273
TfiST, v sredo 29 septembra 1909.
Tečaj XXXIV
IZHAJA VSAKI DAH —
oo nsaeij&k in praznikih «fe 5-, o* penedetjkife efe 9. xJotr»f
J*«*mtžne it-ev. &b prodajajo po 3 nv6. f6 stot.) ▼ mnogik ^•»»saniah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Seiani, Nabrežini, Sv, Luciji, Tolminu, Ajdov-Ifeai, Dornbergu itd. Zastarele IteT. po 5 nvč. (10 stot.). -šr^jlas! se računajo na milimetre ▼ iirokosti 1 5*»inne. CENE: Trgovinske ia obrtne oglase po S «t. mm, smrtnice, zahrale. poslanice, oglase denarnih zavodov p* mm. Za oglase v tekstu Usta do 5 vrst 20 K, vsaka vfrtfrvjTrr -vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-pa iOtftot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« JUmosti". — Plačuje »e izključno le cpravi „iidia«eti".


aiasllo političnega društva „Edinost za
V edinosti
Primorsko*
J« moć I
NAROČNINA ZNAŠA
■a v»« leto 24 X, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na ea-
rečba braz doposlane naročnine, se nprava ne ozira, ■arečaina m ■•Scljsho IrdanJ« „EDIH03TI" stan* : —— letno K 5-20, pol lota 2 SO ——
▼•i dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank^
vana pisma as ae »prejemajo io rokopisi se ne vrača]« Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgie Galatti 18 (Narodni do«) Izdajatelj is odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik kocsorcg lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. r«»no-liraiiUal6il račun Si 841*652. TELEFON Si 11-57.
BRZOJAVNE VESTI.
Štajerski dežeini sbor.
GRADEC 28. V zbornico je prišel tudi nauJni minister grof Stiirgkh. Po«?. Kukovec (iib. Slovenec) je pričel ctemeljeTati avoj pre dlog glede olajšanje btde v slovenskem jeziku m je potem nadal*e*al nemšk:. Govtraik je z oiirom na neko izjavo cd strani nemških naprednih poslan c=v na zadnji seji, češ, da je spodnja Štajerska nerazmerno moega prejela iz dežeLih srediter, rekel, da je ta tr ditev velika neresnica, (Oho-klici pri Nemcih). Ker se je govornik tudi dotaknil vprašania, da imajo Slovenci popolno pravico, da se v d'-delnem zberu posIužu;ejo svojega maternaga jezika, ga je deželni glavar prosil, naj se ce cddaiiuie cd predmeta razprave. Govornik je zaključil a pripombo, da je dolžnost deželnega glavarja da da tiskati vie predle ga deželnega zbora tndi v slovenskem jeziku. — Po.Ianik Vrečko (kat. SloTenec) je utemeljeval Bvoj rujni predlog glede olajšanja bede v slovanskem jeziku in je na zvršetku svojih izvajanj prečital izjavo v nemškem jiziku, iz Česar izhaja, da ni govornik vešč nenškemn jeziku in da je radi tega govoril slovensko. Vsi predlogi glede olajšanja bede so bili izrečeni finančnemu odieku. Prihodnja seja jutri.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 28. Zoornica^je bila zelo dobro obiskana. Nekoliko minut po 10. uri ja predaedaik Juith otvoril sejo. Pradiedaik sa je najprej v toplih besedah spem njal umrlega pod. Kolomana Thaly}a. Nato so bile prečitane došle vlog?, Prečitano je bilo piimi micistr. predsednika, da ie cesar imenoval pravosodnega ministra dr. Guntbarja predsednikom krali. kurije ia da je začasno vodstvo pravosodnega ministarstva poverjeno m'nist, predsedniku. (Mejkiic ). Predsednik je nadalje priobir, da ga je pos'. Jurij Nagy (oeodv. levica) naprosil, da bi smel kocc3m seje uložiti nu no interpelacijo v stvari spo-polnitve mesta predsednika kurije. (Živahna pohvala), Predsednik je ob nemiru zbornica izjavi7, da ni dovolil tega.
Nato je poroča valeč bančaega cdseka T»osl. Ludvik Hollo podal poročilo bančaega od-se';?. (Do!gotra;na pohvala in ploskanje.
Zitem je ob ži-ahnem gibaniu povzal besedo m'ni »tenki predsednik dr. Wekerie iu rekel: „Visoka ?. bor ničal" Na zadnji seji po »lantka zbornice nem naznanil, da bo vlada vud.la posle di z&črtka zaiedania državnega zbora. Ker *e sedaj t* termin potekel, je vlada včeraj podi'a o<tj»;ko (pohvali) in naprosila N,. veličanstvo, naj jo reši službe. Obenem sem p eilagal N,. veličanstvu, ker je prenehalo ostajati sodelovanje strank, na katero smo se opirali, (kiici: Bil je ža skrajni čas! [.Velik h?up), naj Nj. veličanstvo primerno zahtevam padamertarizma pokliče k sebi voditelja večine parlamenta, F.*ana Košuta (viharna pohvala in ploskanje) in se »ta'i ž n em v zvezo. Ta moj predlog Nj. veličanstvo tuii izvrši. Prosim, d* rzama zbornica to na znanje.
Nato je povzel hesfdo pos!. Luiovik Holio, ki je najprej izrazil željo, naj bi se kriza redila uttavnim potom čim prei. Govornik je pDtem govoril o vpračaaju splošne vo-
PODLISTEK.
Avtomobil.
(Italijanski spisal GaviDO Boy. — Poslovenil F. P.)
Starec je cgietitl kamer, ga natančno preisbal, šel kreg iu erog njegi, tsu^l gs * premakniti. Na to je ior.et cb:tal, gledal preko kamtna in s pogledom ztčrtal po atr-mem bregu ratno črto, ki je pričenjala s kamnem, a kocčavaia uprav sredi ceste. Za tem je j.e »vo)im težliin železnm drogom odkopa! in odfetraDii zemljo, na kateri je slcnel kamen in potem skušal kamen premakniti s pomočjo železnega dre ga, Vporabil je v tem poskusu v*e svoje moči, in glej : kamen se ie zazibal, kakor bi bil ožirei, kakor ti se bil zdrznil cd nestrpnosti in jeze.
Na to je 5d starte po strmem bregu cavzdclu, sledeč črti, ki ei jo je bil začrtal s pcgl.dcm, in je polagoma, potrpežljivo z rokami Gdstr&nil vse kamenje, ki je zastav-l^iilo pet La rtčeci čru.
Ko je to dovršil, je bil tsko vtrujen, da i i m:gel cič vič, S Čtla mi je lil pot curkoma, a žile so mu bile napete, ker mu je tri z grozno briino nalovila pa mib. Vrnil »e je takoj n& vrh in se zgi'udii pobg t gre mjfg.i knmnr. Tam je črka!, ne da bi mogel kai misliti, aii premižljetati o čem, ker so b:le vso njegove dušne moči osredotočene
lilne pravice. Da obdrži svojo moč, ne opusti stranka neodvisnosti nikdar svojih načel. (Viharna pohvala). Zato pozdravlja ivojega voditelja Frana Sointa, ki je izjavil, da pojde s svojo stranko v opozicijo, ako ne vresniči svojih načel. (Dolgotrajna pohvala in ploskanje).
Govorili bo potem ie posl. Molnar (neodr. levica), Me?offy (socijalist), MibaJy (Romur) in Jurij Nagy (neod7. levica,) Po-skdaji je očital miniit&rskemu predsedniku, da je v srojim vedenjem v bančnem vprašanju zakri?il krizo. Na to je ministarski predsednik dr. Wekerle v dolgem govoru obiazlo-žil stališče vlade, nakar je bil vsprejet predlog ministerskega predsednika, naj bo prihodnja seja dne 5. oktobra. Zatem je bila seja zaključena.
Govor ministerskega predsednika dr. Wekerla.
BUDIMPEŠTA 28. V svojem govoru n3 dmsšnji »eji zboraica je predsednik dr. We-kerle rekel, da je več govornikov očitalo vladi, da ni doslej ustvarila splošne volilne pravice in da je na neopravičen način vzela v roko akcijo razvoljanja krize. Na ta napade mora odgovoriti sledeče;
Členi vltd3 obžaljujejo, da se poslovijo s tega mesta, ne da bi bili izvedli eno svojih gtavcih nalog, reformo volilne pravice, Vendar bomo tudi v bodoče največ stremili za tem. da pride v ljudskem zastopstvu do , izraza ssupaoit moči družbe in naroda. (Živahno pritrjeTsnje). Aii uveden je velilne refoime niso preprečile le posamične diference. Kazun bančnega vprašanja, radi rešitve katerega eo me v kabinetu pojavile diferenco, nismo tadi izven parl&menm našli onih mirnih odnošajav, ki bi edino mogli jamčiti, da bi izvedba ta velike reforme mogla v resnici biti pravi izraz voljo ekupnesti in ne bi nasprotno do-redla do popačenia javnega mnenja naroda. (Veliko gibanje) Minister je povdarjal, da se v tu- in inozemtkem časopisju zistematično napada, obrekuje, obdo-žuje og-sko vlade, kar vse ovira, da sa na morejo Madjari sporazumeti se tvojimi nemadjarskimi sodržavljani. Istotak) se je skušal med Ogrsko in Hr?&tiko zabiti klin, da bi te oviralo in otežilo sporazumljenje.
Ministerski predsednik je potem govoril o razaih poskusih izven Ogrske, c katerimi sa je u plivalo na rešitev volilne rtfjrme. Vsi ti pojavi so g^ni vzrok, da sa je volilna p. forma zakasnila. Zato si moramo, ne gleda na Guebna nasprotstva, prizader&ti, da najdemo pota, na katerih ea srečamo. V prvi vrsti je potrebno, da se oiači sporazum med krono in naredim, (Mej-klici: Toda ne za ceno našega poniženia. (Hrup). Zato smo iskali taka načine raz ozijauja, ki bi omogočili mjČij politiko primerno narodnim interesom deželf.
Pojasniti hočem točke, ki jih vsebuje moja akcija razvozljanis. Prvo načelo je bilo, da pride popolnoma do veljave naše stremljenje po varovanju nsše državne samostojnosti in madiartoke hegemonije , . . (Pohvala na desnici, hrup na lev.ci) . . . in da krona izrecno podp ra niše. stremljenja, ki odločno izključu-iejo vsako umešavanje v naše notranje stvari (Pohvala) io prepričal sem se, da Nj. Veličan-
v fiksni ideji, ki ga je mučila že ves dan braz prestanka.
Noč se je bližala koncu: ža se je naznanjala zora na vshoda z nekim še nerazločnim svitom, ki je počasi naraščal. Mraz je postal še hOji iu lahek vetrič je motil tiho s?an;e vsefc stvari, pihaje preko grmičevja, da sa je zdelo nekako mrmranje oddaljenih g.a:ov.
Mej tem je starec čakal. Oči, ki je v njih plapolal plamen črta in blaznosti, je upiral daltč. daleč tja cb beli časti, do tja, k:er sa je bila črti iz£ub:jala in izginjala. Tam se ie njfgiv pog .d vatp.vljal. Vrat se mu je dal;šal, uho se mu je natezalo, kakor da pričakuje kakega že preveč zakasnelega g!a*u.
Slednjič se je na nekem ovinku, tam daleč, nekai prikazalo. Dre svetli piki, ki sta naglo dirjali... Avtomobil!
Vkrcal je bil popotnike, ki so bili prišli v glasno mesto z vlakom ob 5. uri zjutraj in sedaj j,h je vozil v trg iu droga kraje nahajajoče se mei trgom in mestom. I;to delo, ki je je on, starec, toliko in tel-ko let opravljal se svojim starim vozom !
Aitomobii 1... Prvi in glavni vzrok njegovi nesreči!
Starec je naglo skočii po koncu, kakor bi ga bila stresla električna iskra ; pograbil je železni drog, ki je k žal poleg njega, g» d?;guil kaker bilko slame, ga zavihtel v zrak in ga zapičil za dobršen kos mej zemljo in ogromni kamen, a z očmi, v katerih je sedaj gorel plamen krutosti, je sledil nebrzdanemu diru avtomobila, ki se je kitro bližal, metaje
stvo spoštuje tradicije madiarskega naroda, četudi strogo pazi, da ostanejo netaknjene vladarske pravice (Velik hrup) in da želi kralj, da ie ohrani naše ustavno stališče,
(Hrup in gibanje na hvic ).
Glede bančnega vprašanja je dr. Wekerle izjavil, da ni bil nikdar pristaš samostojne banke. (Veliki htup). Tudi sedaj ni za samostojno banko. Ali, kakor je bil ob začetku nastopa svoje službe izjavil, ni nikdar oviral stremljenj stranke neodvisnosti, ki so se tikale ločitve banke. Vzlic temu je ministerski predsednik priznal, da je neomajen priataš gospodarske avtonomije in neodvisnosti. (Mej-klici, vi jej lepo služiie!) M nisterski predsednik odvrača fjrmelco neodvisnost, ako je ta neodvistnost slaba, in ne jamči nikakega vspeha marveč stagaacijo, kar je isto kakor povratek, (Velik hi up).
V vojaških vprašanjih ie bilo temeljno načalo programa vlada : uveljavljenje madjar-skega jezika. (Mej-klici: Mi nismo ničesar dosegli, mi nimamo nik&kega vpliva. Hrup.) Ministerski predsednik si je prizadeval, da se trezno in resno bavi s tem vprašanjem. Razprave o razvozljanju krize je ministerski predsednik vodil b znanjem neodvisne stranke. Tod i danes je ministerski predsednik prepričan, da omenjena načela razvozljanje omogočijo, da se nadaljuje res odločno, mečno in dosledno narocuo politiko . • • (Velik hrup na levici, pritrjevanje na desnici) • . . politiko, ki vodi do dviganja sam;zavesii naroda. Moje postopanje je bilo popolnoma korektno. Jaz in moji ministerzki kelegi ne zamoremo posloviti zavestjo, di amo častno v rili svoje dolžnosti.
Ogrska magnataka zbornica.
BUDIMPEŠTA 28. Magnatska zbornica je imela danes popoludce sejo. Ministerski predsednik je priotči!, da je ministerstvo podalo ostavko ter je predlagal, da se predsedstvo pooblasti, naj svoječasno, ko bo kriza r:šena, sklice magnatsko zbornico na sejo. Zbornica je to vzela na znanje, na kar je bila stja zaključena.
Ostavke reškega guvernerja in
velikih županov.
BUDIMPEŠTA 28. Reški guverner in skoraj vsi vebki župan:', pristaši ustavne stranke, so podali ostavke.
Pastirski list francoskih ikofov.
PARIZ 28. Vsi francoski kardinali, nadškofi in škofi so izdali paitirski list, v katerem katjliike roditelje nujno prosijo, naj ne pošiljajo svojih otrok v javne šole, ampak ie v krščanska. Potem prepoveduje pastirski list mnogo učnih knjig, se jih rabi v javnih šolah. Konečno izjavljajo, da so škofje pripravljeni vse pretrpet:, da branijo katolike nasproti nevarnosti nevtralne šole.
SRBIJA.
BELIGRAD 28. Ruaki odposlanec Hart-wJg je danes v slovesni avdi;eLci izročil kralju svoje poverilno pismo.
Dolgovi in apanasa princa Gjorgje.
BELIGRAD 28. — Ureditev dolgov in apanaža princi G>»je bo predmet velike debate v skupščini. Ža apanažo, ki je bila predlagana minulo leto, so vse stranko hudo
vsaki trenotek v zrak hripavi krik svoje t obije. Svetli piki «ta naglo rezali temo, ki je ža postajala prodirneja ter sta se po kačje bližali, sledeči ovinkom Široke ceste. Avtomobilovo sopihanje se je čulo vedno jasneje, vedno razločneje in ves voz se je že pričenjal razločevati.
Starec je čakal stoje, nepremično ; zadržavši je skoraj ce?o dihanje...: imela je to biti n;egova osveta... Grozaa poša.t mu je bila vkradla kruh, živež, a cn stre kakor naj-slabeišo maj najsiabejšimi žival cam:; stre jo s teži cgrcmaega kamena, ki stoji pred njim.
In ko je bil avtomobil le še psr sto metrov daleč, se je starec vpcgcil ter sa z vso svojo težo spustil na konec dre ga. Skala se je premaknila, zazibala, sa prevalila ped onim pritiskom ter se hrupno zvalila po bregu navzdolu z cg-omoo silo, trgajoča grmovje ia ropotajoč* kakor daljno grmenje.
To je bilo le trenotek.
Ogromna skala je priletela na cesto, se zaletela v svojem divjem dira preko nje in je obstala še le daleč onkraj ceste. — A tudi avtomobil je bil šel že mimo in sedaj je izgnal za nekim drugim ovinkom ceste.
S:arec je presenečeno gledal z izbuljenimi očmi za avtomobilom. Ni mogel, ni hotel verovati svojim čutom.. potem pa, ko je umel vei dogodek, je proti oni strani, kjer mu je bil avtooaobil i?g n 1, stegnil krčevito stisnjene pesti, a preko ustnic sta mu zopet zasikali grozna kletev in še groznejša grožnja :
— Pa drug krat!
pobijale, a sedaj bo še hujši boj o zceakib, ki naj bi se jih dovolilo princu. Začela je že živahna agitacija proti odpravnini, ki naj bi se izplačalo in apanaži, ki naj bi se priccu Gjorgju dovolilo._
Gradec 28. Danes je pričel tukaj 50. shed nemških filologov in pedagogov.
Volitve v goriški splošni kuriji.
Delna ožja volitev skoraj gotova.
Po volilnih podatkih, ki smo jih prejeli sinoči bi bilo razmerje glasov v goriški splošni kuriji približno to-le :
Dr. Franko 9404 Krišnič	S445
Štrekelj	9366
Macfreda	10488
Fon	10472
Jerič	10537
Marica	1099
Dr. Turna	1105
Vrčon	1101
Razpršenih glasov
naimani 50
Skupaj
Ker odda vsak volilec tri glasove je povprečno število volilcev toraj ter znaša absolutna večina
63067
21023 10512
Ako ni toraj več glasov razpršenih, ali pa ako nima kandidat Jerič saj 26 glasov manj, bi bil on izvoljen proti kandidatu Štreklju. Franko in Križnič pa prideta gotovo v ožjo volitev proti Manfredu in Fonu. Kakor smo javili vže včeraj se proglasi izid volitev danes. Jutri priobčimo kolikor možno natančno tabelo razmerja glasov vseh strank v posameznih občinah v posebni prilogi.
Ekonomska emancipacija Srbije in Črnogore.
Avstrijski agrarci ne smatrajo še umestnim, da bi dovolili vladi, da s pametno trgovsko pogodbo odpre srbske meje. Z avstrijskimi agrarci je simpatiziral tudi minister Aehrenthal, ki je skušal, da bi pripravil Srbiji nepopravljiv debacle na gospodarskem polju. Na Dunaju so pričakovali od dne do dne, da jim srbski ministri na krožniku prinesejo zaklano srbsko žrtev.
Isto politično-gospodarsko politiko so tirali na Dunaju tudi nasproti Ćrncgori. Avstriji je trebalo vrhunca planine Lovčen, ki dominira n*d Boko Kotorsko. Brez Lovčena nima avstrijska Boka s strategičnega gledišča niti tretjine prave vrednosti. Ali knez Nikola ni hotel izdati svojega naroda. Ni hotel prodati groba Vladike R«ca, te utrdbe in simbola črnogorske svobode. Zato so odločili na Dn-naju, da „kaznujejo" Ornogoro z izvenpogod-benim stanjem. Tudi Črnogoro je trebalo go-spodarEko uaičiti.
Ali dogodilo se je — naiprctao. Zaprta srbska meja je izzvala krizo na tržišču mesa po vsej Avstriji, a zaprta črnogorska meja je
Ko se je vrnil v trg, je bil že velik dar. Bil je neizmerno dolgačaieo, mrzel in deževen dan.
Starec je prišel domov, ko je bila ura že odbila deseto. Dobil je žene, ki ga je jo-kaje čakala na pragu. Notri, v sobi, je neki človek, kazaje vratom hrbet, sedel pri mizi iu se s komolci naslanjal nanjo. Starec ga je zagleda!.., pogledal ga je natančnejše, ratši-rivši in izbuljiiSi oči kakor prad grozno prikaznijo smrti,., a na to ga je poklical glasom, ki se mu je tresel v tesnem, dušečem se grlu.
—	Moj sin!,.. Moj sin !.. — in zdirjal je k njemu ter ga obupno, na vso moč objel in privil na svoje razburkane prsi.
—	Ti »i tukaj ? Ti si tukaj ?
—	Kakor vidiš! — je odvrnil sin, Hotel sem vaju iznenaditi. A, povej... kje si bil vso noč ?
—	Pa si prišel z avtomobilom, kaj ? — je vprašal starec, ne da bi bil odgovoril na sinovo vprašanje.
—	D.uzega ni mogel izpregovoriti: stopila mu je bila pred oči v vsej sroji grozoti strašna nesreča, katero je bil zabranil Je čudež. In pri tem se je v starčevem s:ca vzbudil občutek groznega strahu : tiščalo ga je nekaj v grlu, kakor bi ga hotelo zadušiti, a iz očij so se mu po uvelih licih vsule debele solze.
Iu ta solze sa v starčevih očeh pc gasile oni grozni plamen črt9, ki je prej plapolal v njih.
(Konec).
Stran II
„EDINOST" St. 273
V Trstni dne 29. septembra 1909
•pravila Bokelje v obup. Id ako bo to dalje trajalo, zapuste Boko, ker ni možno več živeti v n^ej.
A Srbija in Črnogora ?
Obe ti srbiki držai ici sta priSli do uver-jeaja, da njina gospodarska odvisnost od Avstrije pomenja za njiju tudi politično odvisnost. Kajti avstrijske politike nasproti slovantkemu Bilkami ne vodi slovanska, ampak nemška Avstrija. Srbi so do sedaj imeli — na žalost — preveč izkustev, ki so jim govorila, da morajo z naio državo računati kakor z nositeljico Biamarkovega idejala, da-ai je v njej večina prebi valstra slo* vanska.
Zato je srbskim politikom in ekonomom preostajalo samo jedno: da najdejo načina, kako bi svojo zemljo za bodočnost emancipirali od nemške gospodarske suverenosti. Srbi delajo na tem planu že Sest let, Delajo tih o in — vspevajo lepo. Eakor Slovani se radujemo njihovib vspebov, ker želimo bratom srobode. Ali kakor Slo* vani te monarhije obžaljujemo, da nas Srbi zapuščajo, kajti bojimo se, da bo potem, ko se nam posreči nadvladati in potlačiti nemško diktaturo v Avstriji prekasno, da sp ra-vimo v sklad tudi naše interese.
Primer Črnogora opravičuje naše slutnje. —
Avstrija je potisnila Črnogoro iz Boke, ali samo — na svojo škodo, kjer je imela kneževina tudi svojega morja, da s e bi odpre pot y e vet! To je priitanišče Pristan, d&našnje svobodno črnogorsko pristanišče Bar, ki je spojeno z notranjostjo zemlje po dobri železnici.
Najbližja bodočnoit pokaže, kaj pomenja Bar za Črnogorc* Ali že sedaj je videti, da je Bar odprl Italiji širom vrata v Črnogoro, — Kneževina postaja bogata kolonija italijanskim kapitalom in podjetnikom, A treba pomisliti, da je Črnogora toliko po narsvi kolikor po plemenskih zvezah navezana, da bi živela složno in vzajemno gospodarsko življenje z nami Slovani Avstrije.
Dokler ne spoji Srbije z Jadranskim morjem velika železnica preko Sandžaka (ki se bo skoro gradila), so srbiki ekonomi iskali in našli druge operacijske baze za svojo izvozno trgovino. Srbsko živino, ki jo Avstrija odbija, kupujejo druge dežele za dri g denar, no da bi zahtevale, naj Srbija se svojimi prašiči proda tudi svoj narodni ponos in svojo svobodo.
Do sedaj je bil Solun najveće pristan, za erbsko izvozno trgovino. V srbskih novinah čitamo, da ee je srbska vlada sporazumela s turško, *lado, da se v Solunu poitavijo veliki hleii v katerih uo prostora za 40C volov in 500 koz ali! prašičev. Hleve sezida prutaniška družba v! Solanu, a srbska vlada jei podeli letno subvencijo 27.000 frankov. Hleve že zidajo in i bodo v par mesecih gotovi, ker srbski eksport j živine raste od dne do dne.
Od 20. junija do 1. septembra t. I. je j bilo izvoženih preko Soluna 400o volov, 4000 koz, 500 kozliće v ia 1100 voz žita. To po- j menja, da se je v teh dveh mesecih in pol j izvozilo kako tretjino lanskega vsega letnega j izroz*.
Živino pošiljajo največ v Egipet, Italijo j in na Malto, žito pa se največ prodaja v j Soluau samem, pak v G.ški, Italiji iu Franciji.
Kakor se vili, je po'itika avstrijske diplomacije nasproti srbskim deželam imela ta ledini vepeb, da jih je zaprla našij industriji in nam podražila živež: meao in kruh. To z gospodarskega gledišča. K a r p a j e g r o f A e h r e n t h a 1 d o s e- [ gel s svojimi politiškimi intencija m i, tega niti ne treba nagla-š a t i tu.	_
„Veleizdajniški proces"
v Zagrebu.
Zagreb, 27. IX.
B ižamo se h kraja. Proces je začel dne 3. marca, imel je 149 razpravnih dnij, prvi obtoženci *ede v preiskovalnem zaporu že 14 mesecev. Z 3 ta dejstva dokazujejo vso abner-maliteto hrf&Ukega sodstva po — Rauchovi komandi.
In sedaj smo dospeli do tik pred obsodbo ; še nekoliko dni iu videli bomo, v koliko bodo sodaiki slušali svojo vest in glasove veiti vsega civilizovanega sveta, ali pa bodo čuii le glas njega, ki je bil na stolici državnega pravdnika le eksponent madjarskega eksponenta v vladni palači v Zagrebu. To jedno je pa že danes gotovo, pa naj Accortijsvi sodniki raziodijo kakor jim je — ukazano: v vsem civiliziranem sveta, kjer se kazensko soditro vrši po modernih princinih: SO zagrebški obtoženci že oproščeni in Accurtijeva razsodba ne more več napraviti iz njih zločincev, ampak le — mučenike.
Na sobotni popoludanski razpravi so pokale še zadnje govorniške puške med drž. pravdnikom in branitelji v tej gigantski borbi. Iu tudi na tem zadnjem spopadu smo opažali stari prizor: na strani braniteljev tisti ogenj in zanos, ki izvira iz globokega prepričanja, iz čuta pravičnosti iu pravne in nravstvene zavesti — na strani državnega pravdnika trma in svoje volj nost avtokrata, ki zatira tudi glas laitee vesti, da uitreza svojim avto krat »kim instinktom, in to — ker ve, da ima moč v rokah.
ključeno. Dan proglašenja razsodbe bo priob-Čen 18 braniteljem. Tako je z vršila ta razprava v soboto zvečer o polunoči.
Na sobotni popoiudanski zaključni raz* ključni govor ter je proglasil razpravo zapravi so branitelji z eleganco in idejalnim ognjem, juristiško bistrostjo in tisto nravstveno resnostjo, ki jih je tekom vsega procesa visoko dvigala nad komandiranega javnega tožitelja — še enkrat sijajno porušili Lex K0lisk0-Axmann. Nemcem vso armaturo obtožbe.	v razmišljanje.
„Državni pravdnik je mene — je vaklik- ~ .	... , .	- .. .
nil dr. Hioković - primerjal z don Kišotcna. °ar?m pričkanje Nemcev, da bigla-
S tem je hotel biti posebno duhovit. Vsprej-	■?.y,-tl zako.n š^*0'*™?111' * £
mem to prispodobo. Rozinanta (kljuie don	b,! ,z6Dan » Niž;e-Avstrijske vsaki drugijezik
Kišota) je obtožba, a mlin na veter (proti	razen cesarsko potrjenje.
katerim se don Kišo t boril) so „pojavi" dr-	«m0 ™ že opozarjali na tem mestu Nemce,
žavnega pravdnika. Jedno rozinanto - prvi	nte«ne P^ati to nož, ki reže na dve staram
obtožni predlog — je javni tožitelj že po-	111 " more za,adifcl tađl T mei0 nleSa> kl Sa
jezdil, a sedaj korigira Se drugi predlog.	. ... - . , . .. . . ,
Torej tudi drugo rozinanto zadene ista	Na to ihje te dni opozoril tudi jeden
usoda *	uglednih poljskih listov — „Dziennik Polskiu
Obtožencem se mora vendar dokazati, 7" tcwrej, .iim je P"'*6] opomin k tabora, ki česa so se vdeležili. Govori sa o tajnih se-	h»Pnem P°loža£. aT^ske notranje
stankib. Govornik se je udeležil ža mnegih P®litAj» Nemcem prav blizu. Ihše namreč: anarhističnih sestankov, je li pa morda radi L »C® bl ^.ot.eI» IZTaJ?ta konsekvence iz tega že anarhist. Ne - le teoretično se jei teSat bi morali »to ptanco. b si jo sedaj zanimal za revolucijonizem. Obtežba ljubi i ""fl\ niže-avstrijski deželni zbor, prizna-prispedobe. Tako tudi s ponarejalci bankov-!Tatl	d Q S «m # de ž e I m m z b o-
cev. Aii to ne gre. Če je Adam Pribičevič f.0™' Ah b° »Neue FreiePreste- (ta list pn-izdajalec, ni smeti sklepati, da je tudi!**? °amr®č	™dJ "nkcije orne-
OreSćanin izdajalec le zato, ker jez Ada- nJene6» zakona) soglašala s tem, ako deželna mom občeval. Dokazan mora bitilff? .T	»n Brnu dekret.rata da ,e
komplot	j deželni jezik na Češkem m Moravskem iz-
Accurti: rŽs zveza sama zadošCuje 1« I "j.11?*0 *?iki \ ak? ***** zbor kranj-
Dr. Hinkovič: Tudi najnovei pre-l ,1,^ta1ko..8to.ri1 6,e£e Kranjske in gališki dlog drž. pravdnika operira samo s r pojavi M ®ahW> h> ^ slovenski tu pa polj-Trditev, da naj bi evolucijski projekt izvela1 ,klJeQz!k ^kretirali kakor izključni deželni vojna sila Srbije in Črnogore, je nesmisel.	pa Pr,znaT»m3 Po Povici, da
Naj veča pogreška v konstrukciji obtožbe \mil	^atne nemške manjšine, niti
pa je, da iz zatajevane krivde jednega obto- ne4 Po,'akl .ma!oru,ke °0CeJ0 majorizirati, ženca sklepa na osebno krivdo drufega. _ f P?tein formulirajmo vprašenje skromneje : kaj Državni pravdnik jednostavno: „Moji dokazi J'/f!11 ^eu0 Freie Pres.e" ako bi gališki so popolnoma zadostni!"	, deželni zbor, proglasivši poljski m maloruski
Dr. H rati objektivno
viti v zvezo z obtoženci, ali to se Vam je
ima zadostni!«	! aezfm/ ?Dor». Pjogiasivsi poijsai in maiorusn
I i n k o v i ć : „HoteU ste konstati-i l^zik kakor jedina deželna jezika dal zapreti
tivno dejansko stanje ter je spra- "f1*0 fiol° B,all m bi tako z jednim « •	___: -i:	tt.1 udarcem zaustavil rokodelstvo ha-
državni
njegovi
izjalovilo popolnoma! Ne zadošča trditev, ta ali ta je zaklical „Ž i vio kralj Peter 1", ampak dokazati treba tudi namen. Pri najmanjem deliktu treba dokazati animus — kamo-li ne pri tacih usodnih zločinih ! Zakaj je moralo 48 obtožencev skozi mesece bati se smrtne obsodbe? 1"
Drž. pravdnik: „Ali vam je žal, da sem svoj predlog spremenil in melius?"
Dr. H i n k o v i ć: „Jaz in pravdnik se ne sporazumeth nikdar, argumenti nimajo prepričevalne meči. Hr vatska ni sestaven del avstrijskega cesarstva, zato se §58 ne more aplicirnti na konkretno dejansko stanj e."
Dr. H i n k o v i ć je završi! svoj govor s citatom iz Tertuiliana : Piobatio est innocen-tiae nostrae iniqaitas vestra — dokaz za našo nekrivd o je v aša nepravičnost!"
Branitelj dr. B u d i sja v 1 j e v i ć je govoril na kratko, a dr. Širne Mazzura je izvajal, da Bosna ne pripada posestnemu stanju monarhije. Branitelj dr. je dokazoval, da obtožba je bila
katiatiški agitaciji nemškega „bunda" v Galiciji?!
A v Galiciji ni več Nemcev nego 17» %• Ali bi se potem „Neue Freie Preste* Še sklicevala na neki „duh", češ, da deželni jeziki spadajo le v dotično deželo, iu da nimajo nikjer drugod v državi ničesar iskati?! Poskusimo!_
Furor teutonicus.
Poslanec Pittner je stavil v včerajšni seji nižje-avstrijskega deželnega zbora na namestnika interpelacijo, v kateri se pritožaje proti zapostavljeni u nemških uradnikov na škodo Nemc9v pri državnih uradih na nižje*avstrij-skem. Ti ljudje so pač zgubili že vsako mero razsodnosti. Ali nič ne pomislijo, kaj bi bilo, ko bi začeli preganjati Nemce, ki so nameščeni ket uradniki po slovanskih krajih ?
NastM izjavil, da ie bila akcija „Slov. juga" naperjena proti Črnigor*. — Branitelj dr. P o p o v i ć je govoril o z lanih noticah, ki jih je zemunska policija odvzela branitelju dra. B idisavljeviću, ter je dokazal, da se je ves ta proces narobe vodil. Najprej bi bili morali zaslišati Nastića!! Le tako bi se bilo moglo konstatirati, v koliko se je vsaki obtožencev udeleževal na i nkri mini ranih podjetjih.
Po pavzi je govoril obtoženec Va-lerijan Pribičevič in sicer tako prepričevalno, iz polne duše, da je bil predsednik v očitni zadreg'. Vedno je posezal govorniku v besedo in ga pozival, naj ne govori tako na raziežno. Pribičevič je začel splošn m historičnim uvodom. Predsednik : „K stvari! Ne govorite tako na široko, ako ne, bomo sedeli še leto dnij tukaj!" Val. Pribičevič: „To bi mi bilo všeč, bi vsaj še nekoliko ž vel«14
Girornik je na to razpravljal o posamičnih fsktih obtožbe in je dokazal, da se ni udeleževal nikake veleizdajniške akcije. Go-
K vprašanja delovanja deželnega zbora.
Sedanja pogajanja med Čehi za delovanje češkega dež. zbora L u k i u i ć brezuspešna, Čehi so izjavili, da že padla, ko je zakonske predloga glede uredbe
češkega
iu Nemci so ostala so vladne razm3r v nespre-pogaja-vladne kar pa
dež. zboru in odbora češkem za njib jemljive tudi kot podlaga za daljna nja. Nemci zahtevajo, da se stavi nredloge na dnevni red prva seje, v Čehi nočejo privoliti.
Eakor vse kaže, splava cela Biecerthova akcija po vodi. _
Zarota v Črnogori.
Iz Cetin^a poroča korespondenčni urad : Neki podporočnik je zbral svojo stotnijo, ter jej naznanil, da ima nalogo, loviti neke hudodelce. A on je vodil svojo stotnijo k nekemu skladišču smodnika in mumcije, kjer je naročil svojim vojakom, da se imajo polastiti skladišta.
Vojaki pa so odrekii pokcrSčino. Oblast-nije, ki bo bile c dogodka obveščeno, so odredile aretacijo častnika.
Sestavljena je posebna vojna sodnija, ki naj bi preiskovala cel dogodek. Enaiit oseb je pobegnilo v Albanijo, da-ci jih oblaitniie niso iskale. Is tega bi se dalo sklepati, da
voril je o konferencah in dokazal, da trditve i« obstojala zarota, ki bi jo bil moral častnik
Nastića ne Gdgovarjajo resnici. Nenadović je bil člen makedonskega komiteja, ki je posedoval bombe. Predsednik: „Zakaj niste prej povedali tega?4 — Obtoženec Valerijan Pribičevič: „Da ne bi Nastić svojih izpovedeb primerno izpremenil!" Ozirom na na-glašanje drž. pravdnika, da je bil on Pribičevič — med razpravo dobre volje, odgovoril govornik, da je mogel biti,
izvršiti, njen.
— Pravi namen zarote še ni pojas-
Dnevne vesti.
Priloga
.Edinosti*
o volitvah na Goriškem s spopolnjenimi in rekt.iiciranimi po-da tki, ni mogla iziti danei (kakor smo včeraj • obljubili) iz razloga, ker smo prekatno sinoči jg'gj. prejeli potrebne pravilne podatke. To prilogo
se čuti nedolžnega. Sicer pa je .	**** ste*ilki-
tem procesom doseženo, česar ne! f Marijan Male. — Včeraj popoludne je bi mogli Srbi v 20 letih storiti!! izdihnil po mu5ni bolezni v cvetu življenske Predsednik: rVi ste torej zadovoljni ?!** dobe, star komaj 20 lel, Marijan Male. Vsem Obtoženec: „Da, zadovoljen sem 1"	I onim, ki so ga poznali, se je bil mladenič
Obtožencu Vasu Lukaću je pred- prikupil, zakaj živel je raziodno v narodnem sednik odtegnil besedo. Obtoženec Gjuro duhu, hrepeneč po znanosti in vednosti. Živo Jovanovič se čuti nekrivega. Oče petero:ie *atil tadi oa pdarce, ki so udarjali na otrok je, naj ga izpuits na svobodo. Obt. narod, preziral je etarokopitne, zaspane Lazić je naglašal, da ga ni nijedaa priča ti1"** in vspodbujal je mladino k svežemu de-obremenila. Obtoženec J a g n j i <5 je nagla- lovanju ; marsikaterega tovariša je potegnil šal svoje lojalno mišljenje. Obtoženca Zuka-!'?6* v slovenski tabor, od katerega se je že
novičiuKalafatič sta prosila, naj ju rešijo obtožbe. Obtoženec Dragosavac je omenil, kako je dr. Hinkovič vprašal Na-< atića. d a -1 i veruje v Boga. To vpra-1 Sanje stavlja on, obtoženec, do državnega pravdnika, ki pušča nedolžne ljudi ječati v ječah!	I
S tem so bile izjave navzočih obtožencev zaključene. Prediednik je imel kratek za-
bil oddaljil. Zanimalo ga je vsako gibanje slovenskega naroda, bodisi na literalnem ali političnem polju. Mnogo je uplivala nanj vzgoja v slov. šoli. Skoda, da ga je tako zgodaj posekala neizprosljiva smrt.
„Dalmatin" in slovenski Jezik. — Ta „hrvatska44 paroplovna družba je ža proslula v naši javnosti s tem, da je na verolomen način odgrizla kruh slovenskemu delavcu v
Trstu. Sedaj pa nam poročajo o slučaju, ki pričs, da ta družba ne mrzi samo sloveo-skega delavca, ampak tadi naš slovenski jezik.
Nekemu slovenskemu trgovcu !je došlo potom te družbe nekaj blaga iz Dalmacije, po katero je poslal svojega težaka v magazin družbe. Ker pa je imel ta poslednji 10 novč. premalo seboj, mu niio hoteli izročiti blaga. Dobro. Naslednjega dne je poslal trgovec svojega vajenca s polno svoto in listkom v slovenskem jeziku s prošnjo, naj izročijo blago. A zopet niso hoteli izročiti, ker je bilo pisano slovenski, češ, da oni tega ne umejo!
In tako nesramno žaljenje našega jezika se dogaja v družbi, ki je na glaau .hrvatske" !! V družbi, ki dobiva od države subvencijo, ki jo poslednja smatra kakor nekako koncesijo in znak naklanjenosti do — hrvatski Dalmacije!
Mera grehov te družbe nasproti slovanski stvari je polna in s polno pravic) smemo zahtevati, da vsi jugoslovanski zastopniki po-skrbe za to, da pride s to družbo do temeljitega obračana,
„indipendente" in slovenski Jahači. — Ta dni sta se spravila to radikalno — noro italijansko glasilo in pa še neka druga laška capa nad slovenske jahače, Nekateri slovenski gospodje zahajajo nemreč v neko tukajšnjo italijansko jahalno šelo. To peCe omenjeni glasili. Ti zbesneli eksponenti italijanskega tiska se namreč bojijo, da bi mog.a priti „odlična" ital. gospoda v dotiko s Slovenci, da bi spoznala te poalednje, ter uvidela, da Slovenci niso oni divjaki, kakor jih slika italijaniko časopisje. Govore da med sabo slovensko. Naravno je to in ne sme biti drugače. Danes ne sme biti več Slovenca, ki ne bi z ljubeznijo in ponosom govoril svojega jezika, pa tudi če bi imel s tem žaliti kako italijansko občutljivo uho. So taki č&si zdaj, o gospoda, ko se bodo vaša ušesa morala priučiti tudi na slovanske glasove.
Slovan.
Cvetje iz vrta slovenske žurnalistike. V ljubljanskih slovemkih dnevnikih od minulega ponedeljka čitamo različnih tako lepih izrazom, da bo vandar-le dobro, da jih tu pribijemo. V „Slovenčevem" uvodnem članku, ki ima že zelo vabljiv naslov „Gidja zalega", se nahajajo med diugimi sledeči izrazi: izderi gada, modrasu ali kakemu drugemu strupenemu mrčssu itrapeni zob; grizlo je komaj rojeno že pokvarjeno . . ; liberalno seme, gisia korenina ; se ne zmeni za z^kgo, ki gomazi pod njegovimi nrgami; bripavo lajaio I beralni volkovi . . . liberalna svojat; oŠtar$i*ki krožki; avoj po beznicsh izvarjoci strup; »ribajo libarni strip ; liberalni kačoni in kačice; liberalni ogavni drobiž; saj bodo gadiči sami sebe ugriznili; pokvarje^avcem in okužnvav-cem vsega, kar jim preblizo pride; da se strup mora izgnati in izdreti.
„Slovenski Narod" priobču;e pod naslovom: „Stekli so* moien članek, iz katerega navajamo : Nagnusne izbruha klerikalne blaznosti, od nedolžne prismojenoiti pa do prave steklosti; ko se bolnik, peni in popada, kar mu pride v obliž;e ; da psuje, kakor šnopsa pijana hribovska kleda ; p<uie kakor norec ; ljudje, ki se jim kieajo možgani; stekli to klerikalci, s svojo stekloetjo bi radi vse terc-r;z'r*li; jeza je stopila klerikalcem v možgane.
Ia s tako duševno hrano se pita slovensko ljudstvo ! To naj bi bilo vzgojevanje Ijuditva ! Tužna nam majka !
Začetek šolskega leta 1909 1910 na moškem učiteljišču v Gorici (v S. Gregorčičevem domu v ulici C.oce),
V	četrtek 30. t. m. se bodo še sprejemali novi gojenci in v petek in saboto (1. in 2. oktobra) ae bodo vrSili dotični vsprejemni izpiti. late dni (čttrtek, petek in Boboto) polože ponavljalne izpite oni gojenci, ki jih še niso dostale v Kcpru.
V	ponedeljek 4. oktobra bode v cerkvi av. Antona av. maša ▼ proalavo godu ce-sarjevrg i in ob enem otvoritev novega šolskega let%i
V	torek 5. oktobra se zbero gojenci ob 7'/4 z;utraj v ovojih šolskih sobah, kjer se jim prečitajo disciplinarne naredbe ia jim bo objavljen urnik. V aredo 6. oktobra se prične redni pouk.
Vsem isterskim akademikom, ki nameravajo študirati na avstrijskih uaiverz&h, naznanjamo, da ai morajo preskrbeti letos za vpisanje . tudi primerno sliko (fotografijo), predpisano za nove legitimacije (abiturijoatje z 2 ekeempl&roma). Ob tej priliki priporočamo, da naj si omisli vsak še doma ubožno spričevalo, izdano od občine, potrjeno od okr. glavarstva, davkarije in zemljeknjižnega urada, kar je neobhodno potrebno za oproš-čenje kolegnine in za eventueine podpore. Oni kolegi, ki pridejo na Danaj, dobe potrebnih icformficij pri podpisanem,
„Klub iatrakih akademikov" — Danaj VIII., Kochsjaaae št. 9.
Iz cerkvene služba. Stolni vikar bazilike sv. Jušta dr. Anton Mecchia žapnim upraviteljem te cerkve.
Za obrambeni sklad C. M. bral g. Peric o priliki birme v 8*26. Rodbina Peric je darovala v iati nemeu K 5.20. Denar je naložen v Trg. obrtni zadr. pod št. 1034. Ž veli pomemalci.
Onih 9 K, ki so jih Barkovljani nabrali v Eiomaniib, so uamen ene tržaški možki podružnici dr. sv, Cirila in Metoda ia ne ^-straki.
je imenovan
družbe je na-Mavhinjah £
V Trstn; <Lie 29. septembra 1909
»EDINOST« št. 273
Stran III
Shod kraških županov se bo vriil darei; „Nar. delarca" bodo tudi na razpolago popoludne ob 2. in pol uri v Dutovljab. Na | vsakomur. Medsebojno tekmovanje v razpro-bavi! ■ prašanjem dežel o o-d aii teh liatkor bo tudi zanimalo naše goipice
se bo
volitev so povabljeni v«i kraški
shod. ki zborikih župani.
Nova telefonska razmerja. S 1. oktobrom t. L se uvedejo sledeča govorilna razmerja: Trst-Bjelovar, Trst—Karlovac, Trst—Križevci, Trst—Ogulin, Trst—Sisak in Trst— Varaždin, — Govorilna pristojbina znaša za vsako navedenih razncerij 3 krone od navadnega, 9 kron od nujnega triminutnega pogovora
ker ona, ki jih proda največ, dobi krasno nagrado I Torej ob 4. uri pop. v „Konsumno društvo" v Rojan. Na svidenje!
Pevski zbor bratovščine sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu uljudno vabi svoje stare in nove pevce, da se redno udeležujejo pevskih vai, da nastopimo častao na veselici v nedeljo dne 3. oktobra v Barkovljsh. Pev. zbor se nadeja, da tudi slov. občinstvo pride poslušat naše male slavčke, kako prepevajo.
Ker prip?.daio k krajevnemu telefonskemu Na vsporedn bo tudi šaljiva tombola z mno-omrežju Trst tudi postranske centrale, oziroma | gimi dobitki in ialjiva pošta. Iz uljudnosti bo ia»ne go orilnice v Barkovljah, Bazovici, j sodeloval tudi gospod Potrato, člen dramat. Kopra, Miramaru, Mdjab, Nabrežini, Opčinah, \ društva v Trstu.
Prošeka, Sr. Križu in Sežani, velja za Trst rečeno samo ob sebi umevno tudi za te kraje.	_
Tržaška mala kronika«
Telovadno društvo
TRŽAŠKI SOKOL
V Trstu	--
Danes v sredo je prva pevska skušnja Povožena od automobila. Umrla. Včeraj!za 2ePski »okoish zbor. Vabljene so k skušnji
z utraj ob 7 io pol je bila revna starka neka T8f člen,ce 10 prjateljice „Sokola. SkuSnjs se Uršula Hreščak. stara 75 let, iz Pctač nri i PnCne tjčoo ob 8. uri v mali dvorani čitalnice.
pri
Dolenjivasi (Senožeče), ko je šla po ulici j 3. Autonio, blizu Vidalijeve lekrrae povožena Akad nd automobila št. 318, ki ga je vodil šofer 6. in pol
Viktor Riva. Spravili so ženico v bolnišnico, kjer je za težkimi poškodbami ob 2. popolu-dne umrla.
Ni biFo umora, — Na podlsgi razparanja trupla prostitutke Marije vdove Matias, ki so jo v nedeljo zjutraj našli mrtvo v njeni sobi z globokimi sledmi na truplu, ki eo se tudi ctroko-njaškeicu očesu kaker da izvirajo iz se strani izvedancav dr. Savoiga Msr ioisa konstatirano, da je smrt nastala vsifd zaitrupljenja po alkoholu. V smrtnem bo u si je ženska, čateča da se zaduši, spraskala in stiskala grlo z lastno roko.
Oai nepoznani človek, ki je bil zadnji z njo v sDbi, jej je le vkradel ono malo dragocenosti, ki jih je imela pri tebi.
Truplo v morju. Včeraj zjutraj so nekateri delavci zaposleni pri zjsuvan;u nabrežja Pčscatori, zapazili truplo, ki je plavalo na vodi. Potegnili io truplo na kopno. Zdravniki so konstatirali, da je smrt nastala vsled vtopljenja pred več urami, V vtopljencu so fpoznaii krešnjarja Josipa Torcrllo, starega 60 let, Kakor se ie izvedelo, je Torceilo
Pevovodja Mabkcta. fer. društvo „Balkan". Danes ob uri pevska vaja v „Slov, Čital-
nici". Ssdelovateiji pri zabavnem večeru, pridite vsi!
Odbor pevskega društva „Ilirija" se naj-
topleje zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je veselica 12. t. m. vsestransko vspe:a. — Posebej se zabvaljaje še onim gg., ki so vstopnino prepi&čatr.
----- zdele najpopre',
zadavila, je bilo pa: ^ar. d&lav, organizacija
dr. Savtiga in dr. j	os
priredi
Tri javne shode:
v Bojanu: v čžtrtek, dne 30, septembra t, 1. ob 8. uri zvečer v dvorani „Komumcega društva" (pri cerkvi);
pri sv. Jakoba: 7 soboto, dne 2. oktobra 1.1. ob 7, ur. zftčer ca vrtu „Konsumnega
druStvp." •
v Skednja: v toreV, dns 5, oktobra ob 8. uri zvečer v dvorani „Go«podartkega društva*.
Dnevni red:
________________j _ _________ „Položaj delavstva v Trstu s po-
Dredrčerajšnjem obhodil več gostilo in potemsebnim obzirom na minole dogodke".
Šel pijan po nabrežju. Zgcbil je bržkone
* *
Krajevna skupina N. 0. O za sv. Jakob.
Pripravljalni odbor ima danes ob 8 uri zvečer odborovo r.ejo v prostorih N. D. O. u\ La-
seiež kra evne sku-
ravnotežje in padel v vod , k er je nesrečnež naše: *mrt. Zapustil je tri dorasle otroke.
Poskus samomora Marija S:ock, stara 19 let, dnin&rka, te je hotela včeraj zadušiti; vatoio 1. Glavna točka: c plićom, ki »« je ra.rviial iz gereče žrjavice pine za sv. Jikcb. v zfcprti sebi. Dcm^čini so pravočasno to za-j	~
paz i in rešili. Vzrok nesrečna Ijnbezec. !	DarOVl-
Koledar in vreme, — D-ines: Mihaeli — Ženski podruž. sv. Cir. ve', a-.g. — Jutri : Hieronim c?rk. nč.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne
4- 38.° C. — Vreme včeraj : deževno.
Vremenska napoved za Primer ako: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. — H adni vetrovi. — Temperatu a mila.
e
i — ^ jjuut u z. »v.	in Met.
daroval I^an svoje dijete v zn?:ku 20 K,
— Za moško podr. sv, Cir. in Mst. v Trstu. O priliki poroke gnspice Marije Gregorčič z gosp. Alojzijem Ferfolia je nevesta nabrala med svati in gosti 25 kron 20 stot.
Naše gledališče.
V nedeljo 3. oktobra t. 1. prva predstava v letošnji
DVORANA ZA SOOBENE DRAŽBE
ulica Sanitd. 23-25 pritličje.
Drsžbs, ki ae bo vriila dane« 29. t. m. od 9. do 12. predp.
Dragccrni predmeti, pooolne postelje, i nočne omarice, ogledals, ch:ffjniers, nmival-1 niki, mala krcnometričoa ura, naslon:aČT postelja, pisalna miza. slike, miz ca in drugo rabljeno pt bistvo.
POLITEAMA^ROSSETTI. Včeraj se je Šivalni *tro?, topi^merji, elektr. ž ce, 10 ■I v tej s-zoDi vprizorila Citalanijeva i komad°7 acision«-F.utom?te?" stare pištole :n samokresi, peč na špirit^ ročaji za plin in kovčeg.
sezoni.
Tržaška gledališča.
prv c v iej sc zodi vp opera „W a 11 y-, Gleda.išče je bilo nabito poiro do zadnjega kotičks, odoaev to kresnega. uspeha t^ opere v lanski aezoai. Sploh si ta umotvor, eokrat tako malo uvaževan, pridobiva čim dalje več obču3cvi»teljev in priha a sigurnim korakom do onega pripDzna-uja. k> mu v reioici t-če. Tržaškemu občinstvu ie že omilil. Sij je žahbcg prerano uir-li Citalan;, ki je bil ob enem z litranom Smi-f gii* glad.I v Italiji pot k triumfalnemu na*ro?u WKgoerjeve uiuzike, najmarkaotnejši po v moaemi italijanski operni dobi. Ca-ta!a i "e b:l več.i umetnik nego drr»i, srečne š: n:go on, n, pr. Paccini, Miscegai, Lviccivilio i t. d. — Cata.ani e^ originalni žen j dokazu a ravco njegova opera „Wal!yM, de!o mogcrčntga dramatičnega vpli?a. Muzika ; a zgradba opere, če tudi ne počiva na Wagierjevem bistemu vodtčih motivov, ]e globoko zssnovana in tvori krasno harmonično celoto.
Vprizcr tev opere je bila izvrstna, na čemer im*ia razun izvrstne takto*ke iraestra Arma;;i glavno zaslugo g.ca Cervi-Ciroli (pro-* g>riitiaja) in slavni DBriton g. Siracciari, Tuii tenor Pintucci in drugi so želi aplavz. Scenr-rija je bila krasna.
Prihodnja repriza jutri.
Društvene vesti.
V nedeljo bo torej tfsti dan! — Vinska j
trgatev je širšemu občinstvu že dobro poznan.. prireditev. Zato pnh;ti občinstvo gotovo i?	krajev v Roian, da bo veselo zopet
par u-. Odbor g'.usbecega društva .Trst" je presifrbel, da se izrrši trgatev čim lepše tc
ca Zhdovclji vsakogar. Sliš&li bomo na ediu našo Toznanko gospo Josipt-vić-Prahor, kakor j «oi!«:mjo. Po trgatvi bo veselica, ca kateri i
pi pertko drultvo „Ilirija" od sv, Jakoba i vet fe m zborom -O nenhti !M Listki v korist
izjava.
Jaz podpisani obžalujem, da sem obdolžil po krivem g. Radoslava Srebotnjaka, trgovca v Lokvi, da je dajal vojakom manj kave, nego jo je zaračunil. Ker ta obdolžitev, v katero sem bil zapeljan po drugih, ni resnična in je g. Rad osla v Srebotnjak pošten trgovec, jo preklicujem in prosim odpuščanja.
V Lokvi, dne 27. sept. 1909.
JOSIP BEJAČ 1. r.
predsednik „Konsumnega društva" v Lokvi.
Dr. M. Protner I. r,
pnea.
Josip Velušček I. r.,
priča.
A 4
Potrtim 9rcem naznanjata podpi sana evcj'.m dragim sorodnikom, prijatel jem in znancem, da je Djiju preljubljeai 20-letni Hin
Marijan Male
po dolgi in mnčni bolezni danes ob 3. uri popoludne preminul.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v četrtek ob 4. ari pop. iz hiše talosti Via della Guardia St. 42. Preblag mu spomin !
TRST, dne 28. septembra 1909.
Ivan Male, Marija Male,
OČe.	mati.

Pellkl kinematograf
TRST - ulica Belvedere 19 - TRST
rd .rede 29. sef t-Trhra do petka 1. oktobra :
ŽENSKO SRCE, sentimentalna slika — UESAB, melodrama. DO TRETJEGA OBE BADO, komično,
Pr»i sedeži 40 st., II. 20 stot. ■ Otroci In rojaki 10 stot.
m
iBUHBSi
Odprlo se le u ulici OInc. Belllnl 13 (zrouen nooesa su. Antona)
: zaloga mamil*, blaga:
DE ftHSELl & REBER (PREJ flCEHTI PRI TORDKI SERAFINI)
Preskrbljena je z bogato izbero perila, pletenin, blaga za ženske obleke, čipk, raznih potrebščin, kakor tudi drobnih predmetov po jako zmernih cenah.	Postrežba točna.
Odlikovana lekarna Prendini
se je danes zopet odprla
v ul. Tiziano Vecellio 16
vogal ulice Vittorio Alfieri.
HOTEL ■■ ABBAZ A
Ulica Geppa št. 20, Trst
(Piazza Caserma) popolnoma prenovljen in preskrbljen z ?sem komfortom. Sobe cd K 2*— naprej. Omnibus k vsakemu vlaku. Restavracija slov. in nemško kuhinjo. Cene zmerne. Udani i. Woschitz.
I
ina od c. kr. namestništva avteriza-vana obrt za pokončavanje podgan, miši lisic, krtov in v-»eh mrčesov, stenic in vsei drugih živalic
C&RLO JENULL
Delalnica In zaloga TRST, ulica Tesa
G. M lina & Cfl.
Nova in bogata zaloga vsakovrstnega
POHIŠTVA
Spalne in jedilne aobe na iabero, Najnovejši uzorci.
Trst, Via dei Rettori št. I
Telefon št 71 Romano IV
Čudovito nizke cene
dvokales, šivalnih strojev, vsakovrstnih gramofonov za gottilne, kakor tudi različnih najnovejših plošč. Izvršujejo
poprave.vspri Batjelu, Gorica btolrra ulica 3—4
Prodaja tudi na obrok«. - Ceniki franko.

GIUSEPPE TABOURET
inžener in pooblaščeni civilni geometer
Trst, ulica degli Armeni 16
sprejema izdelovanje načrtov in delitve zemljišč, kakor tudi likvidacije, cenitve, nadzorovanja in oddaje del kakor tudi proračune.
Eiiiii iiHii
MHM
!!!! Ugodna ponudba !sl!
Za Tlrol, Predarlsko, Oorajeavstrljako, Solnograiko. Štajersko, Koroiko, Primorsko, Bosno in Hero. je avstr. patent
„Umetni Marmor Karalyt"
(1909) ie xa oddati. - Ta proizvod je najboljši nadomestek za najfinejše vrste naravnega mramoija in je posebno pripraven za stenske obloge, vloge pri pohištvu, namizne plošče itd. - Iščemo zastopnike za omenjene dežele. :—: Uzorci na razpolaganje.
TA icr G. HflDN :::: tvornica umetnega kamenja &HJCI A IIU n 11 LJUBLJANA : Dunajska ceata
Ulica Caserma 19 (nasproti kavarne Commercio)
Podpisani naznanjam slavnemu občinstva, da sem llkupil dobroznano trgovino
gospoda O. Hutter-ja.
■	a
Ta trgorlna je krasno opremljena in Tedno preskrbljena se rsako-Trstnim 83f" s rež i m in prekajenim svinjski m mesom.
Dobe se vsakovrstne delikatese in posebno za turiste razne konserve, kakor gulaš, sardine, goska, zajec, srna in vsake vrste divjačina itd.; najfinejši sir, kakor gorgonzola, emen-thaier, llptauer, holandski in ovfijl sir: izvrstni salami: ogrski in furUnski: GRAŠKE in PRASKE gnjati: dunajske in kranjske klobase: najboljša slanina (špeh) in pristna svinjska mast. — Vsaki dan bodo zaklani najboljše vrste prašiči in se bo torej lahko poatreelo s prve vrate rebrci,
Posebno priporoča izvrstni buffet,
kjer se dobe vedno gorka in mrzla iedila, vedno a veže DREH ERJE VO PIVO in razni naj fin. liseiji. Poleg tega imam na razpolago vsake vrste vina: to so od vipavske vinarske zadruge: Risling, zelen, burgundeo in navadna vina. Ob enem Imam podpisani zastopstvo omenjenih vin za Trst in okolico. Nadalje držim prve vrste istrska, dalmatinska vina in KRAsKI TERAN. Bogata zaloga buteljk domačega in tujega pridelka. — Postrežba točna in na zahtevo na don Krćmarjem, hotelirjem in drugim razprodajalcem	■■ primerno znižane in zmerne cene.
Za obilen ohisk se priporoča ERNEST PEGAM.
Stran IV
„EDINOST" št. 273
V Trstu, dne 29 septembra 1T09
RESTAURACIJA
2PAS5EGIO EANI' AKDREA št. 36
Toči izvrši no pivo vino !. vrste. Dobra kuhinja. Velika dvorana in postbna g £|ijQygg blvsHastnik gostil.
soba za društva
„ALLA ŠTELIA"
.Ml ABTICH1CAHP1 M":: T
M&U OGLASI
■'■^ je računajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina stane 40 stollnk. — — — Plača se tako]. — — —
V"
Novcporcčencema želimo obilo sreče, na-: družb?, bi -o pokazali, d i jini jo p:i srcu đ* jaje s?, da v njiju novi družini ostane'naši neca, ki nam ^o grabi sovr.g Gb meji. vtdao isti naredni dub družine Gregorčičeve,. B g ia ntr d pa odpu.tits onim n&šim zra-ii je vzgojila narodno ženo, k.koišnja je nabi- ; cim .veljakom*, ki r i.o ^o'oži.i na oltar demo-ralirs.	j vine — ri peče- eza g: oSa 1!
D ecar jc naložen v „Trgovski obrtni za-! Da'je "ie prd^rila	družba 8 K z
drogi".	;if»ro na užigaiice 2 K 12 stetink. Skupaj 10
— Za moško podružnico družba sr. C. j K 12 »tot.	j _ . .	.. .... . .. .. .
«r . . , ,	.	Punrlmn cn s^di veliki in mali, novi m stan
in Mrt. se je nabralo:	| Mova zavarovalnica goveje živine. Dne| rrOOajO 513 _camPo Marzio št u, sodar.
I. Tov. Jak, T.ošt v spomin ,20. tept. 26. t. m. smo ustanovili v Dirači dežeiro!_
K 9? katere so darovali tov. iz S-rudo:fa: zavarovalnico goveje žit ino za kat. občine! Gfte+ilw*i Al Gimocinu ul. Squero No ak I. K 1; Kl;un, Vidmar, Banč, Nabor- Divača, Ležeče. Ko nam je deželni uprav. g. | «Ublllli«t ?*MI Ullillc&^IU nuoro 7 goj, Trr št po 60 -.t ; HreSčak, Bizjak, Ko- Fr. Bakar obra-lcžil pomen zavarovalnice ter I*™ ™ače in J.®^ P™	^poroča se slavn
r>lar, Jerič, Makuc, Kranjc po 40 »t.; I.;na9 potrebno poučil Opisalo se je	j cbčm8tTU za obllen obl8k	^
Kranjc, Batič, Kalin, Ferjančič, Svetina, • jtevilo udo? s 116 slavami sivine.	I Prnrlam zemljišče pri električni železnici v
Oatrovska, Bavdar, C<goj, Dodič, Smet, Kalin j 7Qjue™	W ^ r«rfJ rrU 111 zgornjem Bojanu. 4C0 aežnjev, za 900
ro 20 at Bestan 30 sfc. in Hr.'vatin 10 rt. L JM™ SS^E? £ hU ^ fi ! f0rint0V- Na8lQT P°V6 In9- °dd EdiD°3t'- 1685
Htt* n ic k » rW j l i	preaomtne zavarovalnice, je bil voJi?n e. -
. Učenec C. M. šole Zižamrd nabral naiAJL -o-u^	n:..« ' 1 |ŠC6 SB učenca z dobro plsčo' mizar Be!ve*
kol. dr. v
,Balkan" K 11,24. — III.
Alojz Kebec vaški načelnik v Divači.
dere 8.
1713
trgovin* s hišo se proda. :.-: Letni promet čez 500 0C0 K
veselici	__ __
Omizje v kavarni „Balkan" ped geslom:! Na naslov tržaškega poštnega ravnatelj- _
Kar Kanalci— mi še enkrat toliko — K 33. stva Iz Di»hče smo prejeli :	i £tl GFOS
Denar brani tajnik podr.	I Ne?oJjoi hdo že, da moramo poslušati:	7ailnrill,0 y mnnn
— Čitalnici pri sv. Jakobu je daroval g.! neprestane pritožbe radi draginje od strani^ZnTdSrKte . In^ Dragotin Trošt K 2.	i tukajšnjih poštnih uradnikov. Zato opozarjamo^'"®: o°d3™"e.k	J P
Akad. fer. društvu „Balkan" so dopo-iP^	tržešk»> ozi"ma trgorinsko;ratm odde,ek Ed,P08tL	1711
MKfio. Ter. orusivu „tsaiKan- so aopo-i^.. " ~----- . —» —--—	^ -
sla;i za „Družbo Sv. Cirila in Metoda" „Di- i »»nutcrabc, caj vendar že ukrene potrebno. | |ja nmdai hiV 5zlro*toriJ iaSko podporro društvo" in l,udike knjižnice ^ 89 enkrat rešijo Uat. plesnjm akti radi ™* |II UUdJ zemlje, fckoljo. \
in 600 klaftrov rdela 218(1656
; 20°/0 kraške doklade I Ti akti ležijo več nego
1 «o morda celo zlezli v p»či peštnega ravna- skimi komadi^Ulica Cavana 4
vzdrževane po cmenjem drult»u : Pola 119 (D.\ Eraest R^k^.r) : Dr. Rfkar 10 K. Ing. Skoberne 10 K,.. . dr. Staie 10 K, dr. N. N. 10 K, dr. Abram , t2i:st'a
10 K, dr. SavLik 10 K P. Jeraj 10 K. dr. | Naši poštni uradniki morajo na vsak na-Kovačič 10 K, Jakob Štcka 10 K, Rado! dobiti zahtevano kraško doklado, k^jt: Lah 10 K, Križmančič 5 K, Gloreoika 3.20 K, j inStanca je že stvar re&ila ! — Ako v teku Kavčič 1 K,	! enrga meseca direkcija ne nakaže tsga, obr-
Pola £t. 122 (V. Majcen) :	i nemo se na vse alovantke poslance, da pride
Jakob Perba*c ml. 2 K, Mario Lušić; *tvar * parlament. Potem razkiijemo rrzmere 2 K. Malensca 1 K, Bsmnć 1 K, Mikaaovič ■ So kje drugje. — Mislimo, da bo to vendar 1 K, Trgovski pomočniki Trst, 2 K, Scbmuc i enkrat zadostovalo. Rcmpa 1 K, Viktorija Čenovin 20 stot., X| -- _ .	^ >
20 stot., Vouk Valentin 50 «tot., L Šuman | V©Stl IZ StđiJOrSKe.
,R®*.efka ,20 »toto Božo Frank 70 j v s,oven8ki kmetii8ki šoli v Št. Juriju ob s o ., M. (nečitljivo) 10 «tct Temine 201 - g ^ tor0 7s g5 u6eDC8?t pouk pri6ne atot., J. X. 20 strt,, Celegm M. 20 stot.. n0v°mbr-m t 1
Clagron Iren 20, siof., Depolo L^ro 20 Z POV-roDr-m _
stot., Frančišek Čermelj 10 stot. Čeho»in;
leto daa pozabljeni v kakšni omarici, ali pa! KrdSIll grHITIOfoni %'eLkimi i^hrvlt-
1703
14-Ieten
deček išče službo kot pekovski učeneo. Martin Pertot, Nabrežina 159. fl7U5
IR fofpn	i^če službo kot učenec v pro-
Iv>mICLCli dajalni jestvin. Martin Pertot, is'abre-žina 159.	1705
IcPAM pol-delavca za trgovino ali izuČenega tr-loUClU govskega pomočnika. Kje? pove Ineeratni
oddelek E!'nost'.
1655
Sodi
mali in veliki Valle 1.
se prodajo v ulh.i o^lla
1523
Gospodična
iako izobražena veSča slovenščine, nemščine, neKaj italijanščine, želi nastopiti s'užbo bI«gain:ČHr-e v ve*ii trgovini v Trstu. Ponudbe pod rZVONČEKu, Gorica 1, poste restante.	1C91
ki je upetjara v trgovini z oljem, jesi-hom, milom in vinom, bi se lahko združila z solid. osebo ki ima primerne prostore v g-lavnem mestu, kjer ni še take pro-dajalnice. Drug bi moral sam pomagati ter mora razpolagati z ma-iim kapitalom. Za pojasnila pisati na Inseratni oddelek Edinosti pod
trgovec v Poreču (Istra)
Odda se
mala soba v ulici Coroneo Št. 5.
_170S |
MtarlPfliP z ""-etc0 Prakso v podjetniški pi-m« d U d I Iv sarni, 4 gimnazijske razrede, govori slovenski, hrvatski, nemški in laški, ičče primerne službe. Naslov pove Ins. odd. Edinosti.	1702
se priporoča cg. krčmurjeaa, coaMiuič rjem if zasebnikom ket mfšetar v uskupovan'-u in pr da-
jsnju
prodaja na deh-b fižol, krompir ir. oljkino olje, ter trgujs s šivalnimi in poljedelskimi stroji.
grozdja in vina
K
O^kn velika s prostim vhodom, razgled na ulico OUileS, ee takoj odda. Vprašati v ulici deli' Lnra št. 1, II. n.	1704
20 stot., F*an Komac 40 %tot., Ciril Scbmidt 40 itot., Novak Aodrej 20 stot., Bačer Ni-o« laj 30 atot., Stefa 40 atot., I?an Udovič 10 stot., Anton G. 40 itot., B. Roje 40 ptot., N. N. 50 etot.	(Pride še).
Na veselici pevsk. društva „Zvonimir" v Rocolu, ki se je vršila dne 19. t. m., pre-plačaii «o vstopnino sledeči gg,: Lovrenčič Jakob 20 atot,, Iv. Serafjn 20 atot., Franjo Mire 50 »tet., Ac.ton Š:rk K 1, Maloaoa Plaper 60 stot., Rudolf P^egarc 20 atot., Matija Sever K 1, Štefan Volk 50 stet., Mihael Grmek 50 stot.. Jakob Lah K 1*50, I. Gregorič K 1. Fr. Kobal 40 stot., J. Sia-mič 50 stet., Fr. L->zar K 2. Josip Mrzek 60 atot,, Alojzij Bjekar K 2, Krittina Gerdcl K 1.50, Vekoslav Turfeo 50 »tet., Josipio« Lah 50 stot.,, N. N. 50 stor. Som K 1, N. N. 50 atot., Šrajer 50 ster., predsednik »Jadrana41 K 1, Fr. Straua 10 sto*., M. Vidmar 50 stot., dr, E. Slavik K 2, Gržinič Antoa 50 stot. Srčna hvala vsem darovateljem !
i

NOVOST I
Brez konkurence I
Model „Adler"
NOVOST I
Brez kon-
___ PISALNI STROJ ŠTEV. II . kurenC9! _
Dve različni pisavi brez menjave sloga
B---SS
Zdravljenje krvi
Čaj „Tisočerni cvet" (Millefiori)
Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, Če peče v želot ckakor proti slabemu pre-bavljaniu in hen3eroiOt.m. Jeden omot za zdravljenje stane 1 SL ter se dobiva v odlikovani v lekarni
Praxmarer.Al One Morr Trst. vflliRiltro:



Na zahtevo se
da stroj na poskns,iie da M
se prisililo ::: kupiti ga.
Na zahtevo se
da stroj na poskus, ue da bi
se prisililo ::: kupiti ga. :::
Vesti iz Cšoriške.
x Imenovan e. Nadškofi;*ki ordinrrijst je podelil alužbo teineniškega prcf^ecrjit Sio^eeccu Josipu Llianu. Kakor cmo žo poročali, je zavzemal doslej to meato prof. Tartao, ki je bil odit3vljen radi svojega naitopa la gra-dežkih Tolitvab.
x Nezgoda. Prtf^sor Cleri, bibli o ekar na goriški licealni knjižnici, je padel v biblije-j teki z lestve, pri č m£r	zvil nogo in indij
drugače precej hudo poSkodoval. takr, da ao g\ moiali prepeljati v bolnišnico. Prcfjsor Cieri je bil gimnazijski katehet, a je prišel proti ivoji vel i v bibiijoteko in !e na pri-zadevanje cadškcfa in kneza, ki je po t->v 1 na C.eri;evo meato svojega rojaka Rrjcs,
kf.ter; pa n nič taj pril ubijen ca piajua^iji.__
x Razpisane podpore in štipendije. Dč- ^a žel ni cdDcr razpisuje štiri dež. pedoore pj 400 kron zb dijake iz Goziške, ki eo dorršiii srednje in so stopiii r useke šole. Podpore dobita dvs slcT&n-^b?* in dva ital. dij&ka. P/o-inje je vlagati 00 31. oktobra pri dežčloera ortboru, in jim je priložiti spričevala zre'oiti, ub.bt.it ia fpj«a v k»ko viso'io &olo. — Raz-pi-hte no riaije tudi tri dfžfl. Štipe&dije po 600 krOL. P~f;Sn]e naj so vieže do 31. oktobra t. i. ki jim jo prifo2iti kestbi list, domo:-nico, ubožci Uat ter potrdua učilišč^.
Iz Komna. V p-ovlavo apoinioa obletci'ca padlih taroua.h žrtev 20. 9. 1908 v Ljnh- ■ ljsni je nabrnia podružcica sv. Cuiia in Met. lepo »veto 99 K 7 stot.
Čast zatedaim darofateijem, ki so zložili nepr.čakoveno visoko aveto na&i dični
združeni v enem stroju,
Glavni zastopnik ^^___^ _ Vf	___ Glavni zastopnik
Dr. f. Zdhors
mm^ Trst ^nm ulica Torre blatita 8,
= II. nadstropje =
. . ORDINUJE . . ,
od 10. -11; pređ. In od 3. - 4. pop.

NOVOSTI
Brez konkurence !
Rudolf John
Trst, ulica S. ^ntoiio 6 (Uao9 r uliti Sin jtieslo 34)
„Adler" pisalni stroj.
NOVOST!
Brez konkurence !
■ omBaKsauKa
solidno in elegance
msr po zmernih cenah
Rafaele Italia
Trst — via Maioanton
NOVO POGREBNO PODJETJE »"JJSJ! d„raug
ALEKS. FIIAXC MA1ER - TRST
žgaliiica kave
TELEFON 1743.
Najboljši vir za dobivanje p c ao kave
- H IM
Predaja tudi koruzna parjo za postr.ljn
&!ic3 lm ta Falcstrina 2 (oni al. Cm^
»i * -i illli f U

z bogato opremo zavsako Corso 49 (PiaZZS Goldoni)
vrstni pogreb. ^Btfe in prodajal-	1
nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — Velika zaloga
voščenih sveč
Prodaja na debelo in drobno.


kavarne in delavnice pohištva i it stavbenih fctEelkov v SOLKANU pri Gorici. ==
mi
IVi
o

ZALQU£:
__________________________SOLKAH,
Ssnea. drž. kolf.^Snfkae ! TRST,vfctCsw^4
Vajetmm iclcsalikl tir i
i- ^aarngsi v
Osrednje ravnateljstvo.
2ALOGE> REKA. Via Pile 2 | SPLIT, naaovoj caall
Zaloga obuvala
auum in lastna delalnica ibbi
PAVEL VISENTINI
Trst, ul. Oiosus Carduccl 31.
Velika izbera m&Skih in žeDskih ćelije v. - Poprave ee izvršujejo tečno in solidno
po internih cenah
Brz.: ZAiitfUtšA - Trsi Telsf. št. 1631 interurkr; Žaye v Soteski (Boiiini)
Lstna produkcija = K 1,000.000 r:
JSfiC \
HOTEL BALKAN
70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji CENE ZMERNE. •• POCKAJ & KOGL.
HOTEL BALKAN