s tega sem inarja (prebranih je bilo 26) je izšlo v posebnem zborniku v angleš­ kem in francoskem jeziku. Jugoslovanski avtorji iz skoraj vseh republik in pokrajin so prispevali polovico referatov, drugo polovico pa sodelavci raznih poljskih geografskih inštitutov. Glede na značaj sem inarja, obravnavajo prispevki problem e agrarnega ali vsaj podeželskega prostora in agrarne produkcije. V ospredju so zlasti specifični problem i posameznih območij, p ri Poljakih pa tudi cele države. Slednji so metodološko dobro zasnovani pregledi nekaterih problemov poljske agrarne produkcije in agrarne strukture, k ar pri jugoslovanskih prispevkih pogrešamo. Lahko bi celo rekli, da so jugoslovanski prispevki podoba trenu t­ nega stan ja znanstveno-raziskovalnega dela na področju agrarne geografije, ki je doseglo višek sredi sedem desetih let s prvim jugoslovanskim agrarno- geografskim simpozijem. Ob nedvomno novih kvalitetnih metodoloških pri­ stopih pa obseg agrarnogeografskih raziskovanj iz navedenega obdobja ni bil presežen, k ar je že jasno pokazal jugoslovanski simpozij o vaških naseljih in agrarni produkciji 1972. leta v Ohridu. Sicer pa zbornik ne prinaša le prispevkov z agrarnogeografsko proble­ matiko. Čisto teoretične narave so prispevki o agrarni pokrajini kot večnamen­ skem prostoru (W. Stole) in o m etodologiji agrarnogeografskih proučevanj v gorskih obm očjih (J. Medved). Še posebej velja to za teoretično in metodološ­ ko poglobljeni prispevek A. Kostrowickega o povezavi med prirodnim okoljem in oblikami ure jan ja okolja v ruraln i pokrajini. O transform aciji agrarne strukture, o sprem em bah in produkcijski usm erjenosti v individualnem km e­ tijstvu te r o prostorskih sprem em bah tipov individualnega km etijstva v po­ vojnem obdobju na Poljskem pišejo W. Tyszkiewicz, R. Kulikowski in J. Szyr- m er te r R. Szczesny. Ožje agrarnogeografske problem e vpliva m esta na okolico obravnavajo še M. Lutovac za Beograd in J. Grocholska za Warszawo, med­ tem ko M. Klemenčič piše o problem ih v zvezi z opuščanjem obdelave zem­ lje. Vsi drugi prispevki obravnavajo neagrarne inovacije na podeželju kot dejavnike njegove transform acije. Med temi izstopajo problem i agrarnega prebivalstva. J. R ajm an piše o urbanizaciji in poklicni opredelitvi prebivalstva v Zg. Šleziji, A. Jagielski o povojnih sprem em bah agrarnega prebivalstva na Poljskem, A. Puška o podobnih problem ih na Kosovu in M. Panov o prebi­ valstvenih sprem em bah v M akedoniji pod vplivom urbanizacije. Ostali prispevki, razen tistega o oskrbi v občini Slovenska Bistrica (M. Pak), pa obravnavajo socialnogeografske problem e transform acije agrarne pokrajine pod vplivom proizvodnje hm elja (M. Natek) in turizm a (A. Jackow- ski, Z. Pepeonik, A. Stojmilov in V. Gramatnikovski), m edtem ko B. Jačinovič piše o najnovejših agrarnih problem ih v Pologu. M arijan Klemenčič Dvoje poročil o narodnostnih m anjšinah Vladimir Klemenčič, Matjaž Klemenčič: Položaj slovenačke m anjine u austrijskoj Koruškoj u svetlu istorijskih i socijalno-geografskih procesa. Glo­ bus IX, 9, Beograd 1977, str. 56—88. Slovenska geografija posveča precejšnjo pozornost nacionalno mešanim območjem, tako s Slovenci poseljenim i območji zunaj državnih m eja, kot ozemljem, ki so poseljena z Madžari in Italijani v SR Sloveniji. Tovrstne razi­ skave so tudi v svetovnem m erilu številne, saj se je pokazal poseben vpliv narodnostne m ešanosti na razvoj narodnostno m ešanih območij kot tudi širših predelov. N arodnostne m anjšine s pospeševanjem ali z zaviranjem prekomej- nih tokov vplivajo na svojstveno organizacijo in izgled pokrajine ob meji. Avtorja v šestih poglavjih predstavita osnovne značilnosti življenjskega boja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in sicer s prikazom po- litično-geografskih značilnosti Koroške, značaja koroške pokrajine, politične in pravne zgodovine koroških Slovencev, narodnostne sestave prebivalstva na Koroškem, sprem injanja položaja Slovencev zaradi preobrazbe gospodar­ stva te r oblik diskrim inacije koroških Slovencev v industrijsk i družbi. Razprava je pisana pregledno in na preprost način. Vseskozi se opira na predhodne tem eljite proučitve narodnostnih problemov. Zelo posrečena je predstavitev narodnostne problem atike koroških Slovencev ob uporabi me­ todologije dveh ved: geografije in zgodovine, p ri čemer tvorita oba dela raz­ prave organsko celoto, ki je grajena na enotnem konceptu. Tak način pisanja znanstvenega dela je treba pozdraviti, ker menimo, da je dober prim er znan­ stvene interdisciplinarnosti, ki ne razjasn ju je določene problem atike samo s stališča določene stroke, am pak prikazuje problem atiko na celovit način. Posebej m oram o opozoriti na problem , ki sicer sodi na področje pravo­ pisa. Gre za pisavo krajevnih imen. Avtorja nista imela težav s pisanjem krajevnim imen na kartogram ih, ki prikazujejo narodnostno mešano ozemlje (krajevna imena so pisana dvojezično). Manj srečno roko sta imela pri imenih na prvih dveh kartogram ih, ki prikazujeta obm očja poseljena s slovensko in hrvaško narodnostno m anjšino oziroma območje poselitve alpskih Slovanov. Na prvem kartogram u so krajevna imena pisana na štiri različne načine: imena držav so v angleški obliki, Dunaj in Gradec v nemški obliki, deželi Ko­ roška in Gradiščansko v slovenski te r Celovec in Železno v dvojezični obliki. Podobno pestrost načina p isanja krajevnih imen srečamo tudi na drugem kartogram u. Želeti je, da bi bila razprava v slovenščini dostopna tudi širokem u krogu slovenskih bralcev te r da bi do podobnih del prišlo pogosteje. M arijan Klemenčič G. Valussi: Minoranze a confronto. Pubblicazioni dell’Istitu to di geografia della Facolta' di lingue e letterature straniere, 3, Udine 1978, 67 str. Nemogoče je v nekaj stavkih predstaviti širino problem atike, ki jo podaja drobna knjižica G. Valussija, enega najbolj znanih italijanskih geografov, direktorja inštitu ta za geografijo v Vidmu te r dobrega znanca in sodelavca slovenskih geografov. Avtor skuša s predstavitvijo nekaterih že objavljenih razprav aktualizirati svoja najvažnejša m nenja in poglede o italijanski in slovenski narodnostni m anjšini ob jugoslovansko-italijanski meji ter izposta­ viti nekatere probleme. Potreba po takem dejanju se je pokazala s sprejet­ jem osimskim sporazumov, ki pomenijo ovrednotenje dosedanjih prizadevanj obeh strani za boljše sožitje med obem a državama. V uvodnem poglavju je predstavljen razvoj geografskih proučevanj obm ej­ nega italijansko-jugoslovanskega obm očja in narodnostnih m anjšin, ki tu ži­ vita. Začetek proučevanj sega v sredo šestdesetih let z diplomskimi nalogami na tržaški univerzi, poročilom na kongresu italijanskih geografov v Rimu, posebno širino pa dobi s sodelovanjem z geografi iz SR Slovenije. Štirim srečanjem slovenskih in italijanskih geografov je posvečena precejšnja po­ zornost. Zadnji del uvodnega poglavja om enja številna srečanja na Tržaškem in Goriškem posvečena narodnostni problem atiki, katere je večinoma orga­ niziral Slovenski raziskovalni inštitu t v T rstu (Slori). V prvem poglavju, ki je ponatisnjeno poročilo z m ednarodne predkon- ference o m anjšinah v Nabrežini leta 1973, so postavljena nekatera izhodišča za proučevanje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Drugi članek je referat, ki ga je kot soavtor skupaj z Vladim irjem Kle­ menčičem podal na m ednarodni konferenci o m anjšinah v T rstu leta 1974. Prikazuje odprto mejo med Italijo in Jugoslavijo ter njen pomen za obe m anjšini. V preostalih člankih, ki govorita o italijanski šoli v Istri in o bodočnosti italijanske etnične skupnosti v SR Hrvatski, objavljenih v reviji »Trieste« leta 1975 in 1976, avtor obravnava italijansko narodnostno skupnost predvsem s stališča gibanja števila učencev v teh šolah. V zaključnem poglavju je predstavljen položaj italijanske m anjšine po podpisu osimskih sporazumov, pri čem er avtor om enja vrsto stvari, ki vpli­ vajo na (neugoden) razvoj italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji (npr. prostorska razpršenost, psihološke razm ere, načine finansiranja kultur­ ne dejavnosti). Vedno znova se avtor vrača na problem upadanja vpisa v ita­