Katolišk
list.
Danica izhaja vsak petek načeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za četert letal eld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za eetert leta lgl.; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXXIII.
V Ljubljani 6. vel. serpana 1880.
List 32.
MtatolUkt kristfan.
(Konec.)
Protestanti anglikanske konfesije podobni so kal-vincem in lutranom; nektere naredbe so pa prideržali iz katoliške Cerkve. Njihov oče je Henrik VIII, kralj Angleški, prežalostnega spomina. Ko se je Luter bil prikazal s svojimi krivimi nauki, razodeval je Henrik za pravo katoliško vero toliko gorečnost, da je napisal posebno knjigo, in v nji zagovarjal Čisti nauk Kristusov. Zavoljo tega je od papeža dobil častni naslov „de-fensor fidei", „branitelj vere"; Luter pa ga je prav z blatom ometaval. Ali neobuzdana poželjivost je Henrika zapeljala v preseštvo, po tem na odpad od katoliške Cerkve. ^Henrik se je bil oženil (1509) s Katarino Ara-gonko. Čez IV lčt bi se rad oženil z dvornico Ano Bo-lejnko. Le ta ni hotela z njim živeti v grešnem znanju, zatoraj Henrik sklene razrušiti zakon s Katarino, da bi zamogel vzeti Ano. Kralj svoj namen naznani papežu Klemenu VII; ta mu odgovori, da ne more spremeniti božje postave, ki veljavno sklenjen zakon dela nerazvezljiv. Sedaj je kralj začel misliti na druge po-močke ter se (po svetu svojega brezdušnega prilizovalca Cromwella) razglasi za poglavarja cerkve ua Angleškem; s tem je svoje rogle pokazal Rimu. Kot „nov papež" zapusti pervo ženo ter se poroči z Ano. Papež Pavel III izobči nepokornega Henrika. To kralja nič ni motilo. Svoje nasprotnike dal je preganjati, mučiti in moriti. Med ljudmi, zoper ktere se je bila obernila njegova jeza, sta tudi dva naj verlejša in naj učenejša moža njegove kraljevine, namreč škof Fišer in kancelar (pervi minister) Tomaž Morus. Oba pobožna, sicer v posvetnih zadevah kralju zvesto vdana moža, sta po dolgi ječi dala glavo pod trinoško sekiro ; še na morišču sta stanovitno pričala svojo terdno in nepremakljivo vero. — Tri leta po svoji novi ženitvi je kralj dal Ano umoriti (1536). Drugi dan po njeni smerti oženi se z njeno dvornico Ivano Sejmourko. Kraljeva volja, to je bilo jedino pravilo v duhovnih in svetnih zadevah; hotel je sicer biti „katolik", samo papeža ti terpel, verh tega dal je sežgati koščice svetnikov, zametoval je slike, a vse samostane (njih do 500) je pozaperl. Kdor se ni ustrašil papeža priznati kot cerkvenega glavarja, bil je kot vele-lzdajec obešen in na četvero raztergan; a kdor je sprejel Lutrov nauk, bil je kot krivoverec sežgan. Tako se je Henrik odtergal od Rima. V svoji zemlji vladal je kot naj Btrahovitiši nasilnik; umoril je 20 škofov, 13 opatov,
500 menihov, 38 učiteljev, 12 vojvodov in knezov, 164 plemenitašev in stotine ostalih ljudi. Izmed šestero žen, ki si jih je kralj zaporedoma bil izbral, je dve dal pregnati, a dve obglaviti; tudi Tomaž Cromwell, ki je kralju pomagal pri peklenskih grozovitostih, moral je poslednjič svojo glavo položiti pod sekiro. To je na Angleškem bil pervi sad odpada od Cerkve. Henrik je odperl vrata krivoverju, ki se je po njegovi smerti (1547) brez prideržka razširjalo in vterjevalo.
Razven omenjenih krivoverstev je še cela kopa drugih manj važnih odpadstev. To so anabaptisti, me-noniti, unitarci, kvakarji, metodisti, kongregacijani itd. itd. Vseh teh, večih in manjših, mora se ogibati kristjan, ako želi biti katolik. Kerščenec, ki bi stopil v družbo jedne ali druge sekte, ni več katoliški kristjan; to ne bi bil ni takrat, ako bi še sicer veroval vse, kar uči katoliška Cerkev, ker odstopil je s tent od prave Cerkve in od zveze z njo. Kajti tudi razkolništva ne smemo se krivi storiti. Kaj je to? „Razkolnistvo" (od besede: razklati) je drugo od sekte. V sekti trosijo se krivi in katoliški Cerkvi nasprotni nauki. Tega pri razkolništvu po pomenu ni, akoravno so razkolniki veči del več ali manj tudi heretiki ali krivoverci. Pri razkolnikih v pravem pomenu je le ločitev ali razpor (razklanje) od vidnega glavarja sv. Cerkve. „Razkol" se v gerškem jeziku imenuje „schisma" (reci: shizma, ker Gerki ne izgovarjajo šizma, po nemški šegi); sledbenikom pravimo : shizmatiki. Sami sebe imenujejo „orthodoksni" = pravoslavni (pravoverni, doksa = vera) kristjani; toda mi katoličani jih tako imenovati ne moremo in ne smemo, kajti „pravoslavni" ali pravoverni smo le mi katoličani. Zovejo se tudi razkolniki, starovčrci *), vlahi, gerški kristjani. — Malovredni carigraški cesar Mihael III, s pridevkom „pijanec", zavergel je pobožnega pa-trijarha Ignacija ter na njegovo mesto posadil svojega sicer učenega, a tudi zelo častilakomnega pisarja Fotija (857), kteri je v sedmero dnevih iz posvetnjaka postal patrijarh (nadškof). Prevzetni Fotij je rimskemu papeža
f>okazal herbet, za seboj potegnil veliko zaslepljenih judt. Zoper papeža podšuntano ljudstvo ostalo je ločeno do dneva današnjega in zabredlo je zraven razkolstva v marsiktero zmoto. Nekoliko se jih je zopet zjedinilo
*) Starovdrci se imenujejo, ker se deržč nekterih stanh obredov (tako n. pr. imajo čezmerno dolgo mašo), ne pa kakor bi njih vera bila stareji, kakor katoliška. V resnici jim to ime tako malo gre, kakor n. pr. novim odpadnikom ime „staro-katoličanov".	Vr.
▼ veri; papeži so jim dovolili, da smejo pri službi božji obderžati stare gerške šege. Od tod gerke ločimo na dvoje: na zjedinjene (katolike) in ločene (razkol-nike). Oboji živijo po Gerškem, Turškem, Ruskem in Avstrijskem (posebno na Ogerskem, v Galiciji in v Er-delju). — „Kdor se od Cerkve loči (piše sv. Ciprijan de unit. Eccl.) ter se prišteje ptuji družbi, ta se ne vdeležuje milosti, ki j h Bog deli po Cerkvi; kdor to zapusti, ne bode se ne na drugem svetu vdeleževal obljube Kristusove; tak človek je ptujec, posvetnjak, sovražnik", toraj ni katoliški kristjan.
Dan danes slišimo in beremo mnogo zm6t o Bogu in njegovih lastnostih, o Kristusu in njegovem delu odrešenja, o Cerkvi in njenih naredbah, o papežu in duhovnikih, o bitju in namenu Človekovem, o čistilišču, o nebesih in peklu, o pravu in pravici, o mojem in tvojem, ter o veliko drugih predmetih. Po knjigah in časnikih se piše in pisari, maže in laže, da se Bogu usmili! Nevednost, hudobija, napuh spravi človeka v zmoto, da bere, piše in razširja človeške nauke, ki so večni resnici popolnoma nasproti. Varovati in ogibati se moramo vseh takih kakor tudi ostalih popačenih in krivih naukov, ki jih trosijo ljudje, ki sicer ne spadajo med krivoverce ali razkolnike. Ako bi katolik sprejel dotične nazore, prenehal bi biti katoliški kristjan. Apostol bv. Pavel nas (Hebr. 13, 9) opominja: „Nikar se ne dajte zapeljevati z raznimi ptujimi nauki". Sv. Janez pa piše: „Na svet prišlo je veliko zapeljivcev, ki ne priznavajo Jezusa Kristusa; — tak Človek je goljuf in antikrist. Skerbimo, da ne zgubimo, kar smo pridobili, marveč da plačilo sprejmemo popolnoma! Kdor odstopi ter ne ostane v nauku Kristusovem, tisti nima Boga; kdor pa ostane v nauku Kristusovem, on ima Očeta in Sina. Ako kdo pride k vam, pa ne prinese teh naukov, ne sprejemajte ga v hišo in ne pogovarjajte se z nj m", da se ne vae-ležite „njegovega hudobnega početja". (II. Jan. 7. ss.)
Da kristjan zasluži ime „katolik", „katoličan", je še potrebno, da se tudi po svojem življenji spoznava kot ud katoliške Cerkve, to je, da se očitno kaže katoliškega kristjana. — Kristus je vstanovil Cerkvo, da bi vse vernike zjedinil v vidno družbo. On ni namera* val, da bi posameznik, če tudi vse prav veruje, svojo vero imel samo za sebe; nasproti, on je zapovedal, naj se verniki oklenejo apostolov, naj poslušajo njihovo razlaganje božjega nauka, naj iz rok apostolov sprejemajo svete zakramente, naj so podložni in pckorni naredbam svojih učiteljev, t. j., naj se verniki z zunajim načinom razodevajo kot učenci Kristusovi. Le tiste, ki tako ravnajo, hoče Zveličar priznati kot svoje, t. j. kot (katoliške) kristjane. Pri sv. Mat. (10, 32) govori Jezus: „Kdor bo mene spoznaval pred ljudmi, spoznal bom tudi jaz njega pred Očetom svojim, ki je v nebesih; kdor koli pa zataji mene pred ljudmi, zatajil bom tudi jaz njega pred Očetom svojim, ki je na nebesih."
Taki človek, ki je kerščen ter veruje v Jezusa kot Sina Božjega in Rešitelja človeškemu rodu, je „kristjan". Kedar kerščenik veru,e tako, kakor uči sv. katoliška Cerkva, t. j., ako se ne derži nauka krivovercev in razkolnikov, pa če si tudi sam ne dela lastnih nazorov ali mišljenja, marveč se o potrebnih priložnostih kaže kot ud katoliške Cerkve, takrat se kerščenec po pravici imenuje katolik, katoličan ali katoliški kristjan. Ko so napovedani lažipreroki začeli nauk Jezusov pačiti in po svoje kvečiti, pa so sc vendar „kristjani" imenovali, so pravovemiki vzeli iz „apostolske vere" besedo „katoliški". V tej moliti so govorili: „Verujem ... v sveto katoliško Cerkvo..." Ta Cerkva jih je učila ravno to, kar je Bog razodeval po Kristusu. Da toraj naznamjo, da verujejo vse to, kar jih Zveličar uči po svoji Cerkvi, t. j. nič več, nič manj, nič drugač: za-
voljo tega so se verniki začeli imenovati „katoliški" kristjani. Beseda „katoliški" je gerška; naški (po naše) pomenja „splošni" ali „vesoljni". Prav priležno je, kar škof sv. Pacijan (ep. ad Simpron. Novat.) piše: „Kristjan, to je ime; katoličan, to je priimek". Za nas je pa sveta dolžnost, da bodemo tega lepega naslova vredni; a to smo le takrat, če na tanko spolnujemo nauk, ki nam ga Bog sam razlaga po sv. katoliški Cerkvi.
M. K.
8Uno potrebna beseda o lepi izreji mladine.
III.
Verska izreja je za vse potrebna. Mora pa biti dobra, podstavna verska izreja, taka izreja, da ima zares moč do človeškega življenja, da se otrok in pozneje od-rašenec verskih naukov derži, ko bi imel tudi zato terpeti, zaničevan biti, ko bi tudi nasprotne slabe izglede vidil, ko bi se mu tudi s smertjo žugalo. Izgledov imamo, da se mali otroci celo od lastnih staršev niso dali premotiti, da bi bili bližnjemu kaj vzeli, sploh drugemu kako krivico storili, ali sploh v greh privolili. Ta nauk je toliko ložji, ker učenika podpira tudi lastna vest iu nravni občutek otrok. Kaj vse lepega se bere v življenji svetnikov in svetnic o dobro podučenih otrocih.
t Opomniti se mora, kako dobro je za otroke ubožnih, ako so dobro podučeni v veri in vestno izrejeni. Taki otroci so velikrat zapušeni, brez varstva, brez nadzorstva: o kako potrebno je torej, da se zgodaj naučijo verskih zapoved in prepoved, dolžnost, pravil in ravnil, da se ložej hudega varujejo. Ozrimo se sploh na ubož-nega človeka: kako britko mu je, kadar vidi druge v bogastvu in lahkoživnosti, ako ni sam dobro podučen, kako malo duhovne cene ima Časno posestvo in vživa-nje! Nevedni ljudje večkrat grozno grešijo pri težkem delu, pri stradanji in pomanjkanji, pri mnozih skerbeh in britkostih in posebno tudi v boleznih, ter velikrat tožijo, godernajo zoper Boga in njegovo sveto previdnost, ker niso dosti podučeni in živo vterjeni v prepričanji, da vse posvetno nima pred Bogom čisto nobene cene, da je navadno še le velik zaderžek k zveličanju in da je bogatinu in lahkoživeu silno težko zveličati se.
Enako potrebna je dobra verska izreja otrokom bogatih staršev, ker taki otroci, ker nimajo čisto nobene skerbi, ki niso nikoli lačni in žejni, nikoli v kakem pomanjkanji, se brez čudeža ne morejo zveličati, ako niso posebno dobro in versko podučeni in izrejeni. In koliko samomorov, tatvin, ropov se zgodi ravno od tacih slabo podučenih, ako se jim dogodi, da neutegoma zabredejo v revšino, lakoto in sploh pomanjkanje, ker niso dosti podučeni, da bi z voljo prenašali. Vsak dobro izrejeni verski in vestni človek pa bi raji lakote umeri ali sploh vse hudo terpel, kakor pa da bi sam nad sebe ali pa nad druzega segel, ker ve, da vse je iz previdnosti in dopušenja Božjega ter se poslednjiČ vse le v dobro izide njemu, kdor Boga ljubi in se podverže njegovim svetim sklepom.
Hudo pa resnično je očitanje, da nenravnost gospoduje pri mnozih v viših stanovih in z njih se vgnjez-duje v nižje verste, in ta spačenost izvira iz brezvčr-stva. Ravno iz viših stanov mnogim očitajo delavci, da bo brezbožniši kakor pa oni sami. ■ Od zgorej se je pričel zanemarjati post, nedeljsko posvečevanje; od zgorej so je pričelo nespoštovanje do Cerkve in sploh do sv. vere; od zgorej so se dajali mnogi nenravni izgledi. Mnogi prevzetneži in bahači so jeli prav brezumno govoriti, da vera je le za priproste ljudi, le za kmeta. Toda gorjč
njim, ako bi kmet take pošastne laži verjél! Kje bi bila še varnost življenja in premoženja, kje varnost Čednosti in poštenja?... Od zgoraj se je trosila tolika brezvérnost in brezbožnost, da v očitnih pismih, govorih itd. ni bila več šega Boga imenovati. Od zgoraj, z viših stanov se še zmeraj prav obilno prezira Božja služba ob nedeljah, prezira se dolžno prejemanje ss. zakramentov itd.; toda gorjé ravno visim stanovom, ako pride do tega, da bi tudi nižji te velike dolžnosti začeli tako prezirati 1 Ktera postava je še zmožna človeške strasti krotiti, ako jih vera več ne kroti? Z viših stanov se je trosila zmota, da je deržava vsemogočna, da le ona sama mora v rokah imeti vso izrejo mladine brez ozira na starše in na Cerkev, ki je vendar od Boga dobila nalogo narode učiti in odgojevati.
• Po pravici pravi Sickinger, *) da pač nihče ne bo več terdil, da se pri izreji otrok zamore vera s čim drugim nadomestiti. Vera se ne dá domestiti ne z učenostjo, ne z razvojem čutila za spodobnost in resnico, ne z radostjo nad naravo, ne s petjem in glasbo, in z ničimur, kar koli novošegni pedagogi namesto vere hočejo staviti, in še najmanj z brezobzirnim branjem to-likrat brezvérnih in nenravnih klasikarjev,' kar se je nedavno boje celó od pedagogiškega ženstva (?!) zagovarjalo, kar pa ravno kaže, kam se zabrede brez djan-ske vere. Vidi se tudi pri mladini — čem v višjih razredih dostikrat toliko več srovosti, in ni čudo, ker stesnuje se in opuša djanska izreja, verske vaje, in ker nekteri brezverski učeniki pačijo, kar dobri dobrega sejejo. Nameri se celó, da se kteri s svojim liberalizmom baha. Je li to pošteno? Je mar to po volji staršev, ki s svojimi žulji redijo ne le svojih sinov, ampak tudi odgojitelje? Ali ni n. pr. grozna pregreha zoper starše, ki so sina z velikimi stroški pripravili do viših šol, kar neprevidoma pa zagazi v nesrečo, ki se ne po telesu in ne po duhu ne dá več popraviti, in to ne mara zato, ker so se mu podirale versko nravne načela, ker ni bil vterjen v nravnih verskih naukih. Očitni listi in sporočila od mnozih strani naznanjajo morije, samomore, ropne napade in razne velike hudobije celó od golobradne in mlečnobradne mladine, in vedno bolj pogosto celó od 10—13Ietnih pobov. Kje je pomoč?
Le samo v veri, ki jo jc učil Jezus Kristus, kakor jo v katoliški Cerkvi nezmotljivo učeništvo ljudi uči, je otenje za človeško druzbinstvo, pravi že omenjeni Sickinger. Naravnost toraj rečemo, piše dalje, da z versko izrejo umevamo le samo katoliško izrejo. Le samo nji pripisujemo toliko tehtnost... Lo samo beseda Božja, le pravo, nepopačeno razodenje božje je studenec, ki dáje življenje, in teče tje k večnemu življenju. Do tega razodenja imajo otroci tako spoštovanje, da se dajo nagniti ter so pokorni njegovim poveljem in se ravnajo po njegovih postavah. **)
SredHje-afrikaus!:e sibc.
Afrikanski škof in misijonar Daniel Komboni je poslednji čas v Veroni dal na svitlo kratko poročilo silne dragine in mertvije, ki je lani in predlanskim gospodovala v srednji Afriki. Darovano je sporočilo kardinalu in škofu Kaoossu v Veroni. Nekolik posnetek bo Slovencem razodel, da ne le ranjki provikar dr. Knoblehar in drugi slovenski misijonarji so nezmerno
*) Die Kunst brave Kinder zu erziehen.	Dülmen, A. Laumann'sche Verlagshandlung.
**) Primeri s tem konec spisa iz Amerike	v današnjem listu. Vr.
terpeli v srednji Afriki, temuč da se tudi sedanjim misijonarjem ne godi dosti bolje, če tudi so Italijani ter bolj vajeni vročega podnebja. Ravno iz britkih križev pa, ki misijon obiskujejo, velikodušni in močnovčrni škof sklepa in izpeljuie, da ta misijon je v resnici delo Božje, kajti: dela Božje morajo izvirati ob znožji K al v ari je. Križ, nasprotovanja, zavire, silne terpljenja so navadno znamnje svetosti kacega dela; zato je e britkostmi in ternjem nastlana pot, po kteri se razpletajo dela Božje, in dospevajo do popolnosti in zmage. To je ljnbeznjivo in modro gospodarstvo božje previdnosti, ktero popolnoma poterjuje cerkvena zgodovina in dogodbe vsih apostoljskih misijonov na zemlji...
Eden naj težjih in trudniš^h, pa tudi naj bolj vzvišenih in tehtnih misijonov na vesoljni zemlji pa je brez dvoma srednje afrikanski misijon, ki obsega več prostora kakor vsa Evropa, in ki po Wašingtocovi štetvi ima čez sto milijonov nevernikov, kterim še ni posvetila svitla in poživljajoča zvezda sv. vere, in ki so od sv. Stola zdaj izročeni misijonskemu vstavu v Veroni (to je, pervemu škofu srednje Afrike, roilg. Da-nielu Komboni u).
Med divjimi viharji, ki so ta misijon obiskovali od začetka, je tudi pošastna dragina in kužljivost ravno minulega časa, in česar sledi in žalostni nasledki se še vedno čutijo. Pomanjkanje a!i redkost letnega deževanja 1. 1877 je bil glsvni vzrok grozne dragine in suše, ki ste opustcš:le velik del nezmčrnega apostoljskega vika-rijata. In naj huje zadete dežele so bile: Spodnja Nubija, gorenja Nubija od Doogole do Rudečega morja, dežele ob Višnjevi in Beli reki, in ob Nilu med Egiptom in Sobatom, kraljestvo^ Kordofan, okrajine Darfur-ske, rodovi DžeOel Kuba, Šeluk, in vse dežele od Bahar-el-GhrtZal (vode divje koze) do Njam-Njaro, in ob jezeru Alberto-Njamza.
Kar se je sejalo in sadilo po teh sicer naj rodo-vitniših deželah, je komaj pognalo in že se je usušilo; zeliša, cvetje, travniki — vee je bilo posmojeno in po-žgano od soinčnih žarkov. Tako eo ti ubogi prebivavci terpeli pomanjkanje vsega navadnega živeža, in skoro vse živine in živali so za lakoto poginile. S.radež, ki so ga terpeli ljudje ob rekah, je bil strahovit, še gro-zovitiše pa pomanjkanje Arabov po pušavi. Poginil jim je bil velik del velblodov za lakoto, in naše karavane, ki morajo prehoditi te ssmote, so nas stalo silovito denara, ker cena kamel, ki so preživele, je poskočila na štirikrat veči, in ker so bile shujšale in oslabele, so nosile le tretjino ali četertino navadnega bremena. Ravno tako je priman jkovalo karoelarjev; in vendar je bilo tolikanj potrebno nam pomoči donašati, kar pa je bilo s silnimi pritežnostmi sklenjeno, aii pa tudi čisto nemogoče.
Pri teh okolišinah je poila vsa hrana, kar zahtevajo naj perve potrebe, ali pa je cena poskočila do neverjetne visokosti, za desetkrat, dvanajstkrat, petnajstkrat, tudi dvajsetkrat več kot je navadna cena. Pšenico n. pr. je sam avstrijsko-ogerski konzul g. vites Hansal plačeval po 72 tolarjev za ardeb (vreča kacih 100 kilogramov), ko se je poprej plačevala le po 5 tolarjev. Pozneje je pšenice zmanjkalo tudi v Hartumu in ni je bilo dobiti po nikakoršni ceni; v Kord<fanu (višej v zamurski deželi) bi jo bili plačevali tudi po 500 frankov za ardeb, pa ni je bilo čisto nič. Dura (koruza), poglaviten živež egiptovskih posestnikov v Sudanu (s petkrat obšireišem zemljišem kot je vsa Italija), ki je tudi navadni živež naših sirotkov in gojencev po vats-vih v Nubiji, to duro so po tergih v Hsrtumu plsčevali do 108 frankov sa srdab; sicer se je plačevala ssmo po 4 ali 5 frankov; c. kr. konzul me je zagotovil, da
je plačeval celó do treh tolarjev za „rab", t. j. primeroma 336 frankov aa ardeb. „Dokon", nekako proeo, živež sa gojence, sirote in sužnje, je od 3 tol., navadne cene, poskočil do 36 tol., v Darfuru celó do 140 tol. ardeb, tedaj 46krat dražji memo navadne cene. Tako je tudi merševo, soperno meso od ginečib, okostju podobnih žival bilo 10—12krat dražii memo navadne cene Enako in hoje je bilo v Džebel Nuba, kjer je bilo ie tudi posebno pomanjkanje soli in treba je biio delj Časa tako zanikarne jedi se bres soli vživati.
Tako velik del sfrikanskega naroda ni imel čista nič živeža, in prepričal sem se, da je bilo prav veliko krajev, po kterih so bile cele vasi desetinjene od lakote in so ljudje uživali zeli, korenine, tudi odpadke velblo-dov in druzih živil.
V tacih okolišinah je bilo treba preživiti razun vstavov v Veroni in Kairi še toliko napráv, ki so vsta-novljene po viksrijatu — z domačim deželskim oseb-8tvom, redovnicami, misijonarji, brati pomočniki evro-pejskimi. Prednica sester sv. Jožefa v Kordofanu je poterta od hude merzlice zdibovala po drobivcu pšenič-nega kruha, ki bi ga vživala pomočenega v vodi; i?kali so ga po vsem mestu El-Obeidu, pa ga niso dobili. Po-slednjič ga nekoliko prinese blagodušen izraelsk tergo-vcc, in sestra ga jé; opešala pa je v hudi nadlogi.
C. g. Anton Skvaranti je za drag denar kupil v Hartumu 20 ardebov pšenice za vstave v Kordofanu, dá jo mleti in iše kamel za Kordofan. Vse sem obhodil, prosil pri pervib tergovcih in pri samem velikem poglavarji sa Sudan, da bi dobil kamél. Pa ni bilo moč: zdaj ni bilo kamel, zdaj ne kamelarjev, ker skor vse so bile poginile, ali so bile bolne, opešane od lakote. Tri mesce je mógla moka čakati v Hartumu, misijonarsko osebstvo pa se je móglo s sirkom ohraniti.
(Dalje sledi.)
Ogled po Slovenskem In dopisi.
I* Ljubljane. K srebemi sv. maši se je bilo 28. pret. m. v Sent-Jakobu pri Savi sošlo duhovnov — nekdanjih součencev — d e 8 e t, kteri so 1. 1855 doveršili bili bogoslovne šole (po „Laib. Ztg.": absolvierten das Priester-seminar). Prihajali so nekteri v torek na večer, nekteri v sredo zjutraj, in pozdravljali so jih s slovesnim streljanjem in priterkavanjem. Okrog cerkve in v njej so bili postavljeni slavoloki z venci in primernimi napisi. Nektere še dokaj terdne, druge ostarele in osivele jubilante so s svojima cerkvenima zastavama šolski dečki in venčane deklice vpeljali v cerkev, kjer se je vsa služba božja veršila v lepem redu, in jo je povzdigovalo mično petje in dobro orgljanje. Vzlasti ginljivo je bilo, ko so krog mertvaškega odra vsi zbrani peli in molili za ranjke součence, in ko je pridigar obračaje se sedaj k svojim duhovnim bratom, sedaj k vernemu ljudstvu, kterega se je ob delavniku bilo obilno zbralo, priporočal, kje naj človek v svojih telesnih in dušnih potrebah išče sveta, zdravila, pomoči — ne v posvetnih vedah in umctnijah, ne v časnem premoženji in bogastvu, ktero vse človeka na zadnje zapuBti, temuč pri usmiljenem Samarijanu, pri svojem božjem Zveličarju, pri namestniku njegovem, katoliškem mašniku, v živi zvezi z gostinčarjem, najvišim poglavarjem cerkvenim. Tu naj išče si pravega življenja tudi duhoven v pobožni molitvi, v daritvi sv. maše, v vednem prejemanji svetih zakramentov, odpustkov, blagoslovil, v zvestem spolno-vanji svojih stanovnih dolžnost, da mu z verno čedo, kedar pride Gospod nazaj povračevat vsakteremu po njegovih delih, drugi prihod njegov ne bode v sramoto
in pogubo, marveč v čast in zveličanje. — O taki svečanosti želi si pač vsak spominka; ali — ker je dotični posel zeló težaven, dogovorili so se součenci, da fotografije prinese vsakteri seboj in si jih tedaj le zamenjajo. — Pri obedu so bili milo-vesele volje, kakor pred 25 leti o razhodu pod Rožnikom. Najprej je vsakteri eno povedal po nagibu svojega serca. Kedar se to zverši, postavi se stoloravnatelj, in godilo se je potem vse prav do zadnjega po nekakem prijetnem redu. Zdravica za zdravico — papežu, škofu, cesarju, součencem nepriču-jočim, nekdanjim součencem, naj so že v kterem koli stanu, učenikom in profesorjem, dobrotnikom, verlim faranom sv. Jakoba, vsem, kteri so čestitali jubilantom ali se v duhu z njimi vjemajo itd. — je krajšala čas, da le prehitro se nagnil je dan in treba bilo se ločiti. Ločili so se z obljubo, da se hočejo o pervi važni ali vgodni priliki zopet sniti. Drugi dan je povabil gospode sosede dobri župnik sv. Jakoba nekaj na bob nekaj na 8lavnost svojo 251etno, in k tej veselici sta došla še dva srebernjaka, in slišal se je glas, da se tako priserčne in lepe slovesnosti niso nadejali, in da bode v spominu ostala jubilantom in farmanom sv. Jakoba ob Savi. Bog daj! (Popravek. V zadnjem poročilu naj se namesto Picigi bere Picigas, in petitam tuam beri tuo telegr.)
It CernuČ, 3. vel. serp. (Cerkveno zidanje. Pogo-riše. Prošnja.) Znano je že, da se tukaj zida nova farna cerkev, h kateri smo pervi kamen postavili 3. junija in potem začeli zidati, kar smo naznanili s streljanjem in priterkavanjem. Delo je šlo dobro izpod rók; do 20. junija smo imeli dokončano vso podlago, 2 metra globoko in še I1/® meter nad zemljo ves zid okrog. 20. junija pa smo obhajali slovesno blagoslovljevanje vogelnega kamna po milostnem proštu ljubljanskem g. Jož. Zupanu, ki so bili obdajani z lepo družbo druzih duhovnov. V vedni spomin staršem in otrokom, ki so bili deležni, smo pri tej priložnosti cerkveno praznovali tudi pervo sv. obhajilo 15 otrók. Delo se še vedno dobro pospešuje, da marsikteri pravi: Blagoslov božji je tukaj! Kajti 24. julija smo bili že pri „prezbiteriju" dva vogla dozidali, in tako so veliko veselje imeli vsi farani.
Ali za veseljem pride žalost. 28. julija ravno opoldan se zasliši žalostno vpitje: „gori, gori!" Res je ogenj pokončal 9 gospodarjem pohištva, razen dvema, in vse druge kmetiške poslopja, ki so bile vse s slamo krite. Zgorela, ali bolj prav rečeno, zadušila se je od vročine v hramu 84 lét stara samica, ker ni mogla oditi. Pokončal je ogenj tudi 3 prešiče, 1 telico in 1 junčka. Skoda je velika, dasiravno so vsi zavarovani, pa malo, ter bodo znesek, ki ga dobijo, še komaj za mojstra in les imeli, ker samo dva imata lesa še svojega za potrebo. Na vse to je prišlo zdaj pa še strahovito vreme, ki jim je še ostalo zidovje in oboke (velbe) veči del razrušilo.
Cerkev, ki se zida, je tudi v veliki zadregi, ker teh nesrečnih pogorelcev ne moremo tirjati ne za vožnjo, ne da bi peš na delo pomagali. Tudi denar, ki ga imajo dati, sc ne bo lahko dobil. Drugi farmani pa, ravno tako v zadregi, nc vedó, ali bi sosedam ali k cerkvi pomagali. Prosim tedaj, ako je mogoče kako usmiljeno serce najti, da nam tukaj pomaga za pogorelce ali za cerkev, ali za oboje, da blagovoljno sprejmete, ali če hoče kdo sam naravnost poslati na cerkveno predstoj-ništvo; za vse hočemo biti prav hvaležni, karkoli dobimo.
Lor. Mazek, župnik, v imenu vsih farmanov.
Iz Bosne. (Trapistovski „Ostanite z Bogom1*!) Enajst lét je bilo 21. mal. serpana, odkar je bil vstanovljen samostan „Marij a-Zvez da", in 22. ravno tega mesca letos je mogel ta samostan pričeti novo vstanovljenje.
Ne dá se popisati, s kakimi pritežnostmi, prega-
«janji in vsakterimi pomanjkanji je bilo zedinjevano vstanavljanje „Marija-Zvezde" pri Banjaluki v Bosni: v resnici, treba je bilo hrabrega, serčnega in skušenega moža, kakorsen je čast. prijor P. Franc, za premagovanje tolikih pritežnost!
Dva in dvajseti dan mal. serpana tedaj je bil za vselej pomenljiv, ko je častiti prijor zapustil Marija-Zvevdo ter se napotil v Afriko, da bode tudi tam doli razširjal vero in oliko. Bil je to dan žalovanja in ve-
eelja.	, #	.
Dan žalovanja, ker ti priserčni med seboj se lju-bijoči bratje so se poslednjikrat objeli kakor v slovo za vselej! Dan veselja pa ie bil, ker so ti junaški redovniki vidili, da z blagoslovom in milostjo Božjo se je njih početje v kratkem času tako obilno pospešilo, da so zmožni novo trumo 30 mož poslati čez daljno morje, da bi tudi med južnimi Brežani pomagali sv. evangelij razširjati.
Ta dan na vse zgodaj se je obhajala daritev sv. maše, pri kteri so vsi odhodniki prejeli angeljski Kruh, kakor nebeško Popotnico. Po zahvali so se zbrali vsi pričujoči v sredi kora, tam so poslednjikrat pozdravili svoje ljubljene očete in brate, potem so se jim opravile navadne molitve za popotnike, poslednjič je P. prijor svoji ljubi občini podelil zadnji blagoslov, kterega so vsi sprejeli globoko ginjeni.
Kantor nove občine je zapel „In viam pacis" (Pojdimo v miru) in „Benedictus", in podali so se v procesiji k samostanskim vratam, kjer so dokončali molitve „pro peregrinantibus" (za popotnike). Potem so v naj veči tihoti šli do Verbaške reke, pred njimi P. prijor b svetinj skim križem.
Tukaj je nastal prizor, kakoršen mora vsako serce pretresti!
Častiti Pater prijor s svojimi spremljavci se je vstopil v eno rido, — njemu nasproti v drugi ridi je stal čast. Pater Bonaventura z občino, ki doma ostane. — Vsi stoje kakor okamneli, derhteči in boječi se trenutka, ko bo slovč!
Na povelje čast. P. prijora zdaj P. Bonaventura in vsi ostajoči patri in bratje odhajočemu P. prijoru in njegovim spremljavcem dajo poljub miru.
Akoravno se prelite solze niso mogle viditi, ker je bilo po noči, so bile vendar zadosti čutne bijoče serca in tihi zdihljeji poslovljajočib. — Tudi Bošnjaki in samostanski delavci so ho tli biti priče tega slovesa. Se celo ubogi sirotki so prosili, da naj smejo biti pri tem pošlo vije vanji, ter svojemu ljubemu Očetu poslednjo hvaležnost skažejo.
Poslednjič ladija sprejme popotnike, ter jih pelje na uno stran reke; ostala občina s svojim višim, čast. P. Bonaventuram, pa se tiho in s potertim sercem verne proti samostanu.
Ti popotniki so v Marija-Zvezdi zapustili veliko praznoto; upamo pa, da se bodo praznine kmali zopet napolnile.
Občini v Marija-Zvezdi je prihranjena težka naloga, ki jo mora rešiti. In ta je, ker nekaj zarad nove vstanove, nekaj pa zarad potrebnega prikupa nekterih znatnih zemljiš, da 6e vzderži, je le ta zašla v velike dolgove, in sicer take, ki morajo vsi biti plačani najprej, ko moč; smo pa brez nade pomočkov, da bi mogli upnike plačati. K temu so še druge, prav stiskajoče potrebe, namreč:
1.	Vedno rasteče število sirotiških dečkov, kteri se s tolikim vspehom olikujejo, zahteva razširjenje šole, spalnice itd. itd.
2.	Pritiskanje nemških naselcev in že znatno število sirotiških dečkov naklada predniku neogibno potrebo, da zida novo cerkev, ker sedanja klošterska cer-
kev je že za samostansko občino premajhna. Zidati se ima cerkev na čast sv. Jožefu, da bi posebnega varstva tega velikega svetnika sprosili za samostan in za
vso okolico.
Smela bi se omeniti še potreba, razširiti samostan, toda iz ravno povedanih vzrokov je dosti očitno, da samostan je v preveliki zadregi, in potrebni bi bili prav posebni pomočki.
Zato predništvo te občine vsim svojim dobrotnikom in prijatlom naznanuje naj priserčniši zahvalo in tisučkrat: „Bog poverni vse dobrote!" Ob enem pa naj smč preponižno in živo prositi, da naj bi se še vedno dalje spominjali našega samostana pri ,.Marija-Zvezdi" in mu v njegovi sili blagovoljno pomagali; sej dela se za Božjo čast in za duš zveličanje!...
P. Bonaventura, podprijor s. r.
U Amerike. (G. Tomazinov novi misijon. Indijanske bukve. G. Tomazin pred amerikanskim prezidentom. 4 pridigarji imajo 3 poslušavce.) Čast. gospod Ignacij Tomazin piše 20. mal. travna t. 1. od Rudečega jezera V Mineaoti svoji materi v Ljubljano pisemce, v kterem je nekaj znamenitih reči. Ker je pismo tudi v zgodovinskem pomenu zanimivo, upamo, da nam gosp. misijonar ne bo zameril, ako nekoliko iz tega pisanja v „Danici" povemo.
Na pervo naznanja, da svoji materi drugač pomagati ne more, razun ko bi popustil svoje indijanske mi-sijone in prevzel kako faro med belimi; potem pa bi bilo veliko njegovega dela med temi Indijani zastonj, ako bi jih popustil, predno zamore kak drugi misijonar prevzeti misijone. (Kdor bi po tem takem mater podpiral, bi misijonu samemu dobro storil. Ne moremo si kaj, da smo to opombo pristavili iz čisto lastnega nagiba, ker reč se nam važna zdi. Vredništvo „Zg. Dan.")
Dalje piše gosp. misijonar:
Živim in oskerbujem misijone le o mali podpori, ki mi jo zamorejo škof dati. Včasi tudi malo pomoči dobim is Dunaja; ali ne veliko. Da sem zamogel dati tiskati bukve indijanske in popotvati v V a-šington s poglavarjem (To so nam čisto nove reči. Vr.), sem moral ves denar po poti sprositi. Moj škof so mi dali 7 dolarjev, škof v št. Pavlu 10 dol., v La-Crosse 5, v Čikagi 5, v Fort Wayne u 12, benediktinski opat Bonifacij Wimmer 25 itd- Po taki poti mi je bilo moč naj potrebniši indijanske bukve dati tiskati in v Vašington popotvati ter ee tam pogovoriti zavolj indijanskih opravil s predsednikom (prezidentom amerikanskih zedinjenih deržav), ki je tukaj naj vikši, kakor je cesar pri vas naj vikši vladar.
Ta president ali predsednik tukajane dežele je mene in poglavarja prav prijazno sprejel, in delj časa smo se vkup prav po domače pogovarjali od indijanskih zadčv. Predno sva se ločila, je meni in poglavarju vsakemu v spomin podaril eno svojih velikih prav lepih fotografij, in na vsako je zapisal svoje ime. Na sliki, ki jo je dal poglavarju, je le on sam fotografiran; na tisti, ki jo je meni dal, sta oba — on in njegova žena. Na fotografiji je ta predsednik zapisal: „To Rev. Ignatius Tomazin vith my compliments. R. B. Hays, 8. Oct. 1878." (To je: „Čast. gospodu Ignaciju Tomazinu s mojimi prijaznimi pokloni. R. B. Hays, 8. vinot. 1878.'«)
Zdaj so mi škof malo pomagali, da sem tukaj napravil cerkev in sebi stanovanje. Na Božič smo imeli pervikrat slovesno službo Božjo v naši novi cerkvi. Indijani so bili zelč zelč veseli, da imajo tudi tukaj svojo cerkev. Z veseljem prihajajo Indijani, katoliški in ajdovski, v cerkev, posebno ob nedeljah in praznikih. Posebno pogsnski Indijani se zelč čudijo, ko pridejo v našo cerkev, ker veči del še nobene cerkve prid vidili
niso. Zvesto poslušajo pridigo in svete pesmi, in začudeni gledajo mašnika darovati daritev presv. maše. Katoliški pa ali pobožno pojejo indijanske pesmi med mašo, ali pa opravljajo molitve na roženkrancu. Eni znajo tudi že brati, iu ti rabijo svoje molitvene bukve.
Tako je z Božjo pomočjo tukaj katoliški misijon vitanovljen a naj potrebnisimi rečmi. Samo svona še nimamo.
Krivoverski pridigarji so se ps že tudi tukaj vstanovila *) Napravili so dve cerkvi, in pri vsaki imajo en lep zvoo. Štirje pridigarji so tukaj s svojimi ženami, ki so vsi dobro plsčevani.
Ali Indijsni sa nje nič ne marajo. Eno nedeljo so ti štirje pridigarji v dveh cerkvah 3 (tri) osebe imeli pri svojem pridiganji. To je bila cela njihova fara. Moja cerkev je pa vsako nedeljo napolnjena, in zmiraj se eni sa drugimi pripravljajo za sv. kerst. Pred kratkim sem kerstil odrašenega naj starejega sioa imenitnega poglavarja, ki mu je ime „mali grom". Keršen je bil s svojo ženo vred; njune 4 odrašene otroke sem bil že poprej kerstil. — Toliko Vam Dišem iz svoje divjine s priserč-nim pozdravljenjem Vaš pokorni in hvaležni sin
Nace (Tomazin), misijonar.
Kapčna otročja Ijnbezen.
Nedavno je umerla nekje na Slovenskem 20!etna deklica, ki je zavolj napčne ljubezni do svoje matere tri leta v ječi zdi ho vala, ter si tam tudi sušico nakopala. Dogodba bila je ta-le: Imela je sirota prav hudobno mater, ki je hudo sovražila staro prevžitkarico, ktero je pri hiši imela. Nekega dnč nameša starki nekoliko mišnice v zajutrek, potem se pa urno v mesto odpravi. Starki jed noče dišati, ter nič dobrega ne sluti. Kmalo se je našlo, da je bila jed ostrupljena. Hudobna mati, ko vidi, da ji je peklenski naklep spodletel, nagovori svojo mladoletno hčerko, naj ona to na-se vzame, češ, da njej se ne more nič hudega zgoditi, ker je še premlada. Hčerka res zločinstvo svoje matere na sebe vzame. — Sodnija stvar tako dolgo preiskuje, da materi dokaže, da je ona zločin-tvo storila; ker pa ni bilo jasno, je li hčerka popolnoma nedolžna, so nji prisojene 3 leta, materi pa 10 let ječe za kazen. — Lejte, strašne nasledke materine hudobije: hotla je s poti spraviti starko, v grob pa je s tem spravila svojega lastnega otroka. Deklica pa se je dala zapeljati k laži in — prilagala si je ječo ino smert!
Maliki okoli cerkve«
Ni davno, ko sem v podružnici ljubljanske okolice imel cerkveno opravilo o navadni obletnici cerkvenega posvečenja. Po opravilu grem od cerkve ravno memo nekega štanta s sladkarijami, medenino itd. Med drugim zagledam kupček zavitih slaščic in na vsaki je bil pri-terjen listek z napisom, kterih je eden bil bolj nesramen kakor dru^i, ter vabljiv v nevarne zveze in znanja, iz česar toliko nudega izvira.
Opomnil sem žensko, ki je to prodajala, da je noben vesten spovednik ne more odvezati, ako tacih pohujšljivih napisov ne odpravi.
*) Iz naslednjega se ntegnejo kaj učiti mlačni katoličani, ki «oper prepoved hodijo h krivoverski službi božji, ki otroke dajejo v kriroverske šolo, in tisti, ki jib podpirajo s katoliškim denarom!
Odgovor je bil, kakor navadno pri Ijudéh, kteri od greha živ0: „Kdo bo pa potlej kupil?1 Vendar pa jo je 8peklo in rekla je, da bo pokrila tiste reči, ne pa listkov odpravila. Pa kaj pomaga greh pokrivati?! Oreh se mora zatreti, popolnoma opustiti; samo pokrivati ga ne pomaga nič!
Premišljeval sem po tem to reč: kako velik greh je imel in koliko pohujšanje po vsi škofiji in še dalje je storil tisti nesrečni pisač, ki je te pohujšljivosti skoval, poslovenil, natisnil in zasejal med naš narod. Koliko zadostovanje bi moral tak nesrečen človek delati, rko bi hotel odpušenje grehov zadobiti. Kako se za-dolžč trume prodajačev in enacih najemnikov, najemnic, ki po vsih sejmih take reči trosijo!
Za temi cerkveni možje in drugi, ki dopustijo take reči na svojem ali pa na cerkvenem svetu prodajati; — nespametna mladina, ki to kupuje in take dušemorivne reči za darila daje itd. itd.!
Kako obširna setev pohujšanja! Zares, gorjé človeku, po kterem pride pohujšanje!!
Premišljeval sem dalje, kako bi se ta kuga dala zatreti, odpraviti? Mislim, da po ti le poti bi se dalo veliko doseči:
1.	Kadar je kak gospod prošen, da bi šel k tej ali tej cerkvi duhovno opravilo imet, kjer medeničarji prodajajo, naj za terdno stavi pogojo, da le takó pride, ako ključarji in možje oskerbé, da ne bo nič spotiklji-vega na štantih in posebej spotikljivih napisov ne.
2.	Ključarji ali tudi drugi možje, na kterih svetu imajo barantači svoje stante, naj vselej, ako prodajo privolijo, to dovoljenje dajo le s to terdno pogojo, da se ne bo prodajalo nič pohujšljivega, posebej nič tacega z znanimi zapeljivimi napisi.
3.	Duhovni pastirji, ki imajo v svoji fari osebe, ktere take reči prodajajo, naj jih k sebi pokličejo in jim živo pojasnijo, kako hudo se pregrešijo, ker tako pohujšanje trosijo.
4.	Noben tiskar naj kaj tacega več ne tiska, temuč skerbi naj pohujšanje popravljati, n. pr. s tem, da si dá pohujšljivim ravno nasprotnih, dobrih, spodbudnih, od grešnih znanj odvračajočih verstic sostaviti in naj jih razširja med narod. (Pri g. M. Gerberji, menim, se dobivajo dobri in spodbudljivi dotični napisi.)
Premisli naj vsak previdni človek, da v nečiste zaveze vabljive spake so smertni strup za naš narod, lahko vzrok pobojev, ponočevanja, vedno večega oku-ženja med mladino in torej nesreče našega naroda.
5.	Posebne dolžnosti v tem imajo župani, skerbeti namreč, da se ne trosijo in ne prodajajo reči, ki so zoper čednost in spodobnost ter ljudém spotikljive. Gosp. A. Globočnikove bukve, „Nauk slovenskim županom", imajo tudi oddelek pod nepisom: „Skerb za blagonravie", to je, za čedno, spodobno obnašanje. Rečeno je, da „na blagonravji po božjih in človeških zakonih (postavah) sloni vsa človeška sreča, in občne oblastinje dajo brambo za blagonravje in odvračajo vse, kar bi koga mamilo v zlonravje (nečedno, nespodobno obnašanje). Take reči tedaj mora župan odvračevati in če je treba višim oblastim naznanovati. Toraj ne le božja, ampak tudi svetna postava prepoveduje reči, ki so nasprotne blagi nravi, lepi in spodobni obnaši ljudstva.
Razgled po sveta.
Nemško. (Rešite mladino!) V vsih krogih se spoznd, pravi eden nemških listov („Apostolat der Presse"), da nravna in verna odgoja našega ljudstva je hudo poterts. Izmed vzrokov te ravno tako sramotivne kakor grozivno
prikazni so brez dvoma lažnjivo načela, ktere je veči del nemških vldd v veljavo spravil oziroma na Cerkev in šolo.
Od vsih strani se v naj poslednjišem časa priznava, kako hudo škodo je v verskem življenji napravila tako imenovana kulturna borba, t. j. preganjanje Cerkve po frajmavrarskih in antikristovskih načelih.
Škoda na šolskem polji gotovo ni nič manjši, vendar se pri vsih žalostnih prikaznih na dotičnih krajih še noče priznavati tako splošno, kakor bi bilo treba. Dokler se pa bolezen noče priznati, se tudi zdravilo ne iše. Popolnoma napačno in nenravno je, da se pri šoli Cerkev in starši na stran odrivajo in se dela kakor bi Šola bila zgoli deržavta naprava. Deržavmki sami so očetje, ki gotovo niso brez ljubezni do svojih sinov, in vendar v tem oziru imajo mreno na očesu. Treba se je potegniti za svobodo staršev, za svobodo Cerkve.
Nikjer se ni tako naglo jel kazati piškavi sad, kakor v novem postavodajstvu cziroma na šolstvo. Vsa-cega mora spreleteti groza, ko dan na dan bere v listih grozne pregrehe in hudobije, ki jih ne le mladina, temveč že otroci počenjajo po mnozih krajih.
To umni možio na Nemškem vedno huje čutijo, zato vstanavljajo družbo, kakor brambo keršanske mladine. Imenuje se: „Kanizijeva družba (Canisius-Verein) za brambo verske izreje pri mladini." Poterjena in z odpustki obdarovana je od ev. Očeta Leona XIII e določilom 11. mal. serp. 1879. Namen te družbe je: Moliti in klicati na pomoč blaženega Petra Kanizija, tega velikega sposteijna na Nemškem, ki je ob času silovite spačenosti in zmešnjave tako čudovito veliko storil (še zlasti tudi po AvstrijanBkem) za otenje mladine in za poboljšanje tkuženega ljudstva sploh.
Drugi namen je: Skupno djaoje v brambo mladine zoper nekeršanske šole, se vč, da po postavni poti; sploh pojasnovanje, kako škodljivo je šolo keršanstvu odtegovati, pa da taka Šolska vravnava nikakor ne more obstati, ki žali pravico staršev pri odgoji otrčk in Btes-nuje Bvobodo keršanskega poduka itd. Družba bode nemškemu narodu pojasnovala grozno nesrečo, ktera mu žuga v prihodnje, ako bodo nekeršanski, brezverski učeniki mladino pačili in spridovali. Družba zaupa v pomoč Kristusa Odrešenika, kteri varstvo mladine kakor sveto dolžnost oznanuje io vsim, ki to dolžnost spolnu-jejo, obeta nebeški blagoslov.
Podpisanih je pri vabilu k družbi (v Mogunciji mesca jul. 1880) veliko število naj boljših in naj zna-menitišib gospodov iz raznih stanov, grofjv, baronov, duhovnov raznih stopinj itd.
Silna potreba skerbeti za mladino se povsod čuti; sleherni naj po zmožnosti in okolišinah stori in pripomore, kar se dd, da se otroci z mladino sploh lepo in keršansko odgojajo. Vsak k temu lahko kaj pomaga, zlasti, ker izgled ima veliko moč, posebno pa še mjli-tev, s Čimur vsak lahko vsak dan veliko stori, bodi si po mestih ali po deželi, v cerkvi, v šoli in po osebnih hišah, po Btanovanjib in pod milim nebom.
Iz južno-afrikanskih misijonov. Kakor v prednji Afriki med zamurci katoliški misijon napreduje, tako se tudi iz južne Afrike slišijo vesele naznanila. Ondi namreč med drugimi algirski škof Lavigerie ima svoje misijone, in iz enega le tih se to-le sliši: Mogočni cesar Mtesa v Ugandi na Jugo afrikanskem je sklenil, da hoče poganstvo zapustiti in sprejeti tisto vero, ktera se bo naj bolje skazala in spričala sa resnično in dobro. On hoče, naj se mohamedanski učenjaki, angleško-luterauski pridigarji pričo njega razgovsrjajo in poganjajo s katoliškimi misijonarji, ktera vera da je prava in resnična. Ako premagajo katoliški misijonarji, hoče cesar slovesno
oklicati, da katoliška vera je edina, ki se smč njegovim podložnim oznanovati. Protestanški misijonarji bi potem mogli Ugando zapustiti. — Pač potrebno je toraj goreče moliti bratovsko molitev ranjcega Ign. Knoble* barja: Očenaš in češena-Marijo s pristavkom: „O Marija, nebeška Kraljica, prosi za oboge zamurce, da bodo z nami vred deležoi obljub Kristusovih!"
Cret in nad zreste moiiive.
Zahvale.
ot. 1. Moj mož je bil ves zdivjan, je preklinjal mene, otroke, celó božjo službo; v tej veliki stiski sem iskala pomoči pri Naši ljubi Gospej presv. Jezusovega Serca, ker sem vse v bratovšino zapisala. Svetinico, ko sem jo dobila, sem s trepetom možu ponudila; v začudenje jo vzame, sam na trak, naveže in na vrat pri veže; od tiste ure je ves drugač. Čast in zahvala nešteviloo-krati Naši ljubi Gospei presv. Jezusovega Serca!
Na Gorenjskem, 31. mal. serp. 1880.
Št. 2. Priserčna zahvala N. Ij. G. presv. Seres in sv. Jožefu in vsim ljubim svetim in angelom za prejeto dolgo zaželeno milost! Tudi Vam bodi priserčna zahvala, čast. udje, kterikoli ste mi z molitvijo in kakorkoli k temu pripomogli.	A.
Prošnje.
V molitev goreče priporočeni: Bolan duhoven za ozdravljenje, če je B «žja volja. -- Hudo bolna za zdravje, če je Božja volja. - Žena na pameti zmešanega moža priserčno priporoča v bratovsko molitev, da bi na priprošnjo N. Ij. G., sv. Jožefa in sv. Deodata dosegel ljubo zdravje.
—	Pr*v hudo bolan gospod za ozdravljenje, če je Bož a volja. — Neki ubog otrok, da bi bil nevarnosti obvarovan. — Slepar in nečistnik za spreobernjenje. — Mladeneč, že 7 mescev hudo bolan, in ki mu nobene zdravila ne pomagajo, da bi mu Bog dodelil ljubo zdravje, ako je Bogu v čast in njegovi duši v zveličanje. Usli-sanje se bo po „Danici" razglasilo.— Neka oseba prav priserčno in živo priporoča svojo mater in vso družino.
—	Dve oBebi ae ponižno priporočate v molitev bratovšine N. Ij. G. in sv. Jožefa, da bi dosegle, kar želite, če je Božja volja in njima v zveličanje. — Duhoven v svojih potrebah. — Pevsko društvo za edinost.
Bratovske zadeve.
Nameni in priporočevanja pri sv. masi in sploh v molitvi za mesec mali serpan 1880.
I.	Glavni namen: Izročenje vesoljnega sveta v naj svetejše Jezusovo in Marijino Serce za splošno spreobernjenje.
II.	Posebni nameni:
9.	vel. eerp. Sv. Numidik je bil z drugimi kristjani v Kartagi veržen na gorečo germado in s kamenjem posut. Njegova hči je kopala in iskala trupla svojega očeta, in našla ga je še živega, dasiravno je komaj še dihal; spravila ga je srečno domú, ter je bil ozdravljen. Zarad posebnih čednost ga je sv. Ciprijan posvetil mašnika. Priporoč.: Vavta vas sv. Jak. apost. (971 d.). Cerkev v Afriki. Sovražniki Kristusove Cerkve na Kranjskem.
10.	Sv. Lorenc. Priporoč.: Brusnice sv. Križa (1435 d.). Spreobernjenje laških framasonov. Zatrenje gerde kletvinje.
11.	Sv. Krištof m. Priporoč.: Podgrsd M. D. dobrega sveta (1040 d.). Keršanske serčnost, posebno slo-
venskim mladenčem soper ponočevanje in pijančevanje. Bolniki in umirajoči.
12.	Sv. Evplij, dijakon t Siciliji, pod Dioklec. po ■nogib mukah obglavljen. Priporoč.: Poijanica av. Andreja apost (1058 d.). Šolski mladenči sa pravi poklic ▼ dnhovski stan. Zmešani in slaboumni.
13.	Sv. Hipolit, vojak, stražnik sv. Lorenca in v ječi od njega spreobernjen; cesar Valerijas je ukasal pokončati vse prebivavce njegove hiše, njega samega pa po divjih konjih rsstergati 1. 258. Priporoč.: Dekanijska fara Semiika sv. Štefana, 1. muč. (5058 d.). Vojaki in mladenči v vojaških letih sa keršansko stanovitnost soper spotikljeje v tem stanu. Dubra spoved sa prasnik Marij nega vnebovzetja.
14.	(Zapovedani post.) Sv. Evsebij, mašnik, od krivoverskega cesarja Konstancija v Rimu sapert v sobo, v kteri je čes 7 mescev lakote umeri 1.350. Priporoč.: Metlika sv. Nikolaja (4545 d.). Stanovitnost katoliških mainikov. Spreobernjenje lenuhov in postopačev.
15.	Trinajsta nedelja po Bink. Evang.: 10 gobovih (Luk. 17.). Vnebovaetje B. M. V. Sv. Napoleon, prav aa prav Neapolis, imeniten moi v Aleksandriji, je bil pod cesarjem Dioklecijanom sarad sv. vere neusmiljeno razmesarjen, na pol mertev v ječo veižeo, in je omerl sa ranami. Priporoč.: Černomelj sv. Petra apost. (5957 d.). Deviški stan sa sv. stanovitnost Gorečnost po dnšnem sveličanji.
Male duhovne vaje.
Prizadevati se hočem za keršansko ponižnost. — „Pravični, kteri ponižnost od sebe verže, bo od Boga saverien." (Sv. Vinc. P.)
Toča je v soboto (31. u. m.) pobila prav hudo v Mošenjski fari na Gorenjskem; dalje ravno ta io naslednji dan v bistriškem okraju in arugod, še baje pa po Teriaško-Primorskem, od koder so se oblaki prider-vili; 27. u. m. pa je potolkla tudi več krajev na Kočevskem.
v
Zelja. Z velikim zanimanjem sem bral kan. dr« Klofutarjev komentar k sv. Pavla listu do Rimljanov. — Prišla mi je ob tem misel: kaj ko bi učeni gospod kanonik za nas duhovne na deželi toliko praktična pa«* stirska pisanja, t. j. obe pismi do Timoteja in list do Tita, tiskom isvolil izdati.	Joannes.
(Po pošti „Lukovic", 31. avg.)
Za spominek t škofa dr. Jerneja Legata v Tersto zbira č. g. Anton Zaroik, župnik v Naklem, rojstne n kraju ranjc. vikšega pastirja. Radi bi namreč v farni cerkvi v Naklem našemu slavnemu rojaku napravili spodoben spomkek iz marmorja, in obrača se gosp, župnik (Naklo, p. Kranj — Naklas, P. Krainburg) do častivcev ranjcega- po Kranjskem, Primorskem, Goriškem i. dr. sa pripomoč. Več gospodov je v ta namen tudi že nekoliko zložilo ter je sačetek storjen in upati je, da se bode hvale vredni namen dosegel.
Spoštuj očeta in mater? V nekem kraju na Slovenskem oslepel je skoraj popolnoma sin, ki je očeta svojega, že priletnega in kratkovidnega, s slepcem saniče-val. Ravno tisti je sdaj obnorel in ko je poprej očeta in mater tepel in iz hiše odganjal, tepen in iz hiše od-gnan je sdaj sam — v mestno norišnico! Bog jo pravičen, kar človek išče, to dobi! In koliko je sinov, ks staršev ne spoštujejo in s njimi gerdo delajo!!
Listek za raznoterosti.
Is Ljubljane. „C o m m e n ta r i n s in epistolam s. apostoli Pauli ad Romanos", in: „Svete listne bukve katoliške cerkve" se dobivajo pri pisatelji in v katoliški bukvami. Vsake teh bukev stanejo 2 gl.
Dr. Klofut ar.
Katoliška družba rokodelskih pomočnikov v Ljubljani obhaja prihodnjo nedeljo 8. dne t m. in v ponedeljek 9. avgusta petindvajsetletnico svojega obstanka. Obhajanje to bode jako slovesno, kajti doide tudi odličnih tujih gostov. Ob poli 9. uri dopoldne v nedeljo gredo vsi deležniki iz družbine dvorane v nunsko cerkev tako le: 1. deputacije društev iz Maribora, Zagreba, Celovca, Inomosta, Gradca in Dunaja; 2. ljubljansko društvo rokodelskih pomočnikov. Tu je pridiga, slovesna sv. maša, Te Deum. Po dokončani službi božji gre sprevod v isti versti s godbo skozi Še-lenburgove in Slonove ulice, po Marijinem tergu in frančiškanskem mostu, skozi špitalske ulice, po mestnem tergu in Hradeckijevem mostu in čez Turjaški terg v družbine prostore nazaj. Ob poli 1. uri: Skupni obed v čitalnični restavraciji, — ob 8. uri zvečer pa ie slavnostna beseda s govori in petjem v čitalnični dvorani. Potem sabava s petjem in godbo. V ponedeljek 9. avgusta ob 6. uri se družba s gosti s posebnim vlakom odpelje v Bled. Ob 9. uri služba božja za umerle pokrovitelje, ude in dobrotnike društva v cerkvi na otoku. Vožnja po jeseru, ogledovanje okolice itd. Ob 7. uri sveder se vsa dnifičina s posebnim vlakom zopet v Ljubljano poverne. — Le povabljeni gostje in s društveno znamko okinčani naje se morejo vdeležiti slavnostnih zabav.
MMmbrmtni darovi.
Za Dolenjce s točo poškodovane: Iz Kamnika pa monsig. dekanu 34 gld. — S Homca č. g. A. Lušin s verniki 4 gl. — Zbirka v Horjulu 7 gl. — M. S. 3 gL za št. Rupert; 1 gl. sa Hotič. — Duhovnija Peče 3 gl.
—	Ljubenska fara 6 gl. — Župnija Lučine 3 gl. 52 sld.
—	Iz Dražgoš po č. g. Fr. Bonceljnu 2 gl. 50 sld. —-Č. g. žnpnik Ant Jerina 2 gl.
Za pogorelce v Kamniku pri Preserji: Č. g. Ant. Kukelj 2 gl. — ls Dražgoš po č. g. adm. 2 gl. 50 sld.
—	Mica 1 staro dvajs. — Lisa 1 staro dvajs. — Fara Ježics 5 gl. — M. S. 1 gl. — Z Bukovšice Č. g. župn. Jan. Demšar 5 gl. — Z Rudnika po č. g. župniku A. Kerčonu 4 gold. — S Homca č. g. župnik A. Lušin m verniki 3 gl.
Za zidanje cerkve v bohinski Bistrici: Ms. J. Kr.
5	gld.
Za sv. Očeta: Is Mirne peči farmani s čč. gg. duhovnimi pastirji: 1 ces. cekin; 8 tolarjev = 13 gl. 50 sld.; drusega srebra sa 11 gold. 60 sld. — Duhovni jn Peče 2 gl. — Po monsig. dekanu: Is Kamnika 16 gl. 71 sld.; s Berda 13 gl.74sld.; is Stranj 5 gl.; s Dob»
6	gl.; s Motnika 2 gl. 40 kr.; is Šmartina v Tub. 2gL 15 sld. — S Homca č. g. A. Lušin s verniki 3 gl.
Za n. Detinstvo: B. G. 1 gl. Za stradajoče kristjane v Mezopotamiji: Č. g. AL Kumar 2 gl.
r>f Pori z gg. dmpizmvmM.
O. A. A—o v Lj.: Biatvo in okoliline „M. br." so nam premalo snane in ne upamo «i v omenjeni reči vplivati. — G. J. Oš.: Prejeli. Hvala!
Odgovorni vrednik: Luka JertU. — Tiskarji in saložuki: Josef BlaulkOTi nasledniki v Ljubljani.