Antonia Pavlich, 70-19 - 60th Lane Ridgewood,L.T. Brooklyn,!* Y.
1-24
The Oldest and Moat, y Popular Slovene Newspaper in United States of America
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — ocl boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI;
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 72
CHICAGO, ILL., PETEK, 14. APRILA — FRIDAY, APRIL 14, 1933
LETNIK (VOL.) XLII
IRSKI PISATELJ SHAW OŽIGOSAL BANKIRJE Z BESEDO "NORCI". — IN TI NORCI VODIJO AMERIKO. —NA-POVEDUJE KONEC KAPITALISTIČNEGA SISTEMA.— KRITIZIRA AMERIŠKO USTAVO IN HVALI PREDSEDNIKA ROOSEVELTA.
New York, N. Y. — Vseh 3500 sedežev v tukajšnjem Metropolitan opernem gledišču je bilo zasedenih pretekli torek zvečer, ko je imel tamkaj predavanje znani irski pisatelj in humorist, Geo. Bernard Shaw. To je bil njegov prvi govor, odkar se nahaja za par tednov na obisku v Ameriki.
Finančnikom in velikim bankirjem in prekupčevalcem z denarjem je njegov govor kaj malo prijal. Kakor je vedno njegova navada, je bil Shaw tudi ob sedanji priliki do skrajnosti odkrit in ni izbiral besed, s katerimi je izrazil svoje misli. Omenjene gospode je naravnost počastil z ljubeznivo besedo "norci". Financirji, je dejal, so točasno gospodarji položaja; podjetniki potrebujejo denarja, ne milijonov, ampak miljard, in da najdejo te mi-ljarde, so se obrnili tja, kjer jih je možno dobiti, namreč na fi-nancirje. In tako so ti financirji zdaj voditelji dežele, ki pa jo na žalost vodijo v jarek. — Ti financirji pa sploh ne žive v resničnem svetu, marveč v svetu iluzij in domišljije. — Vsakih $5 štejejo za $100, kar pomeni, da so 95odstotni — norci. In te norce pustijo Ame-rikanci, da vodijo deželo.
Enako, kakor ta izjava, tudi ni posebno prijala bogatašem, ki so sedeli v prvih sedežih, Shawova trditev, da se sedanji kapitalistični sistem ruši, kar dokazujejo milijoni brezposelnih, kar dokazujejo tudi far-merji, ki so zasužnjeni, bankro tirani, in ki se pripravljajo na upor. To je že javna tajnost Celo časopisi je ne zanikujejo več, dasiravno je v civiliziranih deželah namen časopisja, da zakriva resnico javnosti.
Prva stvar, kar bi Shaw priporočal Amerikancem, je ta, da se Izkopljejo iz sedanje zmede na ta način, da nacionalizirajo banke. Vsi nasveti, ki so jih bankirji dajali ljudstvu v zadnjih letih po vojni,
DENARNO
VPRAŠANJE
RAZDEJANJE PO TORNADO
Amerika namerava staviti predlog za uvedbo enotne svetovne denarne vrednosti.
Pariz, Francija. — Kakor je prejela francoska in enako tudi angleška vlada poročila, namerava Amerika staviti na bodočih razgovorih v Washingto-nu dalekosežna priporočila za preureditev denarnega vprašanja. Ta poročila povzročajo veliko razburjenosti med evropskimi finančnimi krogi.
Govori se namreč, da bo A-merika predlagala, naj se stabilizira denar po celem svetu na ta način, da bo imel isto zlato kritje, ki bo znatno nižje od sedanjega ameriškega kritja. Dočim je zdaj ameriški dolar krit 40 odstotkov z zlatom, bi znašalo po tem predlogu kritje samo 30 odstotkov, in še od tega samo 25 odst. v zlatu, dočim bi moglo ostalih 5 odst. kriti srebro.
Na teh pogovorih v Wash-•ingtonu bodo prišle sicer v raz. pravo tudi druge zadeve, kakor vojni dolgovi, razorožitev, mir v Evropi in celo tudi revizija mirovnih pogodb, vendar pa se bodo pogovori o teh stvareh smatrali samo kot slučajnosti; glavni predmet bo tvorilo denarno vprašanje.
-o-
PREPIR ZARADI ZNIŽANJA DAVKOV Chicago, 111. — Pred nekaj tedni je urad za davčne prizive okraja Cook odredil, da se znižajo davki na domove in mala poslopja za 15 odstotkov. Ker se je tej odredbi ostro protivil davčni asesor Jacobs, je bila zadeva oddana v pretres držav ni davčni komisiji, katera je v torek podala izjavo, da nc le. da je to znižanje popolnoma zakonito, marveč se lahko isto uvede tudi pri davkih za druga
Slika nam kaže razvaline, ki jih je zapustil za seboj tornado, na nekem poslopju v Hali Summit, La., ko je nedavno divjal po južnih državah.
NOV ZUPAN VOilCAGl
V četrtek je mestni svet izvolil novega župana.
—o—
Chicago, III. — Četrtek se je določil kot dan, na katerega se bo izvolil stalni ž>upan tega mesta, ki ima zasesti mesto Antona Cermaka za njega nedokončan rok, do aprila 1935. Župana je izvolil mestni svet v posebnem zasedanju. Za to mesto je prišel v pošte v v prvi vrsti vpliven demokratski vodja v 11-linoisu, Patrick, A. Nash. Vendar pa se do srede opoldne še ni izrazil, bo li izvolitev sprejel, ali ne. — S tem dnem je prenehalo poslovanje začasnega župana F. J. Corra. -o-
imetja. Jacobs se pa še vedno so se izkazali kot ničvredni na- protivi in pravi, da niti te od-
KRIŽEMJVETA
—	Pirmasens, Nemčija. — Število mož 23. alžirskega polka francoske armade, ki je nastanjena v Porenju, je dezerti-ralo preko meje v N mčijo. Pritožujejo se, da je vzrok njih pobega slabo ravnanje.
—	Stockton, Cal. — Čebela, ki se je zaletela v njen avto, je povzročila smrt 351etni H. L. Olson. Žensko je namreč čebela tako zmedla, da je izgubila kontrolo nad vozilom in zavo-zila v drevo ob cesti.
—	New York, N. Y. — Tukajšnji nemški konzul, dr. P. Schwarz, je na povabilo od Hitlerja podal svojo resignaeijo. Po njegovi izjavi se je to zgodilo, ker se ne strinja s sedanjo politiko nemške vlade.
—	London, Anglija. — Nižja zbornica je v torek sprejela predlog, da se pooblasti vlada, da sme prepovedati uvoz blaga
ZA 30 URNI
TEDEN
Predsednik Roosevelt sam se zavzema za predlog.
Washington, D. C. —' Predlog za 30urno delo na teden je bil že pred nekaj dnevi odobren v senatu in pričakuje se, da bo po kratki debati sprejet tudi v poslanski zbornici, zlasti še, ker 'se je izrazil zanj predsednik Roosevelt sam. Ta predlog bo zabranjeval, da bi se pošiljali iz države v državo, ali pa v inozemstvo predmeti, ki so bili izdelani v tvornicah, kjer so zaposleni delavci več kakor šest ur na dan in pet dni v tednu.
Iz Jugoslav!)«*
STRAŠNE POSLEDICE SLABE VZGOJE, KI SE JASNO IZ-RAŽA ŽE PRI OSEMLETNEM OTROKU,— KER SO LIN CALI VINSKEGA TATU, SO MORALI PRED SODNIKE. — SMRTNA KOSA IN DRUGE NOVICE.
SMRT MLADE ROJAKINJE
Chicago, 111. — V sredo zjutraj je po daljši bolezni jettki preminula mlada, komaj 19 let'iz Rusije. Ta korak je v protest
sveti. Edini veliki mož med bankirji je M. Norman pri angleški državni banki, ki je povedal veliko resnico o denarnem vprašanju, namreč, da tega vprašanja sploh ne razume.
In še nekaj drugega je priporočal Shaw Amerikancem, da namreč zavržejo svojo ustavo, ki je povsem zastarela, in naj si zgradijo novo ustavo, kateri naj tvorijo podlago čisto ameriške potrebe. To sploh ni nobena ustava, je dejal. To je samo jamstvo narodu, da ga ne bo mogel nikdar nihče vladati
O predsedniku Rooseveltu se je izrazil, da je "nov tip, ki je potreben v amer. političnem življenju", in ta predsednik kaže s svojimi dejanji, da je ostro proti zastareli ustavi, in zato bo tudi nekaj dosegel, vendar pa le, ako ne bo pri tem oviran od kongresa in od irstave. Ako mu bosta ta dva faktorja v napotje, bo povzročil tako razočaranje, kakor ga
očitve ne bo upošteval, dokler ne bo izrekel zadnje besede generalni državni pravnik Kerner kot vrhovna avtoriteta.
-o-
VRTOVI ZA BREZPOSELNE Chicago, 111. — Ravnatelj za negovanje vrtov od državne re-iefne komisije je ravnokar <ončal inšpekcijsko potovanje po raznih okrajih po državi. Kakor izjavlja, je do 90 odstotkov brezposelnih družin v raznih okrajih, ki so pričele negovati vrtove. Delo je bilo u-stavljeno za nekaj časa vsled pomladanskega deževja, a se bo pričelo zopet, kakor hitro se zemlja osuši. Za vsak okraj bo odbran posebni vrtni nadzornik, ki bo dajal navodila. Do zdaj se je nega vrtov posebno pospeševala v južnih delih države.
stara dekle, Eleanor Strauss, 2366 Blue Island Ave. Zapušča očeta Jakoba in enega brata Ernesta, ter enega polbrata in dve polsestri. Truplo pokojne leži na domu na omenjenem naslov,tr, od koder se bo vršil pogreb pod vodstvom pogrebnega zavoda A. Glavach & Co. v soboto pop. ob 2. uri v cerkev sv. Štefana in od tam na pokopališče sv. Jožefa. — Sožalje preostalim, pokojni večni pokoj.
je Hoover, kateremu kongres ni pustil, da bi kaj praktičnega storil.
PROTISUHAŠKI KANARČEK
Wabash, Ind. — Neki tukaj, šnji meščan, po imenu Geo. Murphy, ima kanarčka, o katerem pravi, da je v njegovi hiši že 13 let, a se ni še nikdar oglasil s petjem. Peti pa je začel na dan, ko je bil Roosevelt inav-guriran za predsednika. Nato je zopet utihnil in se ponovno oglasil na dan, ko se je pričelo točiti novo pivo, in je pei celi dan.—Kdor hoče, naj verjame.
-o--
ZA POVRATEK POŠTNINE 2 CENTOV Washington, D. C. — Glavni poštni ravnatelj Farley je po slal predsedniku Rooseveltu priporočilo, naj bi se zopet u vedla poštnina dveh centov za pisma, a samo za tista, ki bi o-stala v istem poštnem distrik tu. Za promet iz enega mesta'v
proti nastopu sovjetskih oblasti proti šesterim angleškim inženirjem.
-o-
SLOVENSKI PROGRAM NA RADIO
New York, N. Y. — Tukajšnji Slovenci so lahko ponosni na svoje pevsko in dram. društvo "Domovino". Povabljeno je namreč od znane radio postaje WINS, da nastopi na njej na Veliko soboto zvečer ob 7. uri in poje velikonočne pesmi. Znak, kako visoko ceni postaja to društvo, je to, ker mu je da-a tako ugodno uro. Naravnaj-mo torej omenjeni večer svoje radio aparate na omenjeno postajo, ki leži na 1180 K 254 M. Čas ob 7. uri pomeni seveda po Eastern Standard Time. -o-
48 ITALIJANSKIH LETAL PRIDE V AMERIKO
Rim, Italija. — Dne 24. maja se bo dvignilo od tukaj 48 italijanskih vojaških aeroplanov, kateri bodo pod vodstvom zračnega ministra Balbo poleteli v Ameriko na svetovno razstavo v Chicagi. Omenjenega dne bo minilo 18 let, odkar je Italija stopila v svetovno vojno. Polet bo preko severa, Islandije, Grinlandije in Labradorja, in
IZBIRANJE MOŽ ZA DELA V GOZDOVIH
Chicago, 111. — Delavski department je pooblastil tukajšnjo državno reliefno komisijo, da izbere 4000 mladeničev kot prvo skupino, ki bo poslana na delo v gozdove na vladne stroške. V poštev pridejo fantje od 18. do 25. leta, ki so brezposelni, samski in državljani, in kateri so pripravljeni, da bodo od svojega zaslužka, $30 na mesec, odstopili večji del svojim domačim, ki so v potrebi. Izbrani mladeniči bodo poslani najprej v začasno taborišče v Fort Sheridan, od tam pa se bodo porazdelili na delo, kjer bodo potrebovani.
-o-
POROČILO PLINSKE DRUŽBE
drugega bi ostala sedanja pošt- bodo med njim napravili pet
Chicago, 111. — V letnem poročilu, ki je bilo pred kratkim poslano delničarjem Peoples Gas, Light & Coke Co., je bilo tudi pojasnjeno, zakaj družba plačuje Samuelu Insullu pokojnino kljub temu, da se s tem izpostavlja ostri kritiki. To je popolnoma po pravilih družbe. Vsak uslužbenec, ki doseže zahtevano starost in je služil v družbi določeno število let, je upravičen do pokojnine. Insull je ob času, ko je izstopil, dosegel starost 72 let in je imel 18 službenih let. Bil je tedaj upravičen do pokojnine na enak način kakor vsak drugi uslužbenec.
Ljubljanski "Slovenec" piše:
Izkušena slovenska vzgojite, ljica je pripovedovala, kaj se ji je nedavno primerilo pred neko izložbo na Sv. Petra cesti v Ljubljani. — Gospodična si je ogledovala kipce in slike v več izložbah. Kar na lepem se ji je pridružil mal fantiček, star kvečjemu 8-9 let. Fantek je bil zelo zgovoren. Gospodična se ustavi pred izložbo, v kateri so bili tudi nabožni in svetniški kipi. Pri pogledu na nje se je fantek kar spremenil. Kar bruhnilo je iz njega: "Jaz pa Boga ne maram gledati. Če vidim Boga, sem strašno nervozen. Ne morem gledati tega neumnega Boga." Fantek je kar pobesnel, krčil pesti in se tresel.
Onemela je gospodična pri tem strašnem izbruhu otroške duše: "Tako fte sme? govoriti! Ali ne hodiš v cerkev?" — "Ne maram za cerkev, pa mama in ata tudi ne!" je bruhalo iz o-troka. "Zadnjič sem dobil v roke križ, na katerem je bil Bog, pa sem takoj vrgel v kot tistega Boga . . . Moj sošolec mi je na križ narisal Boga, pa sem ga sežagal na drobne kosce . . ."
Nepopisno je zgrabilo verno gospodično govoi-jenje tako mladega dečka, ki je očividno premožnih staršev. — Ko je to zgodbo pozneje slišal slovenski kulturni delavec, se je prijel za glavo in vzkliknil: "Kaj bo iz takega poba? Najmanj kar bo, bo morilec!"
Da, najmanj morilec! Po čigavi krivdi? Oče in mati bosta prva dajala zanj odgovor! Ali pa je verjetno, da bi se bil tega satanskega sovraštva do Boga osemletni deček navzel le od staršev? Ali so mogoče na svetu starši, ki svojega otroka vzgajajo v takem sovraštvu do Boga ? Vsekakor so zanj odgovorni tudi drugi, ki ga tako "vzgajajo" in kvarijo. — Ali je pa ta deček edini v Ljubljani ? Bog ve, koliko jih je, ki so prav ako skvarjem, samo da tega tako zgodaj še ne pokažejo. — Vidi se, da boljševizacija vzgoje in kulture tudi pri nas poganja in raste v istem razmerju, v katerem se dpši krščanska vzgoja in kultura.
niiia treh centov.
pristankov.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA';
Kadar se Dolenjci ogrejejo
Pred sodnikom v Novem mestu se je 21. marca zagovarjalo osem obtožencev iz vasi Krma, občine Železniki pri Metliki radi težke poškodbe, vsled katere je Mate Vrbin iz Obreza pri Vivodini umrl.
Bilo je lansko leto, ko sta Jože Oberman in Janez Simo-nič stražila zidanice, v katere so viaml-jali tatovi. Pri zidanici Janeza Prusa sta opazila odprta vrata in ko sta pogledala, kaj bi bilo, sta opazila Mateta Vrbina, ki je točil vino v velik škaf. Naglo sta zapahnila vra ta in klicala na pomoč. Kmalu
se je zbralo več ljudi, ki so tatu v ogorčenosti zvezali, ga vrgli po tleh in brcali, nato mu privezali verigo okoli vratu in ga vlekli pred župana v Draši-če. Na županovo povelje so ga razvezali in Vrbin je zaprosil vode, katere je popil nekaj po-žirkov in nato na steni sloneč umrl. — Sodišče je obsodilo dva obtoženca na 15 dni, enega na 10 dni ječe. Oba obtoženca, ki sta Vrbina vlekla na verigi, vsled česar se je zadušil, sta bila obsojena na 10 mesecev ozir. na 6 mesecev strogega zapora.
--o-
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrl Ignacij Šramel, skladiščnik drž. železnice. — V Središču je umrla Otilija Zidarič, stara 29 let. — V Vidmu ob Savi je umrl Ant, Skrbcc, p od kov.sk i mojster in hišni posestnik. — V Boh. Bistrici je umrl Jakob Rozman v visoki starosti 92 let.
-o--
Električna svetilka ga rešila
Ko se je primarij Ante Kra-ljič v Petrin j i vračal domov, je bližini bolnice srečal dva sestradana volka, ki sta hitela proti njemu. Posrečilo se mu je, da je s palico in električno svetilko volkova odpodil in pri-bežal srečno v bolnico.
-o-
Vreden svojega imena
Urbančič, po dom. Bedenov oče v Litiji, je letošnjo zimo vzredil prav čedno svinjo, ki je tehtala 1130 funtov. Prešič ni star niti dve leti in je gotovo najtežji letošnji eksemplar v o-kolici.
-o-
Posebne vrste jubilej
Nedavno je praznovala v Konjicah služkinja Terezija Čreš-nar znamenito lOletnico. Meseca februarja je namreč poteklo .40 let, kar služi pri eni in isti hiši in sicer v Prusovi hiši. V službo je stopila 1. 1893.
-o--
Smrtna nesreča
Smrtno se je ponesrečil na Jelovici pri Bohinju na Gorenjskem posestnik Jože Zupan, po domače Beznik iz Gorjuš. Pri prevažanju lesa je padel pod voz tako nesrečno, da je bil na mestu mrtev.— Značilno je, da je tudi njegov oče izdihnil na isti način.
-o-
Nesrečen padec
V Mariboru je padla po str-mir stopnicah s podstrešja 73-letna Katarina Erhart. Nevarno pobito starko so takoj peljali v bolnico.
-o-
Gorjanci Kakor poročajo z Dolenjskega, bo cerkvica sv. Miklavža na Gorjancih v kratkem dobila nov oltar, ki bo posvečen sv. Jožefu.
-o-
"Prijatelja spoznaš v nesreči, sotrudnika listov pa v depresiji!"—Rev. J. Čarne.

AMERIKANSKI SLOVENEC
1'etek, 14. aprila 19:13
j'AMERIKANSKI SLOVENEC
[ Prvi in najstarejši slovenski |	list v Ameriki.
I
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto ......................................$5.00
Za pol leta ..................._................... 2.50
Za četrt leta ...................................... 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ________________________________$6.00
Za pol leta ...................................... 3.00
Za četrt leta ..................................... 1.75
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ....................................$5.00
For half a year ................................ 2.50
For three months ............................ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ....................................$6.00
For half a year ................................ 3.00
For three months ............................ 1.75
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _
cionski kotlin i ogražal sovjetski sistem, je GPU naenkrat "odkrila" veliko zaroto; v katero je bilo zapletenih več nemških inženjerjev in njihovih tvrdk. Uprizorjena je bila teatralna sodba, ki se je končala s smrtnimi obsodbami in ustrelitvami, da se ostraši rusko ljudstvo. Dve leti kasneje je bila insceni-rana podobna tragikomedija v Moskvi, ko je sedelo na zatožni klopi veliko število profesorjev, in ženjerjev in drugih strokovnjakov, čes, da so nameravali s pomočjo francoskih in drugih kapitalistov vreči sovjetski režim in povzročiti industrijski kaos v Rusiji. Ravno isti primer imamo danes. Sovjetska u-prava se ne upa priznati popolnega poloma svoje gospodarske politike in išče neprestano novih žrtev, ki naj v očeh razočaranih kmečkih in delavskih množic opravičijo vse neuspehe ixe-žima.
Razlika med prejšnjimi in današnjim primerom, je samo ta, da.se je za obtožene angleške inženjerje zavzela danes kot en mož vsa angleška javnost. Londonska vlada je zagrozila Moskvi, da pretrga z Rusijo vse trgovske zveze in dplomatsko stike, če njena sodna uprava ne bo postopala po onih načelih, ki veljajo danes v mednarodnem pravosodju. Celo stari delavski voditelj Snowden, čigar sovjetskofilske tendence so znane, je nastopil v najostrejšem tonu proti sovjetski vladi ter jo obdolžil, da išče samo spora, ki bi ji potem dal v roke izgovor, da se na nelep način otrese plačevanja angleških trgovskih dolgov. Pod vtisom angleškega nastopa je sovjetska vlada končno le pristala na to, da se izroče obtoženci rednemu sodišču,ki bo razpravljalo javno. Dovolila je tudi, da jih zagovarjajo angleški odvetniki. Od izida procesa, ki se bo vršil v nekaj dneh, od-visi v veliki meri razvoj bodočih odnošajev.
Napetost med Anglijo in Rusijo
Odnošaji med Veliko Britanijo in sovjetsko Rusijo niaQ bili od znamenite afere Argus, ko je dal konservativni angleški notranji minister Hicks preiskati sovjetsko trgovsko zastopstvo v Londonu, še nikdar ako slabi kakor danes. Vsa Anglija se razburja zaradi aretacije šest,h angleških inženjerjev, zaposlenih pri podružnici svetovno znanega angleškega električne ga podjetja Metropolitan Vickers, ki je iz svoje rpske centrale v Moskvi dobavljalo stroje za večino sovjetskih električnih naprav. Poročilo angleškega poslanika iz Moskve slika te inženjerje kot mirne in spodobne ljudi, ki so šli služit v Rusijo s^oj kruh, kakor toliko njihovih tovarišev Nemcev in-Američanov, ter niso imeli niti najmanjšega namena, vtikati se v notranje razmere Rusije. Zato se angleška javnost tembolj čudi groteskni obtožbi, da so ti ljudje namenoma pokvarili velike turbine v znanem Dnjeprostroju in s tem onemogočili obrat o-gromne električne centrale, ki velja za ponos petletke. Dozdevni saboterji so obtoženi gospodarske sabotaže in protire-volucije po čl. 48, sovjetskega kazenskega zakona, ki določa za taka hudodelstva smrtno kazen.
Težko je razumljivo, da bi se šest inozemskih strokovnjakov, ki nimajo nobene zveze z domačimi političnimi strujami in skupinami, spuščalo v take dvomljive in nevarne poskuse. Mnogo bolj verjetno je,,da so postali žrtev,sovjetske GPU, politične policije, ki danes vodi rusko upravo in išče grešnike, da jim natovori odgovornost za kozle vodstva in za napačne račune sovjetskega režima. Iz sovjetskega časopisja je jasno razvidno, da je tudi ta "zarota" del teroristične gonje, ki se danes uprizarja preti celokupnemu razredu inženjerjev in strokovnjakov z namenom, da se odvrne pozornost od groznega poloma sovjetske kmetijske politike. Komunistični tisk podrobno razlaga, kako je tar "zarota" v tesni zvez?! s tako zvano poljedelsko sabotažo, zaradi katere je bilo pred nekaj dnevi brez vsake sodbe z enostavno upravno odredbo ustreljenih -85-vodilnih uradnikov kmetijskega komisarijata. med njimi tudi sam pomočnik komisarja za kmetijstvo.
Znamenje za novi val terorizma je dal Stalin že pred $ne-seci, ko je v svojem govoru pred osrednjim odborom komunistične stranke razpravljal o izidu petletnega načrta in ko neuspeha kolektivnih državnih gospodarstev ni mogel več prikrivati. Tožil je tedaj, da še vedno ni bilo mogoče zatreti ostankov plemstva, duhovščine, kulakov in buržuazne inteligence vseh strok, ki so se vrinili v industrijska podjetja in celo v komunistično stranko, predvsem pa v kolektivna kmečka gospodarstva ter se sedaj trudijo na vse načine, kako bi razmetali zaloge in uničili stroje. Od tedaj so se vedno bolj množili teroristični ukrepi pi'oti dozdevnim atentatorjem. GPU je zaplesala svoje krvavo kolo in smrtne kazni, zapori in pregnanstvu so bila zopet na dnevnem redu. Namen vsega tega preganjanja pa je b:l prepričati ljudstvo, da neuspehov niso krivi sovjetski mogotci in vodtelji, temveč neka skrivnostna tolpa zarotnikov, ki jo hujskajo tuji kapitalisti in ki stremi samo za tem, kako bi preprečila ureditev Rusije.
Današnje iskanje navideznih krivcev kaže, da sta duh in taktika sovjetske oligarhije ostala popolnoma ista, kakor sta bila 1. 1928. Ko je takrat polom premogokopne industrije v
pravljen odgovoriti na javni seji, katero sklicuje slovenski Welfare Club v nedeljo, 16. a-prila ob 3. uri popoldne v slov. šolski dvorani na 10. cesti.—Na svidenje. — Pozdrav.
Matevž Slana.
TO IN ONO IZ LA SALLE
IZID VOLITEV V JOLIETU Joliet, ill.
Pri tukajšnjih občinskih volitvah dne 4. aprila je tepubli-kanski tiket propadel in z njim je šel naš rojak John Živetz Jr., ki je bil član okrajnega odbora ali Assistant Supervisor zadnjo tri leta in si s svojim delom zaslužil časten rekord, na katerega je lahko ponosen. Mr. Ži-vetz je bil (Men najbolj aktivnih supervizorjev v našem mestu. Posebno je rad pomagal našemu narodu, našim ljudem, kjer je le mogel in pomagal je na več načinov. Pri zadnji posebni preiskavi, "grand jury", je bilo več javnih uradnikov, ki so bili tja poklicani in kritizirani. Supervizor Mr. Zivetz pa ni bil kl'lcati, ker je bil vseskozi pošten, nihče ga ni kritiziral. — Po izidu sedanjih volitev se je izkazalo, da je ljudstvo postalo na celi črti brez izjeme demokratično. Cast Zivetzu!
Naročnik.
-0-
IZ
NAŠEGA VOLILNEGA BOJA
North Chicago, III.
Prosim za malo prostora v našem priljubljenem listu, da povem resnico o stvari, ki ni posebno lepa, še manj pa priporočljiva. — Gotova skupina mladih fantov v tukajšnjem o-kraju s pomočjo gotove osebe iz bližnjega mesta, ki hoče voditi northchicaško politiko, so se takorekoč organizirali zoper vse stare slovenske naseljence in njihove zveste sinove in hčere. — Postali smo v očeh teh "oldfashioned" ali po naše sta-rokopitneži. Zlasti sem jim jaz kot tukajšnji mestni odbornik trn v peti, da brez vsake prave podlage in resnice pisarijo in namigujejo po tukajšnjih an-
gleških listih, kar je na kvar ugledu vseh tukajšnjih Slovencev. — Ako ste možje, pridite ž imeni javno na dan, ne pa tako delati, kakor ste napravili v noči 2. aprila, ko ste nosili na vrata okoli slovenskih trgovcev doma narejene plakate vsebujoče oseben napad na g. Augusta Cepona, na me in na tukajšnjega uglednega in spoštovanega rojaka Matt Kima, ki zopet kandidira pri ponovnih volitvah. — Do sedaj se mi še ni primerilo, da bi slišal od pravega Amerikanca, ki bi kritiziral javnega uradnika, ki kot zastopnik kaj dobrega napravi za okraj. Započeli ste pa to vi, o katerih pravi amerikanski pregovor: "They grow too fast". Ker drugega ne piorete dobiti, ste začeli o aldermanu in s pfe-skom nasutih "alleyih". Razu-|mejte, da katerakoli alley ima klanec, se bo v prihodnje s peskom nasula. Odkar jaz zastopam okraj, sem se vedno trudil, da so se alley posipale s "cin-drom", brez ozira na vaše misli. Kadar boste vi toliko storili, kolikor so napravili vaši očetje in matere, potem napadajte, če imate vzrok za to. Kot revni naseljenci, nevešči angleškega jezika, so s svojim marljivim in težkim delom v raznih tovarnah toliko prislužili, da so si postavili svoje domove, da imate vi mladci vsaj kam pod streho. Le poglejmo, kdo je postavil slovensko cerkev, šolo, Narodni dom, kdo ustanovil toliko različnih slovenskih društev, ako ne oni, katere vi imenujete sta-rokopittleže ? -— Ne bom vas obsojal, ker se s svojim delom sami obsojate, sami boste prej ali pozneje spoznali, da ste bili zapeljani.	*
Na vsak Vaš n::nad sem pri-
La Salle, 111.
Prišla je zopet ta lepa pomlad, prišla je, prišla v suknji zeleni. — Mesec marec je bil ves muhast in krmežljav. Vedno se je cmeril. Za njim jo je prifural april ves furjast, ki nam je že takoj v začetku postregel z obilico dežja. Reka Illinois je zelo narasti a in se razlila preko vse doline, ki sedaj izgleda kakor veliko jezero. — Prejšnja leta so ljudje v tem času že pridno kopali in sejali, danes po tem polju gospodari voda, kar je žalostno.
Pred nami so prelepi velikonočni prazniki, za ene veseli, za druge žalostni. Tako gre leto za letom. — V naši naselbini je več bolnikov. V bolnišnici se je zdravila Mrs. Mary Cvel-bar, tako tudi Mrs. Grgovich. Mrs. Setrajčič je pa umrla že 5. aprila v bolnici. Napadla jo je pljučnica, ki je pretrgala nit življenja. Zapušča moža Jožefa in nekaj nedolžnih otročičev. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti dne 8. aprila v slovensko cerkev sv. Roka in po cerkvenem dpravilu na pokopališče sv. Vincencija. Družini izrekamo na tem mestu naše sožalje.
Za belo nedeljo se možje pripravljajo za dostojno fino zabavo; tako mi je pravil stari prijatelj. Na vsak način hočejo pokusiti sedanje dobro pivo. Ce je pa to res, sem pristavil najinemu pogovoru, greva'pa še midva, samo do tedaj je treba seveda potrpeti. Kot mi je pravil prijatelj Francelj, se bo vse to vršilo v spodnji dvorani pod šolo na 6. cesti. To pa to. Za pivo se bomo pa vsi potrudili.
Še nekaj novega bo pri nas te dni in to bo prav lepa slovenska igra s petjem in sicer bo zvečer na Velikonoč, ki se bo igrala v Slov. Nar. Domu. Igre, vem, da imate vsi radi in poleg tega se vas vse še prav lepo vabi, da pridete vsi na igro. Po igri je po naši slovenski navadi prosta zabava in se bomo zavrteli. — Vabljeni ste tudi rojaki iz Ot-tawe, Oglesby in La Salle, da se za piruhe skupaj poveselimo in pokusitno dobro pivo. katerega vsi veselo pozdravljamo, saj je to pot do boljših časov. — Vsem vesele velikonočne praznike.	Poročevalec.
žin, da vsi pridete na to veselico, ker zabave bo za vse dovolj in raznovrstne; med temi bo tudi takoimenovani "Prize waltz", kjer sc bo šlo za tri najboljše nagrade. — Vstopnina je prav nizka in znaša samo 25 centov, pa naj bo za moške ali ženske. Zato, ker je tako nizka vstopnina, je pričakovati, da bo obilna udeležba, pa tudi priprave so v najboljših rokah. — Ne smem pozabiti omeniti, da bomo imele na veselici tudi legalno pivo, ki se bo prvič točilo na veselici po tolikih letih suhe postave.
Članicam naše podružnice naznanjam, da bomo imele sejo v četrtek po velikinoči, to je dne 20. aprila, namesto na Velikonoč, kakor običajno. — Na to sejo vabim vse članice, da se je udeležite v vel'ikem številu, kajti na dnevnem redu bomo imele razne važne stvari, ker bo treba še marsikaj ukreniti za konvencijo SŽZ. za prihodnji mesec. — Dalje bo tudi naša podružnica v kratkem praznovala petletnico ustanovitve. Tudi glede tega bomo razmotri-vale na prihodnji seji. — Ker je sedaj zadnji Čas kampanje za pridobivanje novih članic, vas prosim drage sosestre, da pripeljete kar največje število novih članic na prihodnjo sejo dne 20. aprila, da bo naša podružnica deležna kake nagrade. S tem bomo imele tudi več vpliva na konvenciji. — Toliko za danes. — Na svidenje na velikonočni ponedeljek na veselici in na naši prihodnji seji v četrtek. — Sosesterski pozdrav.
Agnes Skedel, preds. -o-
PODR. ŠT. 20 S.Ž.Z.
Joliet, 111.
Že v "Zarji" je bilo sporočano, pa naj bo šp tukaj, da bo namreč priredila naša podružnica SŽZ. na velikonočni ponedeljek, 17. aprila, plesno veselico. Navada je že, da priredi naša podružnica prvo veselico po velikinoči, tako tudi letos ne bomo tc navade opustili. Zato vabimo na to veselico vsa društva v okolici in vse naše prijatelje in vse člane njihovih dru-
KAKO BOMO OBHAJALI VELIKONOČ
Detroit, Mich.
Vstajenje bo pri sv. Janezu v Detroitu v nedeljo zjutraj točno ob 6. juri. Procesijo bomo imelli okoli bloka, to je v prosto naravo. — Saj se še spominjate, kako je bilo v stari domovini.
Popoldan na velikonočno nedeljo ob 5. uri priredi dramatični klub Bunco party v cerkveni dvorani. Farani se prosijo, da se kolikor mogoče številno udeleže te veselice. Društvo je še mlado, pa že obeta, da bo imelo še velike uspehe. — Kateri se še spominjate, kako se sekajo "pisanke" 'in pomaranče to še znajo, bodo imeli priliko, da si jih naberejo polne žepe in jih odnesejo domov. Charlie se je namreč izrazil, da jih bo prinesel s seboj kar cel bušelj. — Za dobro pijačo bo tudi vse preskrbljeno, čeprav je v Michi-ganu še prohibicija v veljavi, saj ji bo tudi tu prav kmalu od-klenkalo. — Godba bo pa takšna, da se bo vrtelo vse, staro 'In mlado. Torej na svidenje.
Steve Potočnik.
-o-
NOVINAR VIDI DOBRE ČASE
So. Chicago, III.
Vse dela in se pripravlja za bližajoče se velikonočne praznike. — Pravim praznike, dasi je samo eden, le rečemo tako, da so "prazniki", ker smo tako
vajeni že od mladega. — Cerkev se je pripravljala na veseli dan Vstajenja z dolgim štiride-setdanskim postom, katerega najpomenljivejši je Veliki teden poln skrivnostnih dogodkov. — Narava sama se tudi pripravlja na ta prvi slovesni pomladanski dan z dolgo, mesece trajajočo zimo. — Vse se pripravlja, da kolikor mogoče slovesno praznuje ta najvese-lejši praznik, pa bi se mi ne pripravili? — O saj se. Tudi mi se pripravljamo. — Ni sicer več tako, kakor je bilo nekdaj v dobrih časih, vendar se vsaka gospodinja potnudi, da pripravi najboljše, kar hiša premore, samo da se bo družina veselila veselega praznika Vstajenja. Saj je Velikanoč samo enkrat na leto, pa da bi še takrat ne bilo veselo? To se vendar ne sme zgoditi. — Letos bomo še posebno veselo praznovali Velikonoč, ker imamo upanje, da smo strašni štiriletni depresiji prišli enkrat popolnoma na konec in kakor vsa znamenja kažejo, ji je naš sedanji predsednik Roosevelt odsekal ne samo glavo, ampak tudi rep. — Štiri dolga leta so pripovedovali, da je prosperiteta za nekim kor-nerjem, samo to je bil križ, da nikdo ni v to preveč verjel. Sedaj pa, kakor vse izgleda, je bila prosperiteta v kozarcu pi-ve, ne pa za kornerjem. Če smemo verjeti, se bo ravno zaradi legalizacije piva poživila malone vsa trgovina. Samo malo poglejmo, kako to pojde. —
Najprej potrebujejo v pivovarnah veliko več delavcev, da zadostijo ogromnim naročilom, ki prihajajo od vseh strani. Poleg teh delavcev bodo služili raz-važalci. Potreba bo veliko novih zabojev in sodčkov, kar bo dalo življenje raznim lesnim trgovinam in delavnicam. Te delavnice, ki so toliko let skoro spale, so svoje zaloge lesa porabile. Treba bo novega lesa, katerega bodo pripeljale razne železniške družbe iz velikanskih gozdov, kjer bodo delavci tudi začeli na debelo podirati, da zadostijo naročilom. — Tem delav-cem bo treba orodja, ki se je v dolgih letih brezdelja vse pokvarilo. Velike žage, ki so les žagale, so vsled počitka tako zaostale, da bodo rabile prav veliko popravila, predno bodo zopet v stanu popolno obratovati. Pokvarjeni so morda razni deli strojev ali pa celo celi stroji. Treba bo novih kosov, novih strojev in tukaj- bodo priskočile na pomoč tovarne strojev, ki bodo zaposlile vedno več delavstva, da bodo mogle u-streči vsem naročilom. Te tovarne pa tudi nimajo tolike zaloge železa, cla bi jim za vse zadostovalo, zato bodo železo na-ročevali iz železnih tovarn, katere bodo seveda potrebovale zopet železno rudo. To tope-nje rude, kakor za obrat strojev v vseh teh tovarnah bo treba premoga in konec bo premo-garske krize, ki že leta in leta straši. Železnice, ki bodo vse to prevažale, bodo potrebovale (Dalje na 3. str.)
'TARZAN IN IZGUBLJENO CARSTVO
(Metropolitan Newspaper Service)
Cesarski '.egijonarji so postavili na vrtu veliko težko '-'fračo", s katero so metali težko kamenje v malo dvorano, kakor težke, kose lesa z riamenolm. da razbije jo steno in veko dobijo dohod do! upornikov in jiJi pokončajo. Na strani so z^čeje popuščati težke vrata pred t.-iIovit:m udarjanjem s hlodom. Že se je bilo bati, da so vae zruši na upornike.
Kameli za kamnom in težke kose lisa so metali vedno pogosteje m upornike. Njih orožje jfc bilo sicer gtarega rimskega kova, toda za nasprotnike, ki niso imeli tudi nič bolj učinkovitejšega orožja, je bila "fUsiMca", kokor so jo naaivali Rimljani,' dokaj učinkovito orožje. Z njo ce je metalo več deset metrov daleč težke kamne in male lesene hlode.
t
"f®«*) i- ••-•■• .7	f; *
/'i t-',>;i.'i : ■.. ? 1-1...M i.'uv »un.i. i, i„,.. aii iiaUi» rw»rviii.
Borba sc je nadaljevala še par uf. Cesarjevi so s svojo fusilko začeli rušiti zid. Končno je popustila stena in začela pokati. Tarzan je zda i videl kaj bo. Zaklfcal je glasno: "Pazite se vsi! Strop nc bo zrušil. Planimo vsi na vrata v vrsti in skušajmo izsiliti izhod. Nato so se zrušila stranska vrata. Vladala je tihota nekaj časa. Tarzan je miril gorile. . .
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
, Gorile so postajale silno razkačeno in bi sc lotile kmalu legijonarjev, ki «0 pomagali Tarzanu. Opice so pač brez pameti in bi mislile, da vrše dobro delb, če bi začele daviti ljudi, neglc-de iz katerih vrst so. Zdaj, ko se je porušila stena, je nastala tihota na oboh straneh, čakajoč kaj bo kdo naredil. Tarzan se zdaj obrne k o-picam. . .
DENARNE
oošiljatve se dostavljajo v Jugoslavijo in druge države točno in zanesljivo. Prejemniki dobijo denar direktno na doni po pošti brez odbitka. Včeraj so bile naše cene:
Za okroglo svoto v dolarjih
Za
$ 2.00 $ 5.00 $10,00 $20.00 $50.00
......... 105 din
.......... 300 din
.......... 615 din
..........1280 din
..........3275 din
Za okroglo svoto v dinarjih:
Za
100	din
250	din
500	din
1000	din
5000	din
.........$ 1.95
.........$ 4.30
.........$ 8.00
.........$15.50
.........$76.00
Pri večjih svotah dam še sorazmerni popust. —- Vsa pisma in denarne pošiljatve naslovite na:
John Jerich
( V pisarni Anierikanškega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD.	CHICAGO. ILL.
Petek, 14. aprila 1938
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
..............................................................
1
lilHWHlffBHtlHiBHWll^
ooooooooooooocxx
Družba
ooooooooooooocoo
ijJ§P
o KKKXKXXOOOOOOOO*
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914
Zedinjenih Državah Qpjloy. fniipf 115 Severne Amerike JCOCZ. JlfllCl, ill.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in rurod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, III.
1.	podpredsednik: Philip Živec, £07 Lime St., Joliet, 111.
2.	podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Glavni tainik: Frank J. Wedic, 501 Lime St., Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broahvay St., joliet, 111.
Duhovni vodja: Re-.. Joseph Škur, 123 — 57th St., E. Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik.- Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Johet, IU.
NADZORNI ODBCR: Andrew Glavach, 1910 W. 22nd street, Chicago, 111. Jacob Štrukel, 1199 N. Ercadway St., Joliet, 111. Joseph L. Drašler Jr., 66 — 10th St.. No. Chicago. 111.
POROTNI ODBOR:
Anton Štruke!, 3rd St., La Salle, Illinois.
Joseph Pavlakovich, 39 VVinchcll St., Sharpsburg Station.
F„ Pittsburgh. Pa. Mary Krenrcsec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, III.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W 22nd St., Chicago, ill.
--o---
Do dne 1. januarja 1933 je D.S.D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin ter bolniška podpora v znesku $106,187.91.
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 ali $1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta. Rojaki(inje). Pristopite k Družbi sv. Družini
CENTRALIZACIJA SIGUARNA PODPORA. - D. S. D. 100% SOLVEMTNA.
PfcUBi«
mii n m.....■■■Iliiillmmr"-"' 1
his teens lying in a pool of blood, perhaps he is mortally wounded, perhaps dead. You can see a beautiful home shattered to pieces, a field of what was rich crop lying in ashes. What is this that brought grief and desolation to our country? If we come down to real facts we can see plainly that the blame lies in one word—clicks. The foundation of "clicks" is jealousy. Then was it not jealousy that drove our country to destruction? The two sections, the North and South, were jealous at each other's commercial progress; thereby, their jealousy caused war.
The question will come up, why have I written this ? J have written this because I want to illustrate how destructive clicks are. I have written this because 1 think that this will break up any such clicks in the DSD, and that none will be formed. If there are any I would advise that they be demolished, done away with, immediately. — "Clicks" will not be as terrible as they have been to our country in our organization, but they can destroy our DSD. (God forbid.) Do not form clicks, harmonize and cooperate, then you will have ful-f'.lled our year's resolution, "to make the DSD. bigger and better than ever".
\
Chi Scribbler.
POD KRIZEM
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA D.S.D
Predragi mi glavni uradniki in uradnice, uradniki in uradnice krajevnih društev, člani in članice, ter prijatelji in znanci: Prosim, sprejmite moje prav prisrčno voščilo za vesele in zdrave Velikonočne praznike!
FRANK J. WEDIC, glavni tajnik D. S. D.
Our Young DSD |
JUST A WORD OR TWO Joliet, 111.
Friends, recently I had a column in our official organ .urging all Slovene voters of the Joliet Township to cast their vote for John L. Jevitz Jr., candidate for Assistant Supervisor. However, his reelection was not successful. In spite of all that this young energetic man has done, he received very little appreciation from the parties which he had mostly helped. Oh! How ungrateful to turn down a friend who was a friend indeed. I deeply regret his defeat and trust and hope that his successor, together with the other Slovene-elected candidates will be as much attached to the Slovene people as John L. Jevitz was and will continue to be despite his defeat.
By a special request of Mr. John L. Jevitz, I take this opportunity to thank all the voters of the Joliet Township who gave him their loyal support.
Permit me to say that he will be long remembered as a man with pure Slovene blood How-ing through his veins, and regardless of any transfusions, he will remain the same.
Frank J. Wedic,
Supreme Sec'y H.F.S.
1--o-'
ST. JOHN'S D.S.D. NO. 13 Chicago, 111.
"CLICKS"—A few weeks ago I have stressed Unity, and now I will endeavor to explain what the desti uctive word "clicks" means. Perhaps some of the I)SD. readers do not know precisely what "clicks" mean. It is a common word meaning the opposition and disagreements of two deferent parties belonging to the same organization.
The word "clicks", like Unity, has a history behind it, but it does not have a pure and peaceful history as Unity. In-sted it has a destructive, hateful background. Even at the present time "clicks" endeavor to form. It is true that few "clicks" are in existence in some unfortunate organization, but they are outnumbered by Unity.
Let us look back into history and see what this destroyer has done to our country. In was in the period when slave expansion into federal territories formed a great controversy that "clicks" formed. By that I mean that when the Southern slave owners immigrated into the territories of the United States, many Northerners op,-posed to the expansion of slavery in the American country. Leaders in politics debated upon this problem; different organisations against slavery were formed. The great question of slavery became so tense in the American politics that, the Southern leaders threatened to secede, break away, from the Union of our country with various slave stages of the South. Peace compromises and doctrines failed to settle the slave question until, finally, the Southern states seceded and war was declared.
One can imagine the pitiful sight of a mother as she sat in her chair waiting, longing, weeping for her darling son who will never return, who gave up his life for the cause-his cause. Yo,u can imagine a sister or wife hoping and yearning for her brother or husband to return, but their hopes are in vain. That brother or husband w'ill never again roam among the fortunes and pleasures of the world ; he now rests where he has fallen defending his country. You can imagine a bloody battlefield; 'there you see a young man, a youth in
OUR YOUNG D.S.D.
Joliet, III.
The Card and Bunco party sponsored by the HFS. Baseball Team of Joliet, 111., on Thursday, April 6, at the C. C. Club met with great success.
The collection of prizes!war unique. Everyone that was fortunate enough to win a prize stood hesitatingly at first, not knowing which prize to select because of the rare beauty and usefulness of the prizes.
Because of the friendliness of the people who attended the card party, everyone declared that he had enjoyed a pleasant evening.
To all those who have in any way helped to make this card party the splendid success it was, we extend our deepest thanks. We, in turn, shall try to repay you whenever possible.
The enthusiastic DSD. Baseball players had their first practice last Sunday. The pep displayed by the players was excellent and we assure that the team wins or loses, stand by it. Everybody favors the winner, but only a true sport stands by a loser.
It won't be long now before the team will be in full swing. Stand by—further news about the team will soon follow.— Again, thanking each and every one of you for all your favors, we conclude by saying, 'May you enjoy a Very Happy Easter".
Frank J. Wedic, Chairman.
BANKOVCI V KLAVIRJU
V Tomažovu je dala rodbina nekega industrijca uglasiti klavir. Uglaševalec je dolgo pregledoval instrument in ni niogel odkriti, čemu tako č,udno doni. Slednjič je pretaknil vse kotičke in našel pod strunami šope bankovcev treh držav: stare Avstro-ogrske, cesarske Nemčije in carske Rusije. Prvih je bilo za 70.000 kron, drugih za 100.000 mark, tretjih pa za 70.000 rublje V. Seveda je danes ves ta denar brez vrednosti, dočim bi se dal še pred dvajsetimi leti vnovčiti.
OR. J. E. DM
ZDRAVNIK IN KIRURG
2000 West 22nd Street, CHICAGO, ILL.
Uradne ure: l1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemsi ob sredah.
Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966
PO DNEVI NA RAZPOLAG1© CELT DAN V URADU.
Kdor se na veliki petek zamisli pred pedobo Križanega, kakor je krščanska navada, se bo težko ubranil občutja/da je dogodek na Kalvariji brezčaso-ven, da ni navezan na noben čas, pač pa obsega vse vekove kakor učlovečeni Bog sam, no-sitelj tega velikega dogodka. Smrt Gospodova na križu je najpomembnejši dogodek v zgodovini in stoji nad vsemi časi, zato more tudi vsaki dobi posebej služiti kot pomoč v vsakem zemeljskem trpljehju.
Še vsakomur, kdor je moral v življenju piti iz kupe trpljenja, je bilo v veliko tolažbo, če je vir del, da tudi drugi ljudje prenašajo enako usodo. Toda kdor hoče drugim nuditi res prave u-tehe, ne zadostuje, da jim modruje knjižno modrost, temveč mora najprej s svojim zgledom in življenjem pokazati, da predvsem on sam nekaj razume o trpljenju in bridkosti. Kdor pa pogleda na križ, se takoj zaveda, da na Križanega ni potreba še staviti vprašanje zaupanja. Vsakdo ve, da je Kristus mož bolečin, ki je spoznal trpljenje, kakor nihče drugi. Okusil je revščino in/pomanjkanje, pozna lakoto in žejo, pretrpel je preganjanje in zasramovanje, tudi solze in vzdihi mu niso bili tuji; njegovo srce in dušo je zalila smrtna stiska, šel je po krvavem križevem potu in pretrpel grozno smrt —, vse, prav vse je pretrpel Krist/us, kar more človek sploh trpeti. V obilno-sti se je dopolnilo, kar je napo-vedel njegov prerok: Glejte, kje jo bridkost, podobna moji bolečini !
Ako je toraj sploh kdo upravičen, da govori človeštvu o trpljenju, potem je Kristus upravičen. On pozna trpljenje. In če je kdo v stanu trpečim vliti moči in tolažbe, potem more to edi-nole Ki-istus, ki je s svojim trpljenjem rešil trpljenje. Temu odrešilnemu trpljenju se je podvrgel Gospod prostovoljno, iz ljubezni do križa. V njegovi duši je bila ljubezen do trpljenja, kar je vzelo bolečini njeno trpkost, je odbilo ost njene grenkobe in mu gorje spremenilo v blagoslov. S svojo pripravljenostjo trpeti triumfira nad bolečino. Celo njegov križev pot je kraljevska pot. Prepričevalno dokazuje, da trpi le zato, kar sam tako hoče. Brez te njegove lastne notranje volje ne bi imeli nasprotniki nad njim nobene moči. Samo on edini ima oblast, dati življenje in ga zopet vzeti. Pilat se sicer postavlja z lastno močjo, a že mu odgovarja Kristus: "tft-kake oblasti ne bi imel nad menoj. . ." Mučitelji ga pribijejo na križ in na njem tudi umrje, a ne morda z vzklikom: Sedaj je'vse izgubljeno ! amjiak s klicem zmagoslavja: Dovršeno je! Kakor na getzemanskem vrtu, tako je vselej in povsod on tisti, ki gre nasproti svojim preganjalcem s pomembno besedo: Jaz sem!
Kako žalostno vlogo pa igrajo premnogi sodobni kristjani, kadar je treba iti v trpljenje. Da-si so imenovani po Kristusu, be-že pred vsakim trpljenjem, kolikor le morejo, ako pa jih križ dohiti, jim je brez očiščevalnega blagoslova. Nasprotno, trpljenje jih stre. Na koncu svojega križevega pota, ki ga morajo nazadnje le prehoditi,so brez volje in brez moči, polni dvomov in nevere. Ne marajo biti "soudeleženci Kristusovega trpljenja", ampak venomer sanjajo večno sanjo padlega človeka o zemeljskem paradižu, s katero ga trapijo razne moderne filozofije, ki so iz svoje srede zavrgle odrešilni križ.
Ako nočemo tuliti z množico in biti ob zatonu življenja prelahki na božji tehtnici, se mora mo z vsem svojim notranjim bistvom sprijazniti z znamenjem Sinu človekovega, mimo katerega ni ne za poedinca, ne za družbo nobene rešitve. Edinole križu je rešitev. Ako Bog nima drugega kakor križ, da z njim rešuje svet in človeštvo njegove bede, tudi mi ljudje ne bomo
ničemer bolj gotovo obvladali življenja kakor s križem. Brez volje do križa, do odpovedi človek nikdar ne doseže notranje svobode in nravne usovršenosti. Brez žrtev in samopremagova-nja ne bo nikdo zanesljivo vršil svoje dolžnosti. Brez žrtvovanja samega sebe si ni mogoče prav misliti ne ljubezni, ne zakona, ne zvestobe in zato tudi ne življenjske sreče .Kdor se svetu ne zna odreči, ga tudi nikdar ne bo obvladal. Srca niso nikdar tako mirna, kakor če so očiščena v trpljenju. Šele križ da življenju najgloblji smisel.
Poglejmo v življenje in ne bo nam težko spoznati, da se prav naša doba odigrava pod križem, ki meče orjaško senco preko vesoljne zemeljske oble. Iščimo zato v križu rešitve problemov in tudi tolažbe. Dobro jesti in piti, se oblačiti v draga oblačila in živeti lagodno življenje,to še ni nikdar osrečilo človeka. Svojo srečo bi v čem podobnem smatral kvečjemu tisti, ki je moral vse življenje težko garati za skorjo kruha. Vendar pa je velika zabloda ravno naših dni, da vsakdo misli, da je življenjska sreča poedinca kakor naroda edinole mogoča v znamenju blagostanja. V resnici pa ni _bolj pustega in praznega življenja kakor ga žive potratneži s časom in denarjem, ki so prepuščeni sproščenim nagonom svoje sle in svojih muhastih potreb. Kako se marsikaka bogata gospa, varana od svojega moža v gosposkih sobanah čuti kot najne-srečnejše bitje in tisočkrat zavida svojo vratarico za ono malo življenjske sreče, ki jo pri njej sluti. Marsikak bogatin, ki pa je tepen v svojih otrocih, bi kaj rad menjal s svojim uslužbencem, z malim človekom, ki se lahko raduje v krogu svoje dru-žinice. Premoženje še ne oslobo-di človeka križa. Kdor je oblago-darjen v telesu in v mamonu, je po navadi križani, skrivajo največkrat v svoji notranjosti tih in miren Nazavet. Tako si življenja brez kriza pravzaprav niti prav misliti ne mo'Vmo.
Ce je temu tako, potem bodimo pripravljeni na trpljenje in ga vzemimo po Kristusovem vzoru prostovoljno nase. To bo odbilo njegovo grenko ost. Pridružimo se vsem tistim tihiin in javnim delavcem, ki jih je življenje tudi razočaralo in prevaralo, a zato niso klonili temveč delajo, trpe in zmagujejo za svoje ideale. Čeprav so jih "dragi" prijatelji neštetokrat varali, ne nehajo delati dobro. Vse njihovo življenje je skrb, delo in trpljenje, a ga kljub temu ne mečejo od sebe in ne poznajo bojazljivega bega iz življenja. Pogumno stoje in vztrajajo pod križem, dokler jim ni dano, da ponove za svojim Mojstrom: Dopolnjeno je!
Kristus je "sprejel nase bridkost trpljenja zato, ker je trpljenje bila cena za odrešenje. Brez dvoma bi mogel človeštvo odrešiti tudi na kak drug način. Toda hotel ga je rešiti gospod-stva greha ravno s trpljenjem, da je razodel svojo veliko, božjo ljubezen in ljudem s svojim zgledom pokazal pot, po kateri edino bodo sebe in druge mogli oteti.
Vsak krščanski človek, ki trpi, naj bi se zavedal te velike resnice, totem mu ne bo težko, osebnemu trpljenju dodati tudi višji, socialni smisel. Človekovo odrešenje je bilo na Golgoti do-ršeno. Kljub temu pa je božja volja, da se dnevno na nekrvav način obnavlja v daritvi sv. maše. Nekakšno nekrvavo nadaljevanje božjega trpljenja pa se dopolnjuje tudi v osebnih težavah in bridkostih slehernega človeka. Vsi "odrešeni" morajo na ta način z božjo pomočjo sebe odreševati s trpljenjem, vsi moramo svoj osebni delež doprinesti, k lastnemu odrešenju v Kristusu. Tako je trpljenje pojmoval tudi sv. Pavel, ki piše, da dopolnjuje na svojem telesu, kar nedostaja bridkostim Kristusovim (Kol. 1, 24). Vsak verni kristjan bi moral biti zato po-
nosen, da na svoji trnjevi življenjski poti stoji v službi odrešilne volje, da je poklican, da pomaga kot ud skrivnostnega telesa Kristusovega s svojimi žrtvami utrjevati in širiti božje kraljestvo na zemlji.
Slične misli o trpljenju in odrešenju po trpljenju navdajajo vernega kristjana na veliki petek pri pogledu na Križanega. Križ vrhu Kalvarije nam kliče v spomin, da Odrešenik ni hotel nebes na zemlji, temveč da mora človek po božjem zgledu hoditi pot križa in trpljenja. Mali, boječi, plašljivi in sebični ljudje se boje križa, treba je velikodušnih in pogumnih Kristusovih posnemalcev, ki svoje trpljenje zastavljajo za rešitev so-človeštva, gotovo pa najprej za rešitev tistih, ki so po jeziku in krvi najbližji. Iz njih potem rastejo veliki značaji, katerim je trpljenje nekaj velikega in ga sprejemajo nase kakor božji dar, da po njem dozorevajo pred Bogom in človeštvom kot junaki močni v veri in močni v trpljenju.
!?. SLAV NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani )
dvorani. Saj bo dovolj časa za tako praznovanje po velikinOČi in kakor se je g. župnik izrazil, ni bilo to radi kakega nasprot-stva, ampak samo radi postnega časa. Ce bi ne bil postni čas, je rekel, da bi lahko imeli Boo-starj'i svoj party ali kar bi hoteli. — Pivo smo potem pokusi-li pri Mrs. Požek, kjer je bila kratka klubova seja, kateri so sledile preste in pivo. Pivo smo vsi hvalili, da je dobro. Je moralo biti, ker boljšega liismo imeli.
Zadnjo nedeljo je imelo društvo Najsv. Imena svoje četrtletno skupno sv. obhajilo. Prav lepo število članov se je udeležilo, kar je bilo jako lepo za vse. Škoda, da ni v tem društvu še več naših mož in fantov.
Veliko noč bomo praznovali z vso slovesnostjo, ki se za ta praznik spodobi. — Vstajenje bo ob 7:30 (pol osmih) in ne ob osmih. Med slovesno procesijo se bodo razlegalfe raz Cerkveni kor vesele slovenske velikonočne pesmi, ki nas bodo vsaj za trenutek prenesle v drago nam domovino, kjer se je vršila procesija pod milim nebom itt so pesmi odmevale in se je njih zvok pomešal med dišeče oblake kadila in napolnil spomladansko velikonočno j.Utro, da je vsa narava dihala in odmevala velikonočnega veselja. — Med procesijo se bodo vrstili pevci s pesmimi in otroci z molitvijo. Po končani procesiji bo slovesna peta latinska maša. Pela se bo "Battman Mass" v F duru, ki je zlasti za velikonoč prav primerna vesela skladba, ki tudi ni predolga. Pri sv. maši ob 10. uri se bodo pele slovenske velikonočne pesmi, ki so lepe, da, najlepše, kar jih imamo.
Cerkveni pevci bodo na velikonočno nedeljo zvečer priredili- v dvorani prijetno zabavno veselico, h kateri vabijo vse favane. Vstopnina je samo 25c, in kdor ne verjame, se bo lahko kar ni veliko za tega, ki ima. sam prepričal. — Pa naj .sedaj j Za takega, ki nič nima, je pa
še 5c veliko. Tudi to cerkveni pevci upoštevajo, vendar pridite farani v velikem številu v cerkveno dvorano in se razveselite. Kdor še ni pokusil pravega piva, ga bo na tej veselici lahko pil. Sedaj brez skrbi, ker je dovoljeno. — Prav vesele velikonočne praznike želi novinar vsem, ki berejo te vrstice, zlasti še Southchicažanom.
Novinar.
-O-j-
" 'Amer. Slovenec' je barometer našega verskega in narodnega gibanja. Kaže nam rast ali padec, kakor že nanese naše delovanje."—Rev. Černc.
pomnoženega osobja, treba bo mnogega progovnega popravila in zopet bo veliko delavcev dobilo delo. Pri vsem tem delu se bo potrgalo mnogo obleke, katero bo treba nadomestiti. Koliko delavcev bo spet tuka.i dobilo delo! Ker bodo ljudje delali, bodo tudi veliko več hrane potrebovali in tako bo prišel farmar zopet do veljave s svojimi pridelki, potreboval bo delavcev, strojev itd. — Tako vidite, dragi bralci, prosperiteta je že tukaj, samo se ne more še tako hitro vse to z vrteti ti, ker to je dolga dolga pot, predno pride do popolnega blagostanja. Zadovoljnosti pa še tudi potem ne bo, kakor je ni bilo še nikdar
kdo reče, da ne bo vse tako, kakor sem zapisal. Kdo bi so potem ne veselil letošnjih Velikonočnih praznikov?! — Toliko naj bo dovolj o boljših časih, ki se nam bližajo.
Sedaj naj pa še povem, kako smo se imeli zadnje dni pri nas.
- V petek, 7. aprila, se je naš "Booster Club" pripravil na praznovanje, oziroma na po-kušnjo piva. Rečeno je bilo, da bo ta pokušnja sklenjena z nekakim party v cerkveni dvorani, kar se pa ni zgodilo radi postneg^ časa. V postnem času se res ne spodobi, da bi "praznovali" zlasti ne v cerkveni
Moderno
kuhanje
x MODERNO
plinsko Pečjo
Mlin je poceni v primeri s cenami drugih življenskih potrebščin — okrog en odstotek izdatkov navadne družine. Uporaba plina hrani v drugih ozirih mnogo več, kakor stane. Moderne gospodinje se poslužujejo kuhanja na plin kot sredstva, da lahko postavijo na mizo boljše obede po nižji ceni.
Oglejte si 1933 moderne plinske peči v vseh naših podružničnih , prodajalnah ali pri trgovcu v
svoji soseščini.
The Peoples Gas Light and Coke Company
t
Stran "i

AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 14. aprila 1933

Slvčev vražek
~.................. ............ .............
RUSKO SPISAL MIHAEL OSORGIN.
Z avtorjevim dovoljenjem iz ruščine prevela Marija Kmetova.
Nasmehnila se je luna, ko je zaslišala, kako je volk preklel vas. Ni verjela. Ali pa je tudi verjela, nič ni bila v skrbeh niti za volka niti za ljudi.
In ko je volk zagledal zajčka, ki je naglo pri-brzel iz zelnika z majhnimi storži, se je mahoma pomladil in se pognal za njim. Zajec je nalahno skakljal naravnost po snegu, volk pa se je okorno pogrezal in se grizel v mokri jezik. Nato se je domislil, da bi v loku stekel v gozd in tako presekal zajcu pot.
Že vnaprej ga je požiral z očmi, cvilil od slasti, in z ognjem svojih oči plašil svojo žrtev.
Ko sta pretekla loke, sta se doskakala do roba gozda. In prišel je hip, ko je volk skoraj hlastnil po zajeevem repku s svojimi rumenimi čekani. A zajec se je skril v grmičje, ondi ga je bilo videti, a ne moči doseči. Ko je pa volk visoko dvignil glavo, da bi videl čez zasnežene veje in se je hotel pognati na zajčevo zatočišče, tedaj je prav neopazno planil zajec iz grmičja, se hitreje pognal z zadkom in šinil dalje v gozd. Zdaj ga ni mogel volk nič več dohiteti.
In volk je brez vsakršnega upanja stopal globlje v gozd, do svojega brloga, da bi prespal svojo lakoto z lačnim snom in lačnimi sanjami o ovčji toploti in človeški samopašnosti.
Zdanilo se je. V vasi so se zbudili. Prjiska je mahal z repom in se gnetel v kočo, da bi spal v toploti.
Konec je bilo službe, pasje službe.
Prošla je noč. Prišel je dan.
t.
25. Tovariša mladih let.
Silno je utripalo Vasji srce, ko je zavil proti Sivčevem Vražku, se približal tako znanim vratom zasebne hiše in potrkal nanje.
Vasja je imel suknjič iz krzna, klobučevi-naste čevlje z rdečim vzorcem — bržkone ka-zansko delo —, pahovko in gorko kučmo z na-usnicama. Po legarju je ostal še mesec dni v postelji, ker se je bal zdravnik kakih motenj. Ko je minila najhujša doba bolezni, je Tanjuša le še malokdaj prišla na obisk. Težko je živela: gospodinjila je, kuhaja; pomivala, časih nesla kaj na prodaj na Smolenski trg, na večer pa in o praznikih tudi podnevi, je večkrat nastopala v delavskih klubih. Radi splošnega obu-boženja so delavski klubi zdaj slabše plačevali umetnike, nemogoče pa je bilo v tej dobi dobiti kake posebne ure, zlasti še pozimi, ko skoraj sploh ni bilo nikjer nobenega pouka: šolskih prostorov niso kurili, otroci in mladina pa je bila ko odrasli zaposlena s pridobivanjem vsakdanjega kruha.
In še nekaj je bilo: Vasja ni nič več vedel, o čem bi govoril s Tanjušo. Kadar je prišla k njemu, mu je skušala pripovedovati razne vesti o dogodkih, a dogodki in vesti so bili tako žalostni in tako zmedeni, da nikakor niso mogli raztresti kakega bolnika. Časih ga je obiskal sama, časih je bil z njo Protasov, največkrat pa se je pri Vasji sešel z njo. In vsak dan je ko prej prihajala Alenuška, dasi Vasja pravzaprav ni več potreboval bolničarke. Toda Alenuška se je mogla pogovarjati le o draginji. Vasjo in Tanjušo je nekaj motilo, nekaj, česar ni bilo moči izraziti z besedami, je bilo med njima, a oba Sta se dobro zavedala kaj je bilo tisto, kar se ni dalo spraviti v besede. In Ta-njušini obiski so bili redkejši.
Vasja je zapustil posteljo, ko so bile moskovske ulice že zdavnaj pokrite s snegom, ki ga ni nihče odkidal. Na kupe je ležal sneg, tudi pločniki so izginjali pod njim, konjska ko-
pita so ga razrila in sani so ga izgladile. Po nekod so sneg postrgali in ga nametali na kopice, da so napravili majhno gaz do vrat ali vhodov. Nihče ni očistil cesto ob hiši na Sivčevem Vražku, zakaj hišnik Nikolaj se je v pozni jeseni odpravil v vas, češ:
"Kaj naj počnem tukaj, le v nadlego sem jim! Mogoče bo na spomlad življenje kaj laže, pa se povrnem prihodnje leto. Saj ne bo večno tako."
Njegovo bivališče so podrli in spremenili v drva. In že zdavnaj, ko je bil še pri njih, so tudi za kurivo podrli kopalnico. Tako so imeli drva za čez zimo.
Prvikrat je prišel danes Vasja na Sivčev Vražek, dasi je že teden dni hodil okrog. Zmeraj je odlašal to pot. Spočetka je menil priti tedaj, ko bi dobil samo starega ornitologa doma. Nato je sklenil, da je vendar vseeno, da se nekoč mora le odločiti, in videti Tanjušo doma v znani okolici. Saj se pravzaprav ni nič zgodilo! Vse je prišlo tako, kakor je pač moralo priti.
Dobil je Tanjušo samo doma. Profesor je bil odšel in vzel s seboj tudi aktovko s knjigami.
Tanjuša se je razveselila Vasjinega prihoda, vendar je bila zmedena. Videla je, da je bil Vasja slabe volje, da se je vedel, ko da bi bil prišel v kako tlijo in ne že od rane mladosti znano hišo. In Tanjuša je vedela, da je temu ona vzrok. Ali je pa ona kaj zagrešila? Ali je kdaj kaj obljubila Vasji?
Mislil je, da bo težko začeti govoriti s Tanjušo, dasi bi si bil rad le malo pogovoril z njo in se je bal tega razgovora. A čutil je, da je potrebno. Moral ji je povedati, da on, Vasja, vse razume in da ji on, Vasja, želi vso srečo.
Tedaj se bo laže shajal z njo in bo spet ko prej, no, ne prav tako ko prej, vendar prijateljsko kramljal z njo. Da bi se že iznebil te neprijetnosti! In šlo je laže in razgovor se je slučajno začel s tem:
"Kdo stanuje zdaj zgoraj, v vaši sobi?"
"Za zdaj ni nikogar. Dunjaša se je odpeljala, njen brat pa, komisar, je že prej izginil in na sobi so nekam pozabili in ju niso več zasegli. No, morda boste spet kmalu oddani."
"Pridejo znanci ali kdo drugi?"
"Znanci. Morda, dasi še ni določeno, bo stanoval zgoraj Peter Pavlovič. Seveda ima stanovanje in celo s kopalnico, a voda je zdaj tako povsod zamrzla, da mu kopalnica prav nič ne koristi. . . Dedek mu je predlagal. . ."
Tanjuša je dolgo pojasnjevala, zakaj da je Protasovu udobneje, če se preseli. Da ima bliže v službo in da sobi ne bi nikoli zasedli, ker ima pravico imeti dve sobi radi dela. A Tanjuša je čutila, da je vsako pojasnjevanje odveč in je Vasja niti ne posluša.
Nekaj časa sta molče sedela. Potem je Vasja nenadoma vprašal:
"Ali se poročite z njim?"
Zdelo se je, ko da se je začudila njegovemu vprašanju, ko da ga ni pričakovala. Ne da bi se okrenila, je rekla:
"Ne vem. Peter Pavlovič mi je všeč, zelo sva se sprijaznila. . ."
In z istim glasom je dodala:
"Vi ne odobravate tega, Vasja?"
Nato se je ozrla na Vasjo. Sedel je nepremično, gledal v okno, a oči so bile polne solz.
"Vasja, je li mogoče. . je li mogoče, da se jokate, Vasja?"
(Dalje prih.)
IZPRED DRŽAVNEGA S0D1SCA V BELGRADU
\LI BOLJE: REŽIMSKA KOMEDIJA PROTI SLOVENCEM, KI NOČEJO TROBITI V REŽIMSKI ROG.
(Dalje.)
Tudi župniku Škerbcu je zabrusil v obraz, da je hujskač. Ko so orožniki zaključili shod, je rekel Škerbec, da zakon spoštujemo in da gremo ven, nakar so vsi odšli. Ni res, da bi Škerbec množico hujskal ali šuntal, naj vpije. On je ljudi celo miril. Da bi župnik Škerbec kaj zaklical, ko se je dvorana izpraznila, nisem slišal. Slišal sem pa, da so tedaj drugi ljudje vpili: Živio Slovenija! Vzklikov: Živio samostojna Slovenija nisem slišal, še manj pa: Živio republika!
Orožnika Dolšina in Kune j
Naslednja priča Dolšina Franc, orožniški narednik, in Kunej Josip, orožniški kaplar, izpovedujeta v glavnem oba enako. Nobenega dvoma ni, da so se ljudje še bolj razburili in kričali samo radi Škerbca. Pravi nadalje, da je dal Škrbec povod, da je začela množica razgrajati. Spominja se, da je Škerbec zaklical: Živio Slovenija Dolšina Franc pa pravi, da je Škerbec stopil med prerekanjem in vpitjem na stol in rekel množici: "Fantje, on (Dolšina) nas je pozval v imenu zakona. Mi zakon spoštujemo, pojdimo vsi iz dvorane!" Ljudje so nato zopet pričeli vpiti in odhajati iz dvorane. Ali je tedaj zaklical Škerbec: Živio samostojna Slovenija ali Živio republika, Dolšina tega ni slišal, vendar tega ne more izključiti, ker je to radi njega lahko zaklical, ker je bilo vpitje takšno, da se posamezne besede niso megle razumeti. Umnik Stanko Priča Umnik Stanko je bil tudi na shodu v Primskovem.
►
TISKARNA
Amerikanski Slovenec
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naii stalni odjemalci.
Društva — Trgovci — Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
Videl je v dvorani Škerbca in Zabreta. V začetku so bili ljudje mirni. Škerbec je ves čas miril množico, in tudi, ko je Mravlje rekel, da smo organizirana banda, je Škerbec vstal in pomirjevalno govoril ljudem. Pod , prisego lahko potrdi, da Škerbec ni hujskal in ščuval ter da ni dajal nobenih znakov, da ljudje vpijejo in razgrajajo.
Pri Sv. Trojici
O dogodkih pri Sv. Trojici, kjer je imel župnik Anton Kom-ljanec pred cerkvijo govor in kjer je po navedbi obtožnice Gregorin Franc vpil: Dol z režimom, sta bili prečitani izpo-vedbi Jožeta Markiča, ki je slišal v vzkliku samo besedo.
Predlogi zagovornikov. Jure Adlešič
Dr.
Zagovornik dr. Adlešič je nato vstal in zahteval, da se pre-čitajo glede dogodkov v Šenčurju še izpovedbe ostalih prič, ki govorijo v prilog obtoženima Janezu Brodarju in Antonu Um-niku. Zahteval je od sodnega dvora rešitev o predlogih, ki jih je do sedaj stavil Qn kakor tudi vsi ostali zagovorniki obtožencev. Dalje tudi zahteva, da se tudi prečita j o članki, ki jih je napisal Janez Brodar v "Domoljubu" in ki jasno pričajo, da je bilo celotno delovanje obtoženca doslej samo v korist države.
Predlagal je tudi, da se kot priča zasliši pravnik Alojzij Zun, ki je videl v Trbojah pričo Prešerna, ki je sam trdil, da ga je napadla množica fantov, in da je bil tedaj popolnoma trezen, kako je sedel tam v družbi fan-
VABILO
na
15-LETNICO PROSLAVE IN VESELICO
Prekmursko Samostalno Potporno Društvo
"Sveti Križ"
priredi 7-GA MAJUŠA 1933 . na 1802 South Racine Avenue v Hivatskoj Bratstva hali popoldne ob 3 uri lejpo igro. Po kratkoj igri bo veselica, na katero vas vabimo polnoštevilno. Vsi so dobrodošli. Za vaš obisk se vam v naprej zahvalimo in v istem slučaju vam bomo povernili.
Tiketi se dobijo v naprej kupljeni po 25c; pri vratih pa bo vstop 40c. Vse bo prav dobro preskrbljeno in imeli bomo izvrstno muziko.
Društvo sv. Križ že deluje 15 let med slovenskim narodom in je eno najvekše društvo take verste. Zato priporočamo vsem Slovencem, naj pristopijo k temu društvu; ob priliki 15 letnice je prezplačen pristop in to od aprila do julija meseca.
Še enkrat se Vam zahvaljuje za obilen obisk dne 7 majuša in kliče na svidenje
PRIPRAVNI ODBOR DR. SV. KRIŽ.
toy in da so popili samo tam tri do štiri litra vina.
Dr. Jaka Moliorič
Zagovornik dr. Mohorič predlaga, da se v zadevi obtoženega Umnika prečitajo izpovedi prič Ane Bukovec, Janka Kristanca, Ane Okorn in Ane Svetel.
Dr. Miha Krek
Zagovornika dr. Miha Krek in dr. Pegan sta stavila glede svojih klijentov tudi predloge za prečitanje izpovedb več prič, ki jasno izpovedujejo neresničnost v obtožnici navedenih de-liktov.
Sodni dvor se je nato umaknil v posvetovalno dvorano in je predsednik dr. Bubanj odredil polurno pavzo.
Po odmoru se je razprava nadaljevala.
Sodišče odbilo predloge
Dr Bubanj je izjavil, da je sodišče v glavnem odbilo predloge vseh zagovornikov, ki so bili stavljeni, kakor tudi predlog, ki ga je stavil državni tožilec dr. Gjerman Cadrov. Nekatere predloge pa je sprejel in tako se je nadljevalo s čitanjem izpovedb prič, ki so izpovedale razbremenilno za obtoženega Janeza Brodarja, Antona Umnika in Josipa Lobodo.
Dr. Miha Krek
Zagovornik dr. Krek prečita nato tudi pismo, ki ga je pravkar prejel in v katerem pričata Ivan Moder in njegova žena Marija, da sta usodnega dne, ko so se vršile demonstracije v Dolu, stala na cesti nasproti Rajhove hiše. Tam sta točno videla potek dogodkov. Lahko prisežeta, da Loboda ni vzklikal nobenih pro-tidržavnih klicev.
Dr. Bubanj je odklonil predlog zagovornika, češ, da je taka izjava odveč.
Nato so bile prečitane izjave prič: Slikarja Janeza, Pipana Franca, Kristanca Janeza, Vidmarja Alojzija, Vavpotič Marije, Jagodiča Ivana, Svetla Luke, Vrhovca Jožeta, Celarja Franca, Jerine Mihe, Janšeta Franca, Kadivca Antona, Trilerja Janeza, Zupanca Franca, Svetel Ane, Okorn Ane, Moder Franca, Me-jača Jožefa, Kuharja Franca, Jemec Milke, Klemenčiča Stanka, Cerarja Jožeta, Modra Matevža, Vokača Ivana, Mejača Jakoba, Vokača Franca, Proška Ferdinanda in Plandra Franca. Vse priče izpovedujejo več ali manj razbremenilno za obdolžence.
Phones: 2575 in 2743
ANTON NEMANICH & SON
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI.
Ustanovljen l. 1895.
Na razpolago nož in dan. Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne.
1002 N. Chicago Street,	Joliet, Illinois
DR. JOHN J. ZAVERTNIK
PHYSICIAN & SURGEON
OFFICE HOURS AT 3724 West 26th Street
1:30—3:30—6:30—8:30 Daily Tel. Crawford 2212
at 1858 West 22nd Street
4:00—6:00 p. m. Daily Tel. Roosevelt 1695 Wednesday & Sunday by appointment only.
Residence Tel.: Crawford 8140 If no answer—Call Rockwell 9200
Tel. v uradu Roosevelt 1695-1696
Na domu Rockwell 2816
DR. ANDREW FURLAN
— ZOBOZDRAVNIK — 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
H ratine urc: 9-12 dop., 1-5 pop., in 6-8 er, v četrtek 1 in petek; v sredo Ba-mo dopoldne.
WAUICEGANSKI URAD JE
na 424 — 10th Street
Tel. Ontario 7213 Ordinira v pondeljek, torek in soboto.
LEADING PRESCRIPTION DRUGGISTS
FINGL BROS.
E. G. FINGL, R. Ph. G.	A. W. FINGL, R. Ph. G.
— Two Stores — 1858 West 22nd Street	Phone Roosevelt 1695
1758 West 21st Street	Phone Canal 3339
CHICAGO, ILLINOIS

dr. Bubanj — dr. Vlajič
Tu je prišlo med zagovornikom Vlajičem in med predsednikom senata do ostrega medsebojnega prerekanja.
Nato je prešel predsednik senata dr., Bubanj na razkazovanja corpora delicti. Pokazal je naboje patron, katere so našli varnostni organi v stanovanju. župnika Škerbca.
Obtoženi Škerbec jei izjavil: "Gospod predsednik, bil sem med svetovno vojno enoletni prostovoljec in sem te patro-ne prinesel kot spomin s soške fronte."
Državni tožilec in zagovorniki imajo besedo
Belgrad, 2. marca. — Za današnjo razpravo proti bivšemu narodnemu poslancu Brodarju in tovarišem je vladalo še večje zanimanje, kakor do sedaj, ker je bilo znano, da bo govoril državni tožilec dr. Djadrov. Malo pred pol 9 je predsednik senata dr. Bubanj otvoril današnjo razpravo ter podal takoj besedo državnemu tožilcu, ki je med drugim izvajal sledeče: (Dalje prih.)
-o--
Rožna dolina Rožna dolina pri Ljubljani se leto za letom bolj lepša in modernizira, da bo v kratkem izgledala, kakor kako moderno malo mesto.
RABITE ZELIŠČA ZA VSE BOLEZNI
Pošljite 5c za poštnino za velik zavoj HERB DOCTOR BOOK $1.00 vrednosti zastonj. Poleg dobite tudi krasni Herb 1933 Almanak brezplafeno. Te knjigr povedo na stotine uspešnih slučajev zeliščnega zdravljenja od Indijancev in Evropejcev, za vse bolezni, kot r.a-prtnica, neprebavnost, žo lodčne nered nosti, jetra, obisti, srce, pljuča, mehur, kožne bolezni, uljesa, nervoznost, jača život, revmatizem in veliko drugih. Sedaj v rabi povsod in dobri uspehi. Brez razlike kakšna zdravila ste rabili v prošlosti, pišite danes na:
SNYDER PRODUCTS CO.
Dept. 359—227 W. North Ave., Chlcam>, 111.
Obstoja 30 let CENE ZMERNE Brezplačna preiskava
ROJAK! SLOVENCI!
Jlr^l	Kadar želite o-
cemetbrv krasiti grobove svo-morSALT jih dragih> ne p02a.
bite, da imate na £|iSL< razpolago lastnega - —5SSŠ3P"- rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam!
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 1389.R

326 S. STATE ST.
Preko ulice od Davis Store na 2. nadstropju.
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parniku
PARIS
18. aprila, 19. maja, 10. junija
CHAMPLAIN
22. aprila, 13. maja
lie De France
29. aprila, 27. maja
Nizke vozne cene v vse dele Jugoslavije
Za pojasnila in potne liste vprašajte naše pooblaščene agente
c3Wieh cfirie
306 N. Michigan Ave. Chicago, 111.
*]HNiiiiiw[jiniiiHiiM[>iNiiiiiminiiMNiiiiiiniiiiiiiimi[]iiiMiiM
s	i
I Ozdravil očeta revmatizma	j
J. F. Kotrich, zobozdravnik, 934 Center	| St., soba 702, Chicago, 111., poroča, da	| njegov oče, ki je trpel na revmatizmu ve-	= liko let in je potrošil nad $1,500.00 z	i zdravljenjem, je dobil predpis nekega sta-	g rega zdravnika iz Dunaja, kateri je takoj	= ustavil bolečine popolnoma. Ker pozna	š trpljenje, ki ga ta bolezen povzroča, Dr.	H Kotrich pravi, da z veseljem pošlje vsa-	= komur ta predpis zastonj onim, ki trpe na	= revmatizmu in mu pišejo ponj. Nobenih	= stroškov in ne obveznosti, n	S ................................................................ ii iiiics iittf tli tt i ic a iiittii ti ■ iicstiii ii iimicsi milili n i catiitn i uiiicsiii i iiiiitiicstnii milite
PRODAJAM SAMO DOBRE, TRPEŽNE ČEVLJE
IZ USNJA
po skraino nizkih cenah za celo družino.
Izvršujem tudi popravila na čevljih in dajem S&H zelene znamke.
Murarik Shoe Store
7325 WEST GREENFIELD AVE.. WEST ALLIS, WIS.
Edina slovaška trgovina s čevlji v West Allisu.