in pod nje v slabem. Vi vidite, doktor, da sem mož, kateremu se laliko vse pove in kralj, ki lahko čuje vse. — Veličanstvo, -- je rekel Gilbert z neke vrste začudenjem, — zahvaljujem se vašemu veličanstvu za to, kar uii je povedalo. To ji skoro priznanje prijatelja. — O, želel bi, — Je nadaljeval skromni Ludovik XVI., — želel bi, da bi me mojjla čuti cela Evropa. Če bi mogli Francozi v mojem srcu čitati vso moč vso nežnost, katero vsebuje, bi se mi brez dvoma manj upirali. ' Zadnji tlel stavka, ki se je tikal kraljevih predpravic, Je ško doval Ludoviku XVI v očeh doktorja Gilberta. Vsled tega je tudi rekel brez vsakega nadaijnega zavlačevanja: — Ker hočete vedeti veličanstvo, vam povem. Moj mojster ji bil grof Cagliostro. — O, — je vzkliknil kralj, ki je zardel, — ta empirik, ta šar latanl — Ta empirik, da, veličanstvo, — je rekel Gilbert. — Veličanstvo ve zelo dobro, da je beseda, katere se poslužuje, na najbolj plemenitih, kar se jih rabi v znanosti. Empirik pomenja človeka, ki išče. Vedno poskušati pomenja za misleca in praktika toliko kol storiti. Človek naj pot-kuša celo svoje življenje in njegovo življenje bo izpolnjeno. / — Ah. gospod moj, ta Cagliostro, katerega branite, je bil velik sovražnik kraljev, — je rekel Ludovik XVI. Gilbert ?,e je spomnil zadeve vratne verižice. — Ali noče veličanstvo pravzaprav reči: — kraljic! — Da, — je reke!, — in on se je pri celi zadevi zavzel ve* kot . rdkrtto za princa I^otiis Robana. — Veličanstvo, Ju kaj in drugo je izvrševal Cagliostro človeško misijo. Poskušal je za sebe. V znanosti, morali in politiki ni najti ne dobrega, ne slu beg.-, temveč le ugotovljene prikazni in dognana dejstva. Človek, to ponavljam, je lahko zaslužil karanje. Mogoče pa se bo to karanje n. kepa dne izpremenilo zanj v slavo. Zanamstvc Imi pregledalo sodbe ljudi, .laz pa nisem študiral, veličanstvo, med ljudmi, temveč med nr«H, — dobro, a midva pozabljava na gospo gro fieo, ki mogoče trpi. — Prebudil jo bom. če lifN-e to vaše veličanstvo. Želel pa bi, da bi se prineslo škalljit-o sem tekom njenega spanja. —Zakaj! J — l>a se ji prihrani trdo lekcijo. — Kavno prihajajo. — je rekel kralj. — Čakajte. Povelje kralja so točno izpolnili. V palači de Cliarny v rokah polieijskega agenta nahajajoča se škatljica se je pojavila v kralje vera kabinetu pred grofico, ne da bi slednja kaj vedela o tem. — No. — je rekel Ludovik XVI. — < i os. pod. to je fekatljica, katero so mi ukradli. — Odprite jo. — IV vaše veličanstvo želi tako. se 1k» zgodilo. Vaše veličanstvo moram opozoriti le na to. da vsebuje ta škatljica listine, katere je zelo laliko komur ne bom škodoval. To je častno mesto, ki pa sloni bolj na zaupanju kot na časti, katero prinaša. — Dovoljeno. — je rekel kralj. — Z Bogom, gospod Gilbert. Pozdravile mi Neckerja. Z Bogom! Ko je odhajal, je še vzkliknil: — Mojo večerjo! s Noben dogodek ga ni mogel pripraviti do tega, da bi pozabil na svojo večerjo. _ m i Dalje lrrlhttiatii ) __ 7 II laika Ktrofin. I jih naali povodom hišne preiskave Kakor je znano, imajo Kanal-|P™ podom«če Špehku v tinjski sko dolino zasedeno Lahi. Ko »ojiupn'ji- Spehkova hiša, h kateri prišli, so jih Nemci v Trbiža pri !**«1* zel° 1*P i*» v®!ik skedenj, jazno sprejeli in so se ž njimi bra-|leži na lepem, od železnice dobro tili. Ovadili so tudi tega ali onega vidnem kraju onstran Drave, Slovenca kot Jugoslovana. Zad-'1™'110 nasproti tukajšnjemu žup-njič se je poročalo o nekem ruck- Cerkveni rop je izvršil Pepi zugsmiljonarja. Ta ruckzugsuii-|Hudelist, Špehkov sin, ki je kriv ljonar je tudi prejšnji poslanec'* »d» drugih tatvin in je menda in župan Drevhorst, ki sedaj zt!j|i v preiskovalnem zaporu v "študira** v Benetkah. Ko je pri- Celovcu. Od najdenih spodnjih šla 2. laška divizija v Trbiž, »ojdelov izvirata manjša dva, ki sta karabinerji zaprli Drevhorsta in«d tukajšnjega cerkve-ga Uvedli v Benetke k»o pihat. in i« dobro po- Mož je nagrabil lia Laškem pre-,zl*^na n°ga «d kelilia, bolj sla-moženja in zvozil z vojaškimi «r-> Pečena pa od monštrance tomobili lepo laško pohištvo do-]1111 c»»M»rija. tretja noga. ki je o- French Line ument KKuu tiuuTuunuK V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE SAVO IE LORRAINE TOUR Al NE ROCHAMBEAU. FRANCE .. 5 Junija — 5. julija 7 junija — 10 julija .. 10 Junija — 13 julija . 12 junija — i« julija . 21 Junija — 17 julija H Itrl parnlkl • fttlrtml m «wma vijak I zastopnik jugoatovanafca vtaa« a« orieakal pat ni k« ob prMaau nalili nlkov v Havru ter Jih tatoa m4\ kamor OO namenjeni. Rarnlkl Francooko trto 00 tranaporttraU takom vojn« na «.'*>£• tehealovaiklh vo Jako« kras vaa noprltlka.' 1 STE BOLNI? Jas vam bom ozdravil. Ža vač kot tritfoat« Ht vaa bolezni. Koina, krvna, ftlvena, ttloMo* In rovmatlzam ter vsakovrstne druga bolezni. Lahko vam pokalom vo« dokazil nailh rojakov, Jcatoro eom ozdravil. Jaz oem ozdravil, ko drugi niso mogli. Ne čakajte. Prldlto k meni prodno Je prepozno. Cene eo taka, da Jih tanko vsakdo smoro. Prolekava brezplačna. Prof. Dr.iL & BAII APECU AL IS T 111 SMITH FIELD STREET PITTSBUROH, PA. Moaproti postwsa* urada. I Za itfkarta In cans vprašajte * * -k * * Nusa-Tone Proizvaja bogato rdečo kri, ko. čpe stanovitne živce, življenja Uspehi v dvajsetih dneh ali se vi M vrae draar. ~ kjer je opremil "svoje stano-ivalne «U podolgaste oblike, zelo DIMJZilll PISARNI, 19 StltB St,, I. Y. 6 mo4ke In Ženske, o lo^L-o 'velika in dobro pozlačena, pa brž vanje. Ko pride 2. laška divizija v Trbiž, zahteva štabni kapetan pri njem stanovanje. Drevhorst mu ponudi najlepšo so1»o. Kapetan je bil zadovoljen i« se nasmehnil. P«»noč-i si ogleda pohištvu. gleda, gleda in spozna svoje pohištvo, ki niu je je Drevhorst ukradel v Zgornji Italiji. 4iXo. kone spada k veliki lepi mon-štrauci. ki je bila kje drugod uro-pana.. Obe dobro pozlačeni nogi sta malo poškodovani, ker je ropar hotel videti, ali so reči iz žlahtne kovine, ali pa je dotične male kose, ki manjkajo, vzel seboj v Celovec, kjer stanuje nje- pa pri tekalnih agentih. kako ste spali, signor capetano!" f\va fc par let in se po splo "Hvala, dobro. V lastni postelji ne-spi najboljše." Kako Drevhorst spi v Henetkali, pa ni znano. Taki so bili koroški Xemei. Zato ni čuda. da sc je vse zrušilo in da je nemška Koroška ^>ufana, ker je imela tako imenitne poslance. Smrt tihotapca. Na veliki četrtek je storil ža-lostno smrt 211etni Lovrenc Mu-rolc, Perčilnikov na Gruči. Do 9. ure zvečer je sedel v gostilni pri Fišerju. Tedaj pa je izginil. Sel je nasproti tihotapcem, ki so gonili iz Velikovca konje. Tihotapcem pa sta iz Velikovca sledila dva detektiva in jih hotela vstaviti v bližini Fišerjeve gostilne. Detektiva tudi oddasta dva strela iz samokresa. Tihotapci pa puste oba konja na cesti in se razkrope. Lovrenc Murolc, ki je šel malo spredaj, se spusti po cesti v tek. Pa smola! Tu je bila druga straža. Ta je slišala strele od smeri Fišerjeve gostilne proti Rudi in čaka ob eesti. Kar prileti po cesti Lovrenc Murolc. Straža ga takoj hoče vstaviti iu trikrat zakliče: **V imenu postave: Stoj!" A Murolc se ni vstavi, ampak odda iz iamokresa strel na orožnika, a ni £adel. Tedaj odda orožnik za le-• ečiui en strel, ki ga rani v levo togo. Hudo zadet se Murolc vstaji. Orožnika takoj oprezno pri •topita, misleča, da bo ranjenec -tpet streljal. Pa ni imel več samokresa v rokah, pognal ga je bil proč. Na vprašanje, kdo da je, ni iiotel odgovoriti. Orožnika mu »rž obvežeta rano. Medtem pride -e neka druga patrulja, ki je pa-'i-ulirala na stranskih potih južno kI ceste. Vsi Ktirje orožniki ne-•ejo ranjenca k Kiaerju. kjer zbu-Jijo ljudi, da so ga takoj peljali c Veli kov ec k zdravniku. Orožni- «ni govorici preživlja s cvetočim prekupuštvom. Značilno za tega roparja je. da se je tu v kamenski župniji ljudem nasproti izjavil, da nobeden drugi ni izvršil cerkveni rop kakor domači župnik, in da je "trep" tisti, kdor v sedanjem času dela. j i Velik preobrat. Iz Hodiš poročajo: Hodiše so dobile sedaj popolnoma drugo lice kot so ga imele pred letom dni. ko je gospodaril tu obče znani "Volkswehr". Prej tako tlačeni slovenski fantje in dekleta so sedaj naenkrat dvignili glave kvišku in pričeli z delom — lahko rečem z delom, ki ga občudujem. Treba je bilo moža, ki je spravil Gosulich črta Direktno potovanj« v Dubrovnik (Oravosa) in Trst ARGENTINA ..... PRES. WILSON ... BELVEDERE ..... 19. JUNIJA a JULIJA 15. JULIJA Potom listkov. Izdanih za ves kraje v Jugoslaviji In Srbiji RaskoAne usodnosti prvega, dTU« ffega In tretjegs razreda Potniki tretjega razreda dobivajo brezDiatno vina. PHELPS BROTHERS & CO. Paeeenoer Department 4 West Stre«* Ne« Vsrfc če ste slabega zdravja in pri slabi moči, ce se vam I "?~vaš? teI° m- če :;te se že nave- K K tT. iiVV" n-rkoti^n« sre,l»tv.. jK»tTO1 po.ku-■ JStUi d ""V™!' J." ^»t*- hitro b. ,te I eioveikih koleni, kot npeita^aBj« anamija. -»vmaticne bolezn . K lax oboi nevrai^ii« n.pnm«r .lab. tek. n^rrb.v«. vetrovi |n kol^nje^prt,"' ! enerKIJ«.. ,K,n.anjkanje živahnosti, n *r" Vsak ud. v*ako delovanje tele«a ie mlvUnn__i •• . 1 d;Ior-nje-- ^ i^SStavftn^r" Jetra, ledice. d rob. utripanj« »rta ii " J* najbolj uspešno zdravilo r_a nrrvi Suho Grozdje Importirano is starega kraja 22 centov fant. v« v tek. To nanTje bil Tukajšnji Boksa 50 flintOT $11.00 šolski viKlja p. Josip P>irsa. ki je' Posebne cene na veliko, pred leti zaspalo društvo "Zvez- BALKAN IMPORTING CO da" zopet oživil in mu dal moti. da deluje. Vsak dan je naraščalo 51 53 Ctrrry Strast Hew York, K. Y. število udov in z veseljem so se • naroC.ilom p^|jite ^ v „ lotili korofiko-slovenski fantje in' _ dekleta požrtvovalnega dela na izobraževalnem polju. Sedaj pri- ^ rejajo ipro za igro in kažejo, da l! so tudi Slovenci zmožni prirejati t ^ ijrre itd. ObTodoval sem narav- ^ BJU ZDBAVNIK nost i-ztrajnost naših deklet in I ^ mm «... g. sBV|X fantov, ko sem izvedel, da priha- j "r. rle HILvtftVIC jajo nekateri »e eelo po dve uri 8 hmla daleč k vajam. Cast vsem 9 je najbolj uspe.no zdrav,1„ 7.a nervozna in fir.ično izdelane Zak^J'/ lZ "T"" rnŽnJh Ki vračajo f r Vih' predpisujejo najslavnejši zdravniki. — Nuv«-tX e boMt ni / železu in fosforja — ter je hrana krvi i„ tircern " l IWuira-Tone proizvaja življenje v jetra, ter oja*uje čreva tla redno deljujejo. Oživlja K-di.e ter irvanja iz njih .rui.ene* «e* v*"e in koleanja. trike sape in "LkrU«. jezik*. Nič več bolečin in bolezni • Nu^a-Tone da»e eido^iti V^k ^CI?1 stanovitne £vce ter zdravo okref-ču"^ spanje! .Jlf - k«, uredi krvno cirkulacij«, ter prižene žarrnie E i"nre 4?radi m<*n" s tavne noir lTA. ne zdravit N,aM"Tr v*el>uje omamljivih sodstev. katerih se človek navadi. Zavit je v pripraven zavojček. Pokrit je s sladkorjem. UKotra okti *a boste vsem svoiim prijateliem. # NASA POPOLNA CARANCUA. Cena Nua.-T V nlu »tcklrmc« Twbnjc d-TetdcMt <90> tablet* sa. uvodt-n za jemati. 1'oikušajte ca. l>riPoročiK j« ea dolar (*I OO> za sleklemrn Ino mrtrčno zdravl>enj*. Vi Uh ko kaptto iest ikatelj, imtnncčno zdravljenje za »nt l$5.00> dolarjev. Jeraajte Nutfo-Ton« dvaj Mt (ZO) dni. L«, niste zadovljeni z uspehom, vrnite preostanek zaeno s »katlo in mi vam bomo ta kaj vrnili denar Vidite, da ne nsorete izgubiti aiii penija. — Mi prevzamemo riztko. -KO NAROČATE. SE POSLUZITE TEGA KUPONA___ National Laboratory. S. 20 — 537 South Dearborn St.. Chicago, ill. 4 Gospodje —Prosim, dobite priloženo..............Lar ml poiljite... 1 ateklenic Nu^a-Tone. J ............ Ime -i Cesta in itv. ali R. F. D. ................................Državi onim. ki vedo. za kaj delajo! Dne ^ 11. aprila so isrrali isjro *4Divji lo- K 1 p 417 WOOD STREET vee'\ ki je imela dober us]>eh. Požar, 100,000 kron škode. V Met lovi štev. 9 je izb ni h nil ogenj na strehi hiše Alojzija BezlJ Ker so vsa poslopja s slamo kri-( ta. se je ogenj hitro razširil ter( hišo. hlev. svinjak, skedenj in drvarnico popolnoma uničil. Dočilo ljudstvo je moglo le živino in nekatere malenkosti rešiti.-1 Jezi trpi PITTSBURGH, PA p ii. ki niso vedeli za detektiva, soj škodo do 100.000 K in je pr> ban ponovno izprane val i Murolea, eejki Slavij! zavarovan za 2G00 K. je on odda i prva dva strela, ki' »ta se slišala, pa vsakokrat je re-\el: Bom pozneje povedal. Ko so •eljali Murolea v Velikovec. se iiu je obveza zrahljala in je zgu- pri Vzajemni zavarovalniei pa za 1300 K.Ogenj je zaneslo tudi na /užavo drvarnieo. pod katero je -hranjeno |»oljsko orodje, drva in druiro. Vsled tega trpi tudi Žužov »il mnogo krvi. Med jmhioCuo o|>e-|:Lj00 K škode, zavarovan pa je le racijo se je še sam trikrat obrnil za Km K pri "General-Genossen- io! Veli-1 liti enkrat gor sedel. Orožnikom iu vojaški oblasti je bilo veliko na eui. da utu rmijo življenje in izjedo tudi za druge tihotapce, to-fa zjutraj so bili itak že znani *'a nemudoma umrje M uro le sre-Ji operacije zadet ud srčne kapi IVi sebi je imel okoli 40,000 kron j nemškega de ne rja, med temi tri popolnoma nove bankovec po is«c kron, kakor jih še v koven videli nismo in jik zato tu di kar brž nismo poznali Žal nam je fanta, da ga je vojska tako posvarila, da si je rajši po krivih potih iskal zaslužka kakor pa na lepem domu. Veliko ao pa krivi njegove smrti stari hujskači, ki v enomer vpijejo: Jugoslovani nimajo pravice tu biti, nimajo p rs vice prepovedovati tihotapljenja itd., tako da marsikdo tihotapi, ko bi ne, če bi teh par huj-skaeev ni bilo. Tri-, štirikrat tihotapstvo nese, a petikrat pride huda in žalostna poslediea. Tudi Lovrenc Murolc je bil že dvakrat prej zsssčen in tudi kaznovan, a ga ni izmodrilo. sehaftT' v Gradcu. JIetlova se nahaja v velik o vik em okraju. J ZDRAVILO DA ONI. K. GA IMA. Spomladi let« l»S ao mo Jo loti muakularni in vnetni rermatiaom. Tr pol oem ti« kot trt leta, trpel kot to do aamo oni. ki ca imajo. PookuAa aem zdravilo sa, zdravilom, zdravnika sa zdravnikom, toda dobljena pomo je bila safsana. Končno sem dobi zdravilo, ki me J« ozdravilo In ko:o sen se ni več vrnila. Dal aem za fte vi I ni m. MoJa ±eTJa Jo. da bi vaak po •kušal to čudovito zdravilno moč. N poiljite nobenega centa. Poti ji to aa mo svoje ime in naslov fn Jas vam bom poalal poskuSnjo xsatonj. Ko boste to porabili in ae bosta prepvMatt da Je uspešno za va3 revmatizom, poiljite ceno. en doUr. Pomislita, da Jaz nofem denarja, dokler sa no poAljet« prostovoljno. AU niso to čisU računi? EakaJ bi trpeli n: T-lJe. Ce ao vam nu di uspedna aasoč? Ne odlalajta PiSitai Mark H. Jackson. No. 15«F Curney Bldz. i acuao. N. T. Kako je Avstrija intrigirala Pod tem naslovom je izšla slavna knjiga našega rojaka Dr. Josipa Goričar-ja in Lymen B. Stowe DROF. HART na Harvard univerzi pravi: — To jc ena najbolj značilnih k ti ji k tega časa. Ko je odšel predsednik Wilson prvič v Pariz je načelnik inteligenčnega dopar-tenfenta armade združenih držav zbral nekaj dokumentov, ki so sc mu zdeli potrebni, da jih predsednik prečita, pred-no sc sestane konferenca. Med temi dokumenti je bil rokopis te knjige. Hon. Maurice Francis Kgan, bivši ameriški poslanik na Danskem, je podal v "New York Times" svojo oceno o tej knjigi in pravi: — Ta knjiga jasno po-kazujc vse intrige, zarote in diploma-tične tajne procese, ki so vsilili absolutno nepripravljeni Evropi vojno. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York City STANE $3.00 Cerkveni ropar Iz Kamna v Podjuni poročajo: Dne 10. aprila popoldne so prinesli orožniki iz Tinj na ogled tri apodnje dele — noge, stojala — od monatraoc in kelihov, ki so Sedaj m dobili t zalogo najnovejše glasne prave Colombia Gramofone. Tnkaj van je slika, slane vas le $32J50 tudi nov« cenika a prave Kranjske Columbia ploiče. Wttte pojn takoj. Ta framofon Igrn tako gluno da ga slišite na miljo daleč. Bres eobdne g» ahko nesete v knfrn kadar greste v stari kraj. Ve posabite da boste pošteno postrežem sa Vsi denar vedno le pri: IVAH P1JI, M Main Street, Conemangh, Pa. Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandero zastavo, re-galije, kape, prekoramnice, znake srbrne pozlačene ali čisto zlato, dalje slovenske trobojnice, uniforme, in sploh vse v to spadajočo stroko, ne kupite prej da tudi mene za cene vprašate. Moje delo in blago je najboljše vrste garantirano, pošteno in po zmernah cenah. Vsako še manjše naročilo izvršim točno v najkrajšem času. Pišite še danes za cenik, katerega dobite edino le pri vašem slov. trgovcu VICTOR NAVIN&EK. 331 Greeve Street. Conemangh. Pa. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "O L A S N A R O D A' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.