Izlitija: 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. & "V"o 1 j sil : za celo leto s prilogo »Domači Prijatelj« 2 goldinarja. — Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu. Denar naj se pošilja pod napisom : i: pravni št vil „Mira“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. & Leto XVII. V Celovcu, 28. februarja 1898. Štev. 6. Šolski razgovor. (Konec.) Za Grafenauerjem, katerega govor smo objavili zadnjič, se je zopet oglasil posl. Ghon, ki se je vnovič hudo razkoračil nad nami in se pokazal kot stari, nepoboljšljivi nasprotnik naš. Rekel je: Posl. Grafenauer je trdil, da mi mislimo, da je vera zasebna reč ; to ni res, takih besed ne sprejmemo; mi imamo vero za vzgojevalni pripomoček, kot stvar ljudstva. Mi zahtevamo versko vzgojo, (?) mi hočemo svoje otroke imeti verske, hočemo, da molijo. Stvar duhovnikov je, da skrbijo za boljšo versko vzgojo; če gré za verske stvari, smo gotovo vedno poleg itd. Tem besedam Ghonovim moramo marsikaj pripomniti : Ghon se dela tukaj čudno vernega, ali pa ne vidi in sliši, kako stranka njegova povsod nasprotuje veri in posebno veronauku? Ali niso ravno ti ljudje hudi nasprotniki katoliške cerkve in onih, ki so postavljeni, da oznanujejo njene nauke? Svoje sovraštvo do veronauka so zopet dosti jasno pokazali pri glasovanju o veronauku na višji realki in ravno pri tem važnem glasovanju jo je pobrisal g. Ghon, tisti, ki je malo dnij prej trdil, da je vselej poleg, ko gré za verske zadeve ! ! Ali je to moško, ali je to dosledno? Vero imajo, pa samo na jeziku, da mečejo ljudem pesek v oči, nimajo je pa v srcu in še manj v dejanju. Iz tega pa, Slovenci, lahko spoznate, da takim ljudem ne smete zaupati. Ghon pa hujskači44. Dalje je Ghon sam pripoznal, da se 8 letna šola na deželi ne bode mogla vzdržati, pa oporekal Grafenauerju, da ni šola kriva velikemu pomanjkanju poslov in delavcev, marveč slabo gospodarsko stanje v deželi, propadanje fužin itd. — Kar se tiče propadanja gospodarstva, moramo reči: ali nimajo ravno Ghonovi pristaši, liberalci in nacijo-nalci, v naši deželi vso moč v rokah in vendar vse gospodarstvo propada ! Da šopa ravno šole krive, da kmetje ne dobijo več poslov, je jasno. Ravno tam se otroci mnogokrat odvadijo delu, privadijo pa razkošnosti, in ker ravno na Koroškem tako hudo propada versko življenje, potem ni čuda, da morajo nasledke trpeti ravno kmetje. Hudo se je razkoračil Ghon nad Grafenauerjem, ker se je potegnil za slovenski pouk v naših Knefppovanje v. Kako se tedaj lotiti z vodo vročinske bolezni? Nikar prenagliti se, naglica škoduje. Mimo začnimo z najnavadnejšim in najvažnejšim, namreč z omi-vanjem. Ako je bolnik sicer krepek, omijmo celega na enkrat; če je slab in otroke prvič od pasa dol, drugič zgoraj do pasa (ali pa narobe). To se mora naglo vršiti ; potem mora bolnik eno uro biti skrbno odet. To omivanje se ponavlja vsako 2. ali 3. uro, če huda vročina napade, še večkrat. Če se bolnik jame potiti, se z omivanjem dalj časa preneha, da se utegne spotiti. Če more, naj bolnik sam pove, kako mu dene in kdaj ga spet napade. Kneipp je z dobrim uspehom skušal drugo sredstvo, ki vleče vročino na-se, ter je ljudem bolj všeč ko mrzla voda, namreč skuto. Primesiti se mora s sirotko ali vodo in Jesihom, da se sprime ; namaže se na prtič in dene na bolečo stran. Ko salme, se napravi nov tak obliž, dokler b6de (peha) ali žge. Po zimi, ko ni kislega mleka, se prilije sladkemu malo jesiha, pa se zvari sirotka. Sir (v krajih imenovan „zajci“) pa moramo postaviti v klet ali na prosto, da se shladi in mraza napije, zakaj če skuta ni mrzla, ne more, vsaj ne veliko, vročine v se potegniti. S skuto tedaj lahko začnemo, zlasti pri pljučnem vnetji (berite „Domači zdravnik !“), ako ne zadostuje, pa pridejo ovitki na šolah. Skliceval se je na ljudstvo, češ, da na njegovih (Ghonovih) shodih nikoli ne zahtevajo takih šol, kakoršne zagovarjajo slovenski poslanci. — Ghonovi, t. j. bauernbundarski in nemškonacijo-nalni shodi za nas niso merodajni, saj vémo, kdo se tam zbira: navadno učitelji, bauernbundarski mogočneži itd. Da so ti zoper naše zahteve, je jasno. — Ghon je trdil, da ljudstvo noče čisto slovenskih šol. Saj takih tudi ne zahtevamo in jih nismo zahtevali, čemu torej Ghon s tem straši ljudstvo, čemu zavija? Kdo tedaj res hujska? Na prav nesramen način je Ghon osebno napadel g. Grafenauerja. Razkoračil se je: „Taki voditelji, kakor vi, hujskajo ; naši kmetje so miroljubni, hočejo z nami živeti v sporazumljenji in se ne dajo ščuvati od takih oseb, kakor ste vi.“ •— Tak napad od strani »olikanega1' nemškega poslanca je naravnost predrzen. Ti mogočneži si že domišljujejo, da nihče ne sme več biti drugega prepričanja in mnenja, kakor se poljubi biti jim in kar usta hočejo jim zapreti s takimi napadi. — Dalje je Ghon pravil, kako so se zborovalci na shodu izrekli zoper slovensko šolo. Da je Ghon v tem oziru naravnost neresnico govoril, kaže „Po-slano“ na drugem mestu, kjer udeleženci onega shoda izjavljajo, da Ghon o tem niti besedice ni črhnil. — Iz vsega tega je jasno, da si Ghon s svojim govorom ni pridobil posebne časti ; pokazal je, da ravno nasprotniki naši z zavijanjem begajo ljudstvo, da oni v pravem pomenu besede hujskajo ! Skrb ljudstva pa bodi, da obrne hrbet takim ljudem ! Mil. g. knezoškof ^ ozirom na Ghonove besede poudarjajo, da mora tudi učitelj sam delovati za versko vzgojo otrok, a že postava sama temu nasprotuje. Ni zadosti, da se 2 uri uči vero-nauk, marveč ves pouk mora prešinjati živi verski duh. Kaj pomaga, če duhovnik v dveh urah uči veronauk, če pa šola drugače ne deluje v istem duhu. — Dalje se izrečejo zoper šolske kazni in kažejo, kako naj bi se šole uravnale v jezikovnem oziru. Posl. dr. Artur Lemiš zagovarja novo šolo, češ, da v njej ne vlada židovski duh, zakaj če bi bilo tako, bi ji nemški nacijonalci gotovo nasprotovali. (Saj so z židovskimi liberalci dobri prijatelji!) Mi ostanemo pri tem, da mora krščanstvo in vera biti podlaga vsaki vzgoji. (A v resnici delate čisto drugače!) Mi se ne vojskujemu zoper vrsto. Več ljudij si je s samo skuto življenje rešilo, pravi Kneipp. Katere misli nas naj vodijo pri omivanju? Prvo je hladiti vroči, vneti kraj (če vemo kje je, sicer pa telo sploh). Druga misel bodi: kri zvabiti drugam, (kajti, kjer je vročina, vnetje, tam se kri zbira in čedalje večji ogenj nastaja). Kam? Vselej doli, nikoli gori k srcu ali v možgane, ampak doli v trebuh in noge. Ako je vnetje, vročina v glavi, vratu, prsih, moramo kri spraviti ali potegniti v črevo in noge (z obkladki na trebuh in ovitki, kratkim, ki seže od pazduh do blizu kolen, ali spodnjim, ki seže od pazduh skozi doli črez noge, in ovijanjem nog). Ako je v črevesu, potegniti jo treba v noge (s tem, da se ovijajo noge ali do kolen, ali pa do črez kolena). Kedar so noge mrzle, drugje pa je vroče, je to vselej opomin : zavij noge ! Noge so mrzle, ker je premalo krvi v njih. Tedaj doli ž njo, da ne bo glavi, srcu, ali pljučam težave delala! Ozrimo se na posamezne slučaje, da bo nam splošno zgoraj povedano načelo prav jasno. Ako je vnetje, vročina 1. v glavi (možganih), pustimo ubogo glavo pri miru, zgrabimo sovražnika, namreč kri, ki v glavo sili, ravno na nasprotni strani (tako-rekoč od vzadej), t. j. zavijajmo noge, da potegnemo kri v noge. Hladili pa moramo tudi glavo samo, a ne z ledom, ampak mrzli vodi prilijmo jesiha, noter namočen in izžet prtič devajmo na čelo in glavo, a dalj ko 5 minut ne smemo ga pustiti, ampak, predno se zelo zgreje, spet namočimo ga in spet, da bo ves čas hladen. Pa tudi mrzli ovitki okoli vratu hladijo, a skrbeti moramo, da je pogostoma prenavljamo, n. pr. v vsakih 20. minutah, zakaj če se dolgo pušča, se more vero, (?) marveč zoper slabe služabnike božje. Vera s političnimi stvarmi nima nič opraviti. (??) Napadal je dalje še duhovnike in obžaloval, da ne zna slovenski. Hodil bi potem na slovenske shode in tam ugodno uplival na slovensko ljudstvo. (Čujte ! Lemiš sam bi rad znal slovenski, in vendar se toliko repenči, ko se drugi potegujejo za slovenščino! In tudi na slovenske shode bi rad prihajal. Mar-li zato, da bi tam razsajal in prodajal našim ljudem tisto „nemško kulturo", kakor jo je kazal na Dunaju v državnem zboru ? Za to pa se Slovenci lepo zahvaljujejo in Boga hvalijo, da Lemiš ne znà slovenski!) Govor deželnega šolskega nadzornika Palla s potrebnimi opazkami prinesemo prihodnjič. l>opIsI prijateljev. Iz pokrške okolice. (Po vol it vi.) Slišim, da opis naše občinske volitve v „Miru“ št. 4. ne ugaja nemško-liberalni „fort in fortschrits-partaji". Nikoli se dosedaj pri nas ni upal kak Slovenec jim resnico povedati, zato pravijo, da kaj takega ne sliši v „Mir“, da je to samo obrekovanje, hujskanje itd. Dà, neki mogočnež celo obeta, da če izve pisatelja, mu hoče z leskovim lesom napisati na hrbet geslo, ki po mislih nemškutarjev veljà za nas Slovence: molči, trpi in plačaj. To izvira sevé iz same ljubezni do nas. — Neki gospod v Ličjivasi je pri zadnji volitvi, ker so se ga usmilili z nekaterimi glasovi, postal tako navdušen „Nemec“, da bi najrajši vse črne Slovence popil na žlici neslanega kropa; pa tudi lahko, saj je izurjen v nemščini tako, da se lahko z vsakim profesorjem zmeni, če . tisti le zna malo slovensko. Znabiti pa je bil dné 22. t. m. njegov rojstni dan?? — Obžalovati moramo gosp. nadučitelja v Pokrčah, kateri si je skozi toliko let za tamošnjo mladino kot dober učitelj veliko zaslug pridobil, ali žalibog kot občinski tajnik ves svoj upliv porabil v korist nemškutarske stranke. Zdaj je prejel plačilo, zakaj po volitvi mu je župan ta prislužek odvzel z izgovorom, da ni dosti marljiv v tem poslu, čudno, da ravno zadnje 3 leta ni bil več za rabo, ko se je cenil prej povsod kot celo izvežbani tajnik. Mislimo, da je treba vzrok drugod iskati. Tega bi mu naša stranka gotovo ne bila storila. Zdaj tajništvo opravljata mlajši zgoditi, da le greje, namesto hladi. Šal (moker prtič na tri vogle zadi črez rameni in predi na prsih navskriž) vleče kri iz glave močnejši kot ovitek vratù, a če se je bati, da bi utegnilo vnetje biti v pljučah, ga ne smemo napraviti. Nakladek na črevo ima tudi dober uspeh za glavo. — 2. Zoper vnetje v vratu pomaga ovijanje nog, nakladek na črevo in zavijanje vratu, vse tako kakor za glavo; razun tega še velja grgljati in olje. Nikar pozabiti, da se ovitek ne sme vroč puščati okoli vratu, sicer lahko škoduje. Ta mora vrat hladiti, oni okoli nog in mokri prt na črevesu pa kri zvabiti doli, zato se pustita 1 do 172 ure, pa sta vroča. 3. Vnetje v pljučah ali sploh v prsih, se mora takoj s početka hladiti s skuto ali pa omi-vati in če so noge mrzle, tudi noge ovijati. To je začetek, če ne pomaga, se napravi kratek ali spodnji ovitek, če potreba, večkrat na dan ali v eni noči. — 4. Zoper vnetje v črevesu, se ovijajo noge črez kolena. Prti se pustijo, da se dobro zagrejejo in noge v njih. Namen je, kri v noge potegniti, oziroma v nogah zadrževati. Na Črevo samo pa se devajo mokri prti (mrzli ali topli pa bolj mokri za bolečino), v vsaki pol uri znova. Namesto tega se za črevesna vnetja zelo priporočajo obkladki, tako imenovani zgornji in spodnji, eden pride na prsi in črevo, drugi pod celi hrbet, oba ob enem (le mrzla). Namen je, da izvlečeta zno-tranjo vročino in razdelita. Dobra sta tudi kratek in spodnji zavitek. Iskrica. Predno se zakonski začnejo med seboj pričkati, naj se za vselej spomnijo : kaj temu porečejo otroci? Slovenci! vpišite ž§*e v Mxvlioi-jevo <>! učitelj in yeleumni g. „Šorš“, to je naš občinski sluga, za katerega bode nam menda treba nabrati nekaj tako imenovanih „pokrških kron“, da se mu kupijo rudeče hlače, da bode vsakdo že od daleč spoznal janičarja. Toliko za danesv Z Bogom! Črni Miha. Iz Št. Ruperta pri Velikovcu. (Tomaž Rainer f.) Na pustni torek smo imeli pri nas zelo žalosten pogreb. Izdihnil je namreč dné 20. t. m. svojo blago dušo Tomaž Rainer, najemnik grajščine črni grad, še le 39 let star, zapustivši vdovo in sedmero neoskrbljenih otrok. Ranjki Rainer bil je nenavaden mož, kakoršnih je dandanes le malo še najti, jeklen značaj, vzoren katoličan in iskren slovenski rodoljub. Bil je mnogoletni ud Mohorjeve družbe in zvest naročnik „Mir“-a. Ker je veliko prebiral, znal je tudi naše nasprotnike dobro okrcati in zavrniti. Že ko je v Tinjah bival, oskrbel je svojim otrokom, katere je navadno doma že sam poučeval, slovenske šolske knjige, pridno je tudi dovažal gradivo k stavbi naše „Nàrodne šole“ in tudi v isto pošiljal svoje otroke. Nameraval je v bližnji prihodnosti kako kmetijo kupiti, ali Bog je drugače ukrenil. Ko je pred tremi tedni ob hudem mrazu žito v Celovec peljal, se je močno premrazil in dobil vročinsko bolezen, nazadnje so se mu še pljuča vnele in ni bilo več pomoči. Kako splošno spoštovan je ranjki Rainer bil, pokazal je njegov velečastni pogreb, katerega se je udeležila obilna množica najimenitnejših kmetov in tudi nekaj mestjanov. Bog tolaži njegovo osirotelo družino! Naj ranjki v miru počiva, mi pa hočemo vrlega moža v vednem spominu ohraniti ter ravnati po besedah slovenskega pesnika: „Pomnik stavimo mu tak, Da slednji skuša biti mu enak!" Iz Pliberka. (V slovo čast. gosp. Mat. Ražun-u.) Že dolgo smo se bali bridke ure ločitve, ki je morala priti prej ali slej; ali da nas bode občespoštovani in ljubljeni gospod provizor Matevž Ražun že v nekoliko dnevih zapustil, ta novica nas je zadnjo nedeljo užalostila. V kratkem času svojega tukajšnjega pastirovanja si je pridobil srca vseh faranov. "Vsakdo, ki je imel priliko občevati ž njim, se je prepričal o njegovi ljubeznivosti. Vsi ga spoštujejo in ljubijo; ni čuda tedaj, da so dohajali v zadnjih dnevih iz mesta in okolice farani v velikem številu se poslavljat s solznim očesom od ljubljenega gospoda provizorja. Naša dolžnost je, da se pri odhodu srčno zahvalimo za ves trud in požrtvovalnost, za vso ljubezen, ki jo je preč. g. skazal ; vzlasti pa za zlate nauke, ki nam jih je s toliko gorečnostjo na leči oznanjeval. — Mi spremljamo č. gospoda z najboljšimi voščili na novo mesto ; č. g. provizorja pa prosimo, da bi si ohranil v spominu ljubezen in hvaležnost, kojo imamo in bomo ohranili v srcih do njega. — Pri teh bridkih spominih na ločitev nas tolaži in navdaja z veseljem, da dobimo v kratkem stalnega dušnega pastirja, preč. g. Simon Bau er j a. Iz srca vas pozdravljamo in vas prosimo za vašo ljubezen. Tu vas čakajo zapuščene ovčice, ki se z zaupanjem in veseljem ozirajo na Vas, svojega bodočega pastirja. In ko vas pozdravljamo s srčnim „dobro došli“, združimo ob enem molitev, da bi vas mili Bog ohranil v naši sredi prav mnogo, mnogo let. Iz Glinj. Slovenska hranilnica in posojilnica v Glinjah imela je v 1. 1897. prometa 110.701 gld. 90 kr. Pristopilo je 34 novih udov, izstopili so 3 in eden je umrl; tako šteje koncem leta 1897.: 318 zadružnikov, in zadružni deleži s pripisano dividendo znašajo vkup 959 gld. 6 kr. — Hranilnih vlog se je vložilo 18.776 gld. 85 kr., vzdignilo pa z obrestmi vred 13.764 gld. 96 kr. in je njih stanje z pripisanimi obresti vred koncem leta : 120.544 gld. 92 kr. — Posojil se je zadružnikom dalo v 1.1897.: 21.582 gld., vrnilo pa 8.977 gld. 98 kr. in je njih stanje koncem leta 95.632 gld. 66 kr. — Stanje prihranjene zaloge koncem leta znaša: 2487 gld. 93 kr. Zadružno stanje koncem leta znaša vkup : 124.827 gld. 58 kr. Iz Slov. Plajberga. Tudi v naš kraj prihaja novi „Kmetski List“ v nekaterih iztisih, pa ga nekako skrivajo pred nami; ne vem zakaj? Po naključji sem pa vendar dobil 2. številko v roke, in bral neki dopis iz Spodnjega Roža, v katerem dopisnik na dolgo in široko razpravlja da ..Kmetski List“ in njegova stranka ni proti duhovščini, še manj pa proti veri in slovenskemu jeziku! Samo duhovniki naj bi le tiste nauke oznanjevali, kateri so tudi nemškutarjem po godu. Če so tako dobri „kristijanr‘, kakor se dopisnik hvali, zakaj pa ne hodijo ob nedeljah v cerkev, kakor je vsakega kristijana dolžnost? Nadalje kvasi, da rklerikalcr! samo zato na slovenščino tiščijo, ker če kdo nemško zna, je že preveč izobražen. Kdaj pa je „Mir“ pisal, da naj se nihče nemško ne j uči? Ker pa vidimo, da se v ljudski šoli slo- j venski otrok ne more toliko nemško naučiti, da bi j nemške bukve in časnike zastopil, zato zahtevamo, naj se vsaj pravilno slovensko brati in pisati nauči, in kedar bo šolo zapustil, se lahko nadalje izobražuje. —- Potem piše: Poglejmo okoli sebe po Rožni dolini, vsi premožnejši posestniki so „naprednjaški, in skoz sredstvo nemščine so prišli k premoženju". Če je res potreba samo nemško znati, da se vsakemu dobro godi, zakaj je pa tudi v trdo nemških krajih dosti revnih ljudij, med nami pa tudi dosti takih, ki besedice nemško ne znajo in s slovensko stranko vlečejo, pa imajo vendar lepše premoženje, kakor marsikateri nemškutar. Dopisnik tudi čenča: „Klerikalci bi imeli najrajši same trape," še boljše če so tudi analfabeti'; gospod dopisnik, če so vam razmere po Rožni dolini znane, gotovo veste, katera stranka ima več takih duševnih ubožcev, naša ali vaša? Toliko za danes, pa na svidenje. Iz Bekštanja. Bekštanjska posojilnica v Ločah imela je 1. 1897.: 196.627 gld. 91 kr. prometa. Pristopilo je na novo 31 zadružnikov, izstopilo pa 5, in šteje posojilnica 423 zadružnikov, kteri imajo v deležih 5850 gld. in s pripisano dividendo 7103 gld. 17 kr. — Hranilnih vlog vložilo se je 34.252 gld. 36 kr., izplačalo pa 23.418 gld. 22 kr., in je koncem leta njih stanje z obrestmi vred: 91.489 gld. 39 kr. — Stanje danih posojil pomnožilo se je za 10.549 gld. in znaša koncem leta 87.470 gld. 32 kr., in sicer na menjice 75.005 gld., in na dolžna pisma 12.465 gld. 32 kr., katera zadnja so vknjižena na zemljišča. Koncem leta ostalo je 3269 gld. 83 kr. gotovine. Pri drugih zavodih ima posojilnica naloženih 12.150 gld. Konto izgube in dobička znaša 413 gld. 94 kr. Čistega dobička je bilo 103 gld. 94 kr. Rezervni fond je narastel na 3505 gld. 44 kr. Iz Št Jurija na Zilji. (Nagla smrt.) „čujte in bodite pripravljeni, ker ne veste ne ure ne dneva" — te besede Gospodove nam pravijo, da smrtna kosa vedno visi nad nami. Po kratki bolezni je zatisnil oči občespoštovan mož v pravem pomenu besede, namreč: Filip Janžic p. d. Volt, posestnik in gostilničar v Črešnjah. Bilo je dné 12. svečana t. L, ko ga je pljučnica, katera mu je že prej nagajala, tako silno in brez usmiljenja na-pala, da je bilo prav malo upanja, da bi mogel vzgledni mož še okrevati. In zgodilo se je 17. svečana, da mu je odbila ura njegovega življenja v pričujočnosti dušnega pastirja in zdravnika iz sv. Štefana. Dan smrti je bil žalosten trenutek za vse njegove prijatelje in za celo njegovo rodbino. Katoliško ljudstvo ga je ljubilo ; bil je blag mož, dobrega srca, gostoljuben in goreč bojevnik za katoliško slovensko stran. Rad je postregel, kjer in kedarkoli je mogel, in storil dobro, kedar mu je bilo mogoče. Svojega prepričanja rajni Volt ni sicer stavljal na javni trg in se ni vsiljeval v javno življenje, toda ako so ga njegovi nasprotniki izzivali, in to se je zgodilo mnogokrat, tedaj je pokazal svojo versko in ndrodno prepričanje brez hlimbe in bojazni. Nasproti svojim preganjalcem se je izrazil kot neustrašen značaj: „Skušnja nas uči, da se krepostni ljudje vzgajajo le na verski podlagi. Komur ni vera prva in poglavitna stvar in vodnica v življenju, ta se tudi za nàrodnost ne bode brigal, kedar pride na razpotje." Tako trdno prepričanje za sveto vero naj bi napolnilo vse osebe, kateri hočejo nositi častno in prelepo ime moža v Ziljski dolini! Če pogledamo v duhu moža Volta, kateremu naj bo s temi vrsticami načrtan majhen spomenik hvaležnosti na njegov prezgodnji grob, zazremo v njem katoličana in domorodca, ki je v potu svojega obraza delal za domovino. Bil je neutrujen branitelj resnice, zato upajmo, da je dosegel večno resnico v nebesih. Njegova marljivost in vztrajna skrb za domovino bodi slovenskim kmetom na Koroškem bodrilo, da služimo domovini z besedo in v dejanju. Da je verno ljudstvo častilo moža, prijaznega Volta, priča mnogobrojna udeležitev pogrebcev, kateri so se s tužnim spominom ločili od prezgodnje gomile. Bodi tem potom gorka zahvala izrečena čč. gg. župnikoma Štef. Sakelšeku in Ant. Žaku iz Sv. Štefana, katera sta spremljala uzor-nega moža na zadnji poti k večnemu počitku. Ljubezen, spoštovanje on zasluži Kdor kakor Ti, kreposti posvečuje Najblažje v slavo sveti domovini. Počivaj v miru in za svoja domoljubna dela uživaj zdaj večno plačilo ! Iz Ziljske Bistrice. Naša posojilnica imela je leta 1897. denarnega prometa 73.431 gld. 22 kr. Pristopilo je novih zadružnikov 21, izstopilo osem. Koncem leta je bilo 124 zadružnikov, kateri imajo vplačanih deležev 1380 gld. Hranilnih vlog vložilo se je leta 1897. 28.749 gld. 20 kr. in bilo koncem leta vkup 54.169 gld. Posodilo seje 11.527 gld.; koncem leta je bilo posojil vkup 38.195 gld. Čisti dobiček znaša 423 gld. 4 kr. Rezervni zaklad 526 gld. 95 kr. Hranilne vloge se obrestujejo od 1. januarja 1898 naprej z 3-75',/(), in posojila z 4-75%- — Posojilnica žaluje po bridki izgubi, ker jo je zapustil marljivi njen odbornik, mil. g. prošt L. Vavtižar. Naša dolžnost j je, da se zaslužnega moža spominjamo na tem mestu, ter se mu iskreno zahvaljujemo za vse, kar je storil za ta naš nàrodni zavod! Iz Ljubljane. (Sprava se je dosegla.— Demonstracije.) Med obema slovenskima kluboma kranjskih deželnih poslancev se je doseglo po daljših posvetovanjih sporazumljenje v vseh točkah. Poslanci ostanejo v dveh klubih. Vendar se je poskrbelo za vzajemno delovanje v deželnem zboru in odboru. Izvolil se bode skupni odbor, v katerega bode vsak klub volil po štiri člane. Kar bode sklenila večina tega odbora, vezalo bode vse člane obeh klubov. O čemur se odbor ne zjedini, pride v skupno posvetovanje vseh slovenskih poslancev. Resolucije zadnjega vseslovenskega shoda so naloge bodočega vzajemnega delovanja. Oba kluba sta zavezana delovati na to, da se ublaže in polagoma odpravijo nasprotja v kranjskih slovenskih strankah sploh ter tako doseže občna trajna sloga. Z iskrenim veseljem pozdravljamo to novico, ki mora razveseliti vsakega rodoljuba, kateremu je pri srcu blagor slovenskega nàroda. Naj se sedaj res dela na to, da se najdejo vsi rodoljubi pri skupnem delu za vsestranski napredek in blagor našega nàroda! — V nedeljo dné 20. febr. bile so v Ljubljani velike demonstracije. Že v zadnji številki smo omenili, da nemški burši, udje društva „Karniolia“, na razne načine izzivajo Slovence. Zaradi tega, kakor zaradi vladnega postopanja in hujskanja Nemcev zoper Slovane, zavrela je tudi Slovencem kri. Nad 5000 ljudij zbralo se je omenjenega dné v „Zvezdi“ pred nemško kazino, v kateri se je pobilo par oken. Izgredov ni bilo. Nemški listi se sedaj kajpak lažejo na vse pretege in napadajo Slovence. Naj imajo veselje, saj vsak poštenjak vé, da od nemških pisačev ne more pričakovati druzega, nego lažij! Isti listi so kajpak ob svojem času povsem odobravali, dà, še hvalili postopanje in pobijanje Nemcev v Gradcu, Celovcu, Mariboru itd. Ko se branijo Slovenci na slovenskih tleh, pa se repenčijo, da je joj ! — Kako postopa vlada proti Slovencem, kaže to-le: Vladna policija je prepovedala krščansko-socijalni delavski zvezi, da ne smé predstavljati igre „Nemški ne znajo," češ, da bi morda moglo priti do demonstracij. Igra se je že neštevilnokrat predstavljala, ne da bi se bil kdo pohujšal. Posl. Kalan je zaradi tega v deželnem zboru trdo in dobro prijel deželnega predsednika Hein-a. Ta se je branil samo s tem, da je jako nedostojno in razžaljivo napadal imenovanega poslanca! Ne vemo, smo-li v naši beli Ljubljani res že tako daleč, da se načelnik vlade more in sme obnašati, kakor kak turški paša in osebno žaliti neljubih mu mož, katerih dolžnost je, braniti čast nàroda, katerega zastopajo ! Crlasovi nasprotnikov. „Svinjered44 na Koroškem. Od vseh straaij se nam zatrjuje, da se po Koroškem že dolgo niso toliko smejali, kakor letos, ko nam je luteranec Berčiuger s svojim „mastnim blagom" napravil toliko predpustne šale! Da smo se tudi v zadnjih številkah „Mir“-a nekoliko pošalili s „Kmetskim Listom" ter „Svinjered“ postavili v pravo luč, jim ni po volji. Bogme ! Težko je človeku ostati resnemu, ko gleda take kolobocije, kakoršne so se spravile na dan v onem listu! Da smo jim segli do živega, kaže najbolj zdihovanje „Bauernzeitung“-e, ki vihti nad nami bič, ker smo se „predrznili“ pokrcati malo njenega porednega sinčka po umazanih prstih. Ta pa caplja za svojo materjo in javka, da je joj, ker smo svojim bralcem pokazali, kako strgana in grda je njegova obleka. Zato pa obadva s polno sapo zatrjujeta, da le tista slovenščina, ki jo mrcvari »Kmetski List", je prava in nam kliče: „ne mislite, da so le do-pisuni Vaših listov slovensko gramatiko z veliko žlico snedli. Ali mar ne veste, da Slovenci nimamo še vzajemno-pismenega jezika? Kar se v Celovcu od prvakov Družbe sv. Mohorja skuje, to še ni nàrodna postava. »Kmetski List« piše tako, da vsak priprost človek lahko razumi, kar bere." itd. — Gospodje pri onem listu imajo res „veliko žlico" ; bomo že morali k njim hoditi v šolo, ali kaj. Res je le, da je druga številka ravno tako slabo pisana, kakor je bila prva. Le nekaj čisto pravilno pisanega ima, in to je popraveli, katerega je moral sprejeti »Kmetski List" brez vsake opombe v 2. številki in ki se glasi dobesedno: Uredništvu Kmetskega Lista v Celovcu. Uredništvo Kmetskega Lista naj blagovoli v smislu § 19 tiskovne postave ponatisniti sledeči popravek dopisa iz Rožne doline (kakšni prijatelji so nam duhovni), objavljenega v 2. štev. Kmetskega Lista od dne 15. januarja 1898. : 1. Ni res, da je cerkveni farovž v Kapli največi posestvo v dolini; 2. ni res, da ima župnik v Kapli dohodek za dva kaplana ; 3. ni res, da prejema plačilo za 4 duhovnike ; 4. ni res, da se vsako leto pri vladi spriča, da nima 700gold. prejemka; gpgf** Ir*rižsjtopite sioveiisliemi* Itat.-pol. in gg;o^p. društvii! 5. ni res, da se na tako vižo zmuzi pri občinski veči ; res pa je, da ima kot župnik za plačilo dohodke od polja, sv. maš in doplačila iz verskega zaklada (kongrua-erganzung). nekaj odškodnine ali remuneracijo za oskr-bljevanje Št. Janža in nekaj odškodnine za 1. kaplana, za 2. kaplana ničesar. Od občinske veče je prost po § 74 občinskega reda za Koroško. V Kapli pri Dravi, dné 3. februarja 1898. J. Ogris, župnik. Kaj ne, gospodine Krasnik, da je britko, ko se morajo že kar v drugi številki objavljati tako Bmastni“ popravki, ki kažejo, da „ni vse zlato, kar se sveti,“ to je: »Kmetski List“ hoče ljudem dokazati, kako zagovarja »resnico", a mora objavljati take popravke! — Da ubožcu manjka „mastnega blaga", kaže to, da je pol zadnje strani ostalo prazne, dàsi je objavil nekaj pisem zoper nas, ki pa ne dokazujejo ničesar, in so se bržkone skrpucali le v uredništvu. Kesno vprašanje pa imamo zopet do slavnega državnega pravdništva. Tudi v 2. št. ni podpisan niti urednik, niti izdajatelj, zoper jasne določbe § 7. in 9. tiskovne postave, dasi smo na to opozorili že v zadnji številki. Kratko-malo vprašamo, ali veljata ona paragrafa tudi za „Kmetski List" ali ne, — in ali je veljaven samo še § 23., ker se ž njim poljubi g. baronu Mac Ne-vin-u preganjati „Mir“?! Koroški deželni zbor. 25. seja dné 14. febr. Poročilo o agraričnih operacijah se odkaže gospodarskemu odseku. Posl. Grafenauer je pri tej priliki rekel, da so razdelitve na mnogih krajih prav koristne, a da je nastavljenega premalo spretnega osobja. — Vlado se bo naprosilo, naj odpravi hišni razredni davek. — Daljši razgovor je bil o nameravanih skladiščih. Dež. odboru se naroči, da to stvar še proučava. — Dež. odboru se naroči, da mora preiskovati, kako bi se popravil dravski most pri Velikovcu, da bi ga voda ne poškodovala tolikokrat in se moral promet ustaviti. — Reši se še več cestnih zadev. 26. seja dné 15. febr. Več došlih prošenj se deloma odkloni, deloma se dovolijo zahtevane podpore. — Prošnja obč. Vovbre, naj se ji od-pusté doneski za zidanje mostu pri Lipici, se odkloni. — Za razne poprave pri dež. cestah se dovoli 36.346 gld. — Predlog, naj se nastavi nov deželni uradnik, ki bi nadzoroval stavbe itd., se odkloni. 27. seja dné 16. febr. Reši se več manjših zadev. Daljši razgovor je bil o ustanovitvi deželne zavarovalnice za starost. Govorili so posl. Ehrenwerth, dr. Luggin, Grafenauer, knezoškof in dr. — Prošnja občine Rikarjavas za donesek h popravljanju ceste iz Št. Vida k Miklavcu se odstopi dež. odboru. Posl. Lodron je utemeljeval predlog, naj se občinam olajšajo doneski za bolnišnice. 2». seja dné 17. febr. Ko se je rešilo več manjših zadev, sledil je razgovor o Verona uku na višji realki, o katerem bodemo še podrobneje poročali. — Gospodarski odsek je poročal, kako bi se moglo zabraniti propadanje železne obrti v deželi. — Posl. Kotz je stavil predlog, naj se od vsakega hektolitra pive, ki se iz kake druge dežele vpelje na Koroško, plača 1 gld. davka. Predlog je obrnjen zoper češka piva. 29. seja dné 18. febr. Reši se več cestnih zadev in dež. odboru se naroči, naj preiskuje, ali bi ne kazalo v Celovcu zopet ustanoviti pripravnico za učiteljice. Nastavi se občinski komisar, ki bode pregledoval delovanje občinskih uradov. Posl. Grafenauer se izreče za takega komisarja, zahteva pa naj bode zmožen tudi slovenščine. — Prošnja občin Borovlje, Podljubelj in Svetna vas, naj se odpusté doneski za cesto h kolodvoru v Celovcu, se izroči dež. odboru. — Za deželno hipotečno banko mora dežela plačati 2380 gld. — Za prezidanje stare bolnišnice v Celovcu se potrebuje še 3500 gld. Vkup je morala dežela v ta namen potrositi 42.600 gld. (!!) 30. seja dné 19. febr. Poljedelski odsek je predlagal, kaj naj se ukrene, da se ohrani ■žrebarnica na Osojah. — Posl. Kotz je v smislu nemškonacijonalne politike predlagal naj se obdači pivo, ki se pripelje iz drugih dežel na Koroško. Zoper ta predlog je govoril posl. Muri, ki je rekel, da mnogi kraji ležč tako, da morajo dobivati pivo iz drugih dežel. Zoper sta govorila tudi Miihlbacher in dr. Luggin, z a pa Rosenberg. Predlog se je odkazal gospodarskemu odseku. — Posl. Grafenauer je predlagal, naj se poročila dež. odbora razpošljejo ob jednem, ko se skliče dež. zbor. ÌPoiitiènf pregale«!. A v stro - ©gerska. V Kranjske m dež. zboru so posl. Hribar in tovariši stavili predlog, naj se vlada pozivlje, da varuje slovensko prebivalstvo na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem pred nasilstvom Nemcev in Lahov. Dobro! — Zavoljo velikega nasilstva lahonskih poslancev, katerim je pomagala poulična druhal, so slovanski poslanci zapustili istrski deželni zbor v Pulju. Sklep lahonske večine, naj je razpravni jezik v dež. zboru le italijanski, je vlada razveljavila. To je zopet enkrat blamaža za lahonske prenapetneže! — Nemško-liberalni listi hvalijo ogersko deželo kot nekak vzor. Tako so zadnjič tudi „Fr. St.“ proslavljale to državo. Kako slabo se tam godi, zlasti revnejšemu ljudstvu, kažejo poročila zadnjih dni. Med poljedelci je prišlo do velikih nemirov in tekla je tudi človeška kri. Socijalni demokratje so poljske delavce našuntali, da se po mnogih krajih puntajo. Vlada je vsled tega pomnožila orožništvo na 800 mož, v nekatere kraje pa poslala vojake; tako tudi v Czigand, kjer so jih delavci napadli. Vojaki so ustrelili in takoj je bilo 27 težko ranjenih, jeden pa mrtev. Tudi drugod je prišlo do punta in pobojev. Druge države. Dné 20. februarja je minulo 20 let, odkar je bil izvoljen sv. Oče Leon XIII. za papeža ter je zasedel prestol sv. Petra. Ves katoliški svet se veseli tega dogodka in prosi Boga, da nam še dolgo ohrani skrbnega vladarja sv. cerkve. — Guverner na Kreti ne postane grški princ Jurij, dasi se mnogo trudi za to mesto. Turk se ga odločno brani in tudi drugi vladarji niso zanj vneti. M © v t è a r. Na Koroškem. (Družba sv. Mohorja.) „Slov.“ piše: Kolika je naša družba, posnamemo lahko iz naslednjih številk: 1. Vse knjige v minulem letu so imele teže 100.156 kilogramov, t. j. 10 vagonov (po 10.000 klgr.), ali 50 težkih vprežnih voz po 20 kvintalov teže. 2. Knjige za posameznega uda bile so debele 5 cm. Če bi hoteli vse knjige drugo vrh druge zložiti, dobili bi stolpec visok 3577 metrov. To je precej več, kakor je visok Triglav, ki meri računjeno od morja okroglo 3000 metrov v visokost. 3. Če bi se ves papir družbenih knjig razgernil vsaksebi, pokrili bi ž njim 1,013.719 m2, to je 158 oralov zemlje. 4. Če bi položili knjige po dolgem jedno poleg druge, nastala bi vrsta dolga 87 klin. ali 17 ur, to je malo manj, kakor je dolga cesta od Ljubljane do Trsta. Pa naj reče kdo, da smo Slovenci zadnji. — Ravno sedaj je čas, da se vpišeš v prekoristno družbo, ki ti donaša za mali donesek jednega goldinarja toliko dobička! Kdor se torej še ni oglasil, pristopi naj te dni Mohorjevi družbi, da se zgornje številke ne bodo manjšale, marveč stalno napredovale! — (Izpred sodišča.) Ko se je g. mestni kaplan J. Rozman iz Celovca dné 26. dec. m. 1. mudil v Podravljah, ga je g. Jan. Schiller, trgovec na Wernberzi, razžalil z nedostojno psovko. Gosp. Rozman je zató po g. dr. Kraut-n vložil zoper Schillerja tožbo radi žaljenja časti in dné 14. jan. je bil g. Schiller pred sodiščem v Beljaku obsojen na 15 gld. globe ali 3 dni zapora. Zoper to kazen se je g. Schiller pritožil na deželno sodišče v Celovcu, ki je o tej zadevi obravnavalo dné 22. febr. G. Rozmana je zastopal g. dr. Kraut, g. Schillerja g. dr. Šuman. Deželno sodišče je razsodbo beljaškega sodišča, torej tudi kazen Schillerjevo, povsem potrdilo. Obravnava je bila tudi v jezikovnem oziru pomenljiva, a o tem spregovorimo pozneje. — (Dež. hipotečna banka.) Do 1. februarja se je dovolilo 659 posojil v znesku 2 mil. 101 tisoč 900 gld. Pri žrebanju dné 5. t.m. so se izžrebale sledeče srečke v skupnem znesku 9650 gld.: po 1000 gld. štev. 57, 66, 70, 206, 219, 220, 283, 380. — Po 500 gld. štev. 37, 52. — Po 100 gld. štev. 40, 158, 176, 193, 227, 258. — Po 50 gld. štev. 1. — (Duhovne zadeve.) Dekanom dekanije Dobrlavas je imenovan mil. g. prošt L. Vautižar. — Č. g. Mat. Ražun, provizor v Pliberku, je prestavljen za provizorja v Peravo pri Beljaku. — Č. g. Ant. Vogrinec, kaplan v Prevaljah, je prestavljen za provizorja v Nemški Grebinj. Na njegovo mesto pride č. g. kaplan Franc Satler iz Rožeka, * Velika sejma v Celovcu po godu sv. Janeza Nep. (16. maja) in sv. Uršule (21. oktobra) ne bodeta več trajala, kakor doslej, po 14 dnij, marveč samo jeden dan. Mestni magistrat razglaša tudi, da onim prodajalcem, ki svoje žito peljejo naravnost h kakemu kupcu, ne da bi ga razpostavljali na trgu, odslej ne bode več treba plačevati pristojbin, ki so jih dosedaj morali plačati. Te pristojbine se morajo plačati le tedaj, če se žito postavi na trgu na prodaj. — Veli-kovška hranilnica je praznovala 25-letnico svo-i jega obstanka. — Huzarski polk štev. 8. bode i prestavljen iz Celovca v Rzeszow v Galiciji. Na njegovo mesto pride od tam huzarski polk št. 6. — Cesar je podelil trgovskemu pomočniku M. Komacu v Celovcu srebrni zaslužni križec, ker že dolga leta služi v jedni in isti trgovini. — Naučni minister je dovolil novemu 5. razredu gimnazije v Št. Pavlu pravico javnosti. — Cesar je podelil oberstlajtnantu 17. polka Jožefu Gresslu plemstvo s priimkom ,,plemeniti Baraga". Na Kranjskem. S vi tli cesar je imenoval za knezoškofa ljubljanskega mil. g. dr. Anton Jeglič-a, pomožnega škofa v Sarajevu. Mil. g. dr. A. Jeglič je rodom Kranjec, porojen 1. 1850. v Begunjah na Gorenjskem. Nekaj časa je bil podvodja in profesor v ljubljanskem semenišču, 1. 1882. pa je prišel za stolnega kanonika v Sarajevo, kjer je postal lani pomožni škof. Na mnogaja leta! — Dné 20. februarja je umrl v Ljubljani dobroznani frančiškan č. o. Evstahij Ozimek, star 81 let. Dan pozneje je ravno tam umrl zlatomašnik A. Č i b a š e k, župnik v pokoju. N. p. v m.! — V Št. Petru na Krasu je neki M. Mršnik iz Trsta tako nesrečno skočil iz vlaka, da je v par urah umrl. — Na Igu je dné 19. t. m. neki Zalar, ki je še le pred tednom dnij prišel iz kaznilnice v Mariboru, ustrelil svojega brata. — V Rovtah pri Logatcu je začela poslovati gospodarska zadruga. — Gospodinjska šola v Ljubljani se otvori v drugi polovici meseca marca. Bog daj srečo! —■ Predsednikom deželnega sodišča v Ljubljani je imenovan g. A. Le-vičnik, dosedaj podpredsednik. Listi so s tem imenovanjem zadovoljni. Na Štajerskem. Graški mestni svet je sprejel resolucijo, da si Slovenci v Gradcu ne smejo postaviti ,.Narodnega doma". Kako se nas bojé! — V Mariboru so na dnevnem redu samomori in dvoboji. Zadnjič so si na en dan kar trije vzeli življenje. Na Primorskem. Precej močen potres so čutili tu dné 20. februarja. Škode ni naredil. Posebno močen je bil na bližnjem Laškem, v Vidnu in Čedadu, kjer je padlo nekaj dimnikov raz streh.—V Podmelcu na Goriškem je ,,Kmetska čitalnica" slovesno obhajala 25-letnico svojega obstanka. — Za celo goriško deželo se snuje mizarska zadruga. — Tržaški lahoni zahtevajo laško vseučilišče za Trst. Po drugih deželah. Rusija ima po najnovejšem štetju nad 126 milijonov prebivalcev. — Šestdesetletnica mašništva velikega Slovana Stross mayerj a se je jako slovesno obhajala v Djakovem in Zagrebu. Od vseh stranij dohajale so čestitke. — O grozni nesreči v rudniku se poroča iz Bohuma na Nemškem. Mrtvih je 116 oseb. Rešili so 46 oseb, katere so prenesli v bolnico. — V Bombaju (Indija) zopet hudo razgraja kuga. Poslano. Vprašanje do g. poslanca K. Ghon-a. Kakor izvémo iz poročil listov, trdil je poslanec K. Ghon dné 5. febr. v deželnem zboru pri šolskem razgovoru: Na shodu v Št. Štefanu ob Žili (dné 7. febr. 1897. 1.) vprašal sem navzoče: Ali hočete, da se prenaredi pouk v šolah in vsi so odgovorili : „N e". Podpisani, ki smo bili iz brdske občine na onem shodu navzoči, izjavljamo s tem, da poslanec Ghon zborovalcev ni vprašal, ali so s sedanjo uravnavo šol zadovoljni, in še manj so mu le-ti odgovorili, da smo zadovoljni. Čuditi se moramo zató, kako je mogel gosp. Ghon z ono neresnično trditvijo napadati našega spoštovanega g. poslanca Grafenauerja, ki je v svojem govoru o naših šolah razodel le želje in zahteve kmetov. — Ghon je rekel, da naši voditelji »hujskajo", ker ljudstvo poučujejo o političnih vprašanjih in mu tudi nasprotnike kažejo v pravi luči. Vprašati pa moramo : Kdo hujska? Ali tisti, ki govori povsem resnico in vneto zastopa svoje volilce, ali. tisti, ki, kakor Ghon, z neresničnimi trditvami in brez povoda srdito napada neljube mu može? Ali se g. Ghon ne spominja več dogodkov na onem shodu v Štebnju, kjer mu je pripomagal samo gosp. Grafenauer, da je sploh mogel govoriti? — Čitatelji pa iz tega spoznajo, koliko pravice je imel g. Ghon se v deželnem zboru razkoračiti nad »hujskači". Dà, le iščite jih, ali ne pri naši stranki, marveč lepo začnite pri sebi in pometajte pred svojim pragom! Na Brdu ob Žili, dné 22. febr. 1898. I. V imenu zborovalcev iz Brda: Vinko Rauter, Leopold Petrič, Janez Flašberger, Pavel Wallner, Anton Warmut, Andrej Hebein, Jože Zanki. Književnost. Stenski zemljevid slovenskih pokrajin s slovensko terminologijo v merilu 1—200.000, katerega namerava izdati JJfilf* as-očaj te in af te ,Slov. Matica', bode jako lepo delo, da ga bode lahko vesel vsak Slovenec, ki želi imeti o svoji domovini natančen zemljevid, kakor so nemške karte generalnega štaba. Vsakdo naj se požuri, da si zemljevid brž naroči pri .Matici'; cena mu bo 2 gld. Naznanilo. Slovenski rodoljub hoče kakemu bralnemu društvu podaritiveč vezanih letnikov .Slovenskega Gospodarja', .Domovine', .Mira' in .Domačega Prijatelja'. Društvo, ki želi knjige sprejeti, naj se oglasi pri uredništvu „Mir“-a. - ' - • v' -:-'. .. A Dražbe. (Kratice: vi. št. = vložna številka; d. ob. = davčna občina.) Sodišče Celovec. Dné 9. marca od 11. do 12. ure v sobi štev. 85. Posestvo Jan. Sacher-ja v Nussbergu vi. št. 19, d. ob. Tigrče. (Cena 6225 gld. 52 kr.) Dné 17. marca od 11. do 12. ure pri sodišču v Celovcu posestvo Marije Dobnig, p. d. Budih na Paforju vi. št. 10, d. ob. Tibiče (2816 gld. 74 kr. in 228 gld. pritiklin). Dné 4. maja od 11. do. 12. ure, soba št. 85. Posestvo Petra Polanc, p. d. Potisk na Sojnici, vi. št. 45, d. ob. Gol-šovo. (3531 gld.) Sodišče Pliberk. Dné 4. marca od V,, 11. do ’/alS. Kreflejevo posestvo Pavla Miklavca v Dolinčicah, vl.št.45, d. ob. Ponikva pri Pliberku. (3079 gld.) Dné 1. aprila od ‘/gli. do Mertlovo posestvo Antona Mertla, vi. št. 9, d. ob. Šm ar j et a. (2766 gld.) Sodišče Šmohor. Dné 8. marca ob 10. pri sodišču soba št.II. Buchbinderjevo posestvo v Šmohoru vi. št. 58. (2126 gld.) Sodišče Božek. Dné 18. marca in 22. apr. od 11. do 12. Smojevo posestvo v Spodnjih Borovjah, vi. št. 38, d. ob. Borovje. Sodišče Svinec. Dné 15. marca od 11. do 12. Got-šidovoposestvo M. Terpečnik na Št. Janški gori, vi. št. 17, d. ob. Št. Janž na Mostiču. (5795 gld.) Sodišče Beljak. Dné 22. marca pri sodišču soba štev. 4. Wallnerjevo posestvo Ane Schnabl, hišna štev. 4 v Podvetrovanih, vi. št. 22, d. ob. Federalun. (8759 gld.) Tržne cene v Celovcu dné 24. februarja. Ime blaga na birne na hektolitre gid. kr. gld. kr. pšenica rž 5 45 6 81 ječmen — — oves 2 36 2 95 hejda 4 30 5 37 turšica (sirk) 3 85 4 81 pšeno (kaša) 7 — 8 75 repica (krompir) _ 75 deteljno seme.... — grah — — — — Sladko seno je po 2 gld. — kr. do 2 gld. 60 kr. kislo 1 gld. 60 kr. do 2 gld. 20 kr., slama po 1 gld. 50 kr. do 1 gld. 90 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 66 do 70 kr.^ kila, maslo in puter po 1 gld. do 1 gld. 10 kr. — Vprežne vole plačujejo mesarji po 115 do 165 gld. ^Loterijske sreéke od 19. februarja 1898. Dunaj 23 49 60 76 35 Gradec 14 45 78 52 49 % Dr. Alojzij Kraal, § odvetnik v Celovcu, na benediktinskem trgu št. 1,1. nadstropje. Uradne ure so od VgO. do 12. ure zjutraj in od 3. do 6. ure popoludne. Ob nedeljah je pisarna zaprta, S Pijančljivost se dà ozdraviti z antibetinom,* kakor seje že mnogokrat s sijajnim uspehom pokazalo. Mnogoštevilna zahvalna pisma ozdravljenih se na željo brezplačno na ogled pošljejo. — Ker zdravilo nema nobenega okusa, zamore se pijancu dajati tudi brez njegove vednosti. — Ena škatlja velja 2 gld. 20 kr. Dvojna škatlja za bolj zastarane bolezni 4 gld. 40 kr. Ako se denar naprej pošlje, dobi naročnik zdravilo brez stroškov na pošti. Naslov prodajalca: Adler-Apotheke, Lngos, Banat Nr. 721. * Ime zavarovano. Kovačnica se dà, v najem, ki leži na dobrem kraju blizu okrajne ceste. Več pove Kristijan Košir p. d. Kovač v Logivesi, pošta Vrba (Velden) na Koroškem. Tiskarna družbe sv. Mohorja se uljudno priporoča za natiskovanje vizitnic, pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah. Aussaatzeit Marž. IF Saatweite : der Reihen. ! Bodeabesciiaffenheifc : p rechi nahrhaft und mcht cm. Ab stand in der Reihe. Tieflocker/l frisch I Mauthner-j e vili slovitih cvetbili semen V zaprtih, oblastveno zavarovanih zavojih s sodnijsko vpisano varstveno anamko „medved“ se nahajajo komisijska skladišča pri največ veletrgovinah z mešanim blagom v Avstriji. OsSr~ V vsakem kraju je poverjena komisijska prodaja 80 najbolj zahtevanih vrst zeliščnih in cvetličnih semen le jedni tvrdki, torej nastavljena le jedna omara. Kot svcku in pristna semena tvrdke EDMUUTD MAUTHMER (Budimpešta, Andràssystrasse 23) veljajo le ona, ki so zaprtajv izvirne zavitke z letnico 1898 in na katerih se nahaja, kakor kaže poleg stoječa podoba, slika medveda in ime Mautliitcr. — Pred ponarejanji se svari. i v