Poštno tekoči računšt. 24. — Conto cor rente con la postu. Posamezna številka 25 stotink. Izhaia: vsako sredo popoldne in soboio zmtruu Sianc za rdo lew /.5 L * uolleta 8 L. « cetrt leta t L. Za inuzeiiLštvo vela Icto 35 L. Ma narociln brez A't- P<"slaih- naroeniiw se ne more/no ozirat,. Odgovt.ni urcdtiik: Poldc Kempcrle. ^ ^^^^^^^^^^^^m ^^^^^r^^^^l ^^^S^F^^^^^^^^ ^^KB,^^^^B^r ^^^^^^K ^^^^^^^^ ^^^^^r ^^?^^^^*HB J^^^^^J št. 46 V Gorici, v sredo 10. junija 1925. Lcto VfU. Neirankinuia pisrna se ne sprejemajo. Oglas! se racuiwio do (logo- vow in se plaeajo \> na prel. List izduju kon- sorcij »GOKIŠKK STRA2E* Tisli Zudružne tiskarne v Gorici, Rive Piuzznt- ta st. IS. Uprava in urednistvo: ulica Mameli štev. 5, — (prej Scuole). — SBorba delovnega ljudstva. V snu evropskih nurodov gori ze ck'si'tk'iju iivo hrepenenje, da bi zru- \ *M krivični kapitalizem in zgradüt j nov, pravicen druiabni red. Tudi v I slitycnskem Ijudstvu odimva ta velika unset, her mis kmecko-detavski na- rod vsak dan znova hriilko obaiti, kako ga tlači kepiiuiizem, kako mu 'oj)u vsakdanji kruh, kako pomiuje clovcku v navaden stroj. 'lato se naj- !'olj zuvvdni *» zrcli del nasega Ijud- siva zdruzuje v Kmetsko - delavskih zvezah, da se otrese ianna izkorisče- valcev in si skupno krei pot, da pri- j dv do pravic v občini,. dezeli in dr- žavi. Toda naša krepka organizacfja ie sumo en bataljon v vcliki evropski urmadi, ki se bojuje za »veeno priiv- do«, za zmago socialite vravičnosti, 2a bralstvo med narodi, za novo dru- iho, v kateri bo vsak dclavcn človek mogc! siyeti cloveka vredno življenje. Danes Jfačemo na kratko oplsati, ka- ko niGČTM je to. vojsku Ijudskih mno- 2/r po Evropi. Ko je pred osemdesetlmi leti kapi- tuiistic'no, brezbožno meščunstvo za- viadalo po evopskih državah. sta iz trpečth delovnih mnozic vstali dve ve- Hki protikapitaHstični gibcinn: Koniu- nizem in krščanska delovna demo- krac.ja. Komunistom je did nucela in program Karl Marks, tut čelo krščan- ske demokracije f.a se je postavila \"rsta velikih katoliških znanstveni- ¦'ov in politikov v Franciji, Nemčiji in (-tletiu vladajo krseanski demokrati. Velikopoteznu socialna voiilika odli- kuje to državo. Izvedeno ie splošno socialno zavarovanje, tako da vsak delavvc in kmet dobita od drzave prispevke v shwaju holezni. nczgode | in sturosti. Kmečka posestva vamje j zakon o stalnih domovih. Šolstvo je \ svobodno, družina odloču. kako naj j se vzgajajo otroei v šolah. Ni dalec čas, ko bo belgijska krščanska demo- kracija zuinogta skupno s socialist! ] izvi'si: veliki micrt, da polagoma pre- Utejo fabriška podjetja iz rok kapita- \ listov v skupno vodstvo delavcev, iwnsiimentov in države. Tudi ,no drugih evropskih državah krščanska delovna demokrnciia krep- ko napreduje. V angleški delavski stre.p.ki zivijo njene ideje, v Franciji se prebuja, v ceski republiki se krepi. Tudi v Italiji vrste krščanskih demo- krntov, ki se bijejo pod zastavo Ljud- ske stranke, cvrsto stoic in so nai- mogocneiši ndsprotnik fašizmct. Pa tudi v slovenskeni tjiulstvu so ideje delovne demokraciie globoko vkoreninjene. Veliki duh Janeza Kre- ka je vzgal v slovenskih množicah ta načela, jih zanesel v slovenske vasi in meat a. V znamenju delovne demo- krucije ie napočila Slovencem pravu dob a vstajenia, doba, ko si je naš kmečko - delavski narod začel gra- diti mogocno prosvetno organhacijo, zadruge, politicno organizacijo in ie tako v polm moci zacveiel. Mogočni in sveži vat teh idej, ki teredo erez Evropo, bo tudi nasi de- zeli prinesel novega dttha, poguma, vztrujnosti. Te ideje živiio v naših Kmetsko - delavskih zvczah. Zavedni in napredni možje kmeekega in de- lavskega stanu, vedite, da} vam velike izkusnje evropskih narodov veleva'jo, da bo našc ljudstvo prišlo do pravic samo tedaj, če bo zdruzeno okrog zastave Kmetsko - delavskih zvez. Kaj se godi po sveiu? Pismo iz Rima. (Piš,e poslanec F^esednjak.) Včeraj je zaiključil riinski parla- ttieiit svoje seje in poslanci se vra- ^ajo ciomov na poeitniee. Zadlnje za- sedanje ni bilo na zunaj prav nič za- Nimivo. Koni'Uiiisticria skupina je park rat hrupno zaropotala, fa|isti so Jo obsuli z inedklici in obicajnimi Psovkami in nato je le^ia-iiad dvora- jio zopet d'Oilgocasna puščoba. Več- krat je bilo v sejni dvorani tako nialo Poshuieev, da je bil parlainent ne- ! sklepčen. Tedaj si vidd vladne prtsta- šc pretikati vse hodnike in iskati po- slance v bifuitu, v zbornični tobak-.irni in brivnici, da bi jih povedili v dvo- raino na glasovanje. Vnanja slika parlannentarneua dela je bilai torej rnirtva in pnsta. In ven- ckir je fašizein pretekle ted-ne predlo- žil parlaimentu najbolj prevratne po- stave svoje^ja skoro triletnega vlada- nja. Revolucionarna zakonodaja. Fašistovska stranka je prišla 28. okkÄra 1922. na vlaJdo, ne dn bi bila jvairedila pravo in resnično rcvolncijo. Zakaj Mussolini jc priznal kralja, priznal je parlatnent, vojsko, vse ob- ' stoječe poslav-e, priznal celo nasprot- ne stranke, ujiliove organizacije in njihave časnike. Po črki in bcsociilu zakonov se ni v Italiji nič spremeni- lo. Mesto Oiolittija aii Nittija je bil pač na viadi Mussolini. In vendair so si bili vsi v svesti, cfei se je v Itulijl *z nastopom Musso'linija zvršil pre- vrat Mussolini je postal neomejen gospodar države, tie pa ininistrski '•Tedsednik. Fašistovska strainka je .postal-a« vladajoči razred1, katereinii morajo hiti vsi državljani podrcj,eni, ¦ in ne vladna stranka. Na> papirju je ostalo sicer še za pis a no, da so vsi državljani eiuikopravni, toda vsako detc ve, dtn je vsa mja vse prevzete, da je fašistovska vtoda ven- darle stopiila na prsi framasonskim lAiranoni. Nek'it:;ri poslanci, ki so odpadli od Liüdske stranke in podipiirajo sodaij kot nekaki fašistovski klerikalci vla- do, so si od ^loskanja skoro olupili roke. Pravi pomen zakona. In VLTidar je vsebina te postavc obrnjena nelc proti framasonom, tem- več sploih proti vsem neiaišistovskini organizacijaim v državi. Zakon ne govori O' tajnih organizacijah pose- be], temvec dbsciga VSE OBLIKK čl'O\reškeffa zdrv.žievanja. S to posta- vo so torej nrizwdeta gospodarska, izobraževalna in vzgojna drustva, \ verske druz'be, kulturne in športne oirganizacije, politične stranke itd. itd. Zakon pravi: vsa dimštvii. vse or- ganizacije in vsi zavodi morajo ])red- ložiti poüciji pravila in ix)slovnik, zapisniik odbornikov in vseh članov in priobčiti vsako drugo pojasnilo glod'e organizacije in dielovanja dru- stva ali zavoda, ako varnöstno ob- lastvo radi reda in javne vamosti to zahteva. Ako drustvo, zaivod, stran- ka ali družba ne nairodii zahtevane prijave ali pa poda pomanjkljivo ali krivo prijavo, tedaj sme policija or- gan izaci jo raizpustiti. Vlada ima torej v rokah strahovito orozje proti svojirn nasprotnikom. Fasiz-eim iima danes oblast, da raz- pusti vse politiöne strainke v državi, dia vniči vsa izoibražcv^alna društva, vs,e gospodarsks organizacije svojih misprotiiikoA', dana mu je celo oblast. da .naizpusti verske družbe in orgajii- zacije, kakor Marijine dlružbe :;li je- zuitski red. Razume se, da vla.da vsega t^ega ne bo storila, kajti Mussolini je raz- sode;ii in se bo posluževail svo^e nw>- či lc po zrebm preudarku in v koli- kor bo potrebno. Toda po zakouu niu je dana moč, da to lahko stnri, :\ko ga je volja. Diktatura fašizma. Z zaikonom »p'/oti franiasonoin« je postal faSizcm tudi po postavi vladu- joči razretd v dsržavi. Nihče mn ne bo lriogcl oeitati, da ravna protizakonito, ako lepega jutra razixisti organizacije svojih protivnikov. Zaidostuje. da za- hteva policija natančen süznam čla- liov in zaželi 'še različua »pojasuUa gle-de d'jlüvanja organizacije« in da je poročilo »pomanjkljivo«. in orga- nizacije je konec. Proti tuki smrti ni mediicine. V&akoršna piitozba na sod- nijo je izključenau Kazumj: se, da fašistovska vlada uc bo vihtila tega, z^kona proti fa- šizniu, torej pade ves pritisk Ie na uasprotnike. Dokler bodo lmsprotniki miroljubni in ne bodb drcazali faši- zrna v zivo> bo Mussolini drža! seki- ro leix> shranjeno. Oi-iii dvignejo gla- vc, bo pa zamahnil z vso silo, ue da hi ,se mogli biv.niti. Nadvlad'ai iašizma nad ostalim pre- bivalstvom je torej očitno iizakorijoiia. „Pravice parlamenta pojdejo v muzej". Pretdcli teden je bi! i>red'ložen par- lainentu še drug zaniiniv zakon. Vla- da zahteva zase pravico, da sine iz- dajati odredbe, ki naj iniajo moč in veljaivo pravih zakonov: t^ke zakdne sme izdati vliada vselej, ko to nujno zahteva »obniniba države, javni red, javno zdiiavstvoi, javnn financa in dr- žavno gospodiairstvo«. Ko je prišel ta zakonski načrt v odseke, kjer sL za- koni premotrujejo, se je bivši inini- strski predsednik Salaiidra uprl vlad- nemu predlo'gu in rekel: »Ako ugod.i- mo vladni zaihtevi, poteni je trcb i pri- [ rediti v miizeju posobno izloz'bo, kj,er bo shranjena pod steklom zLikonodaj- na oblast parlamenta.« In bivši fa- sistovsiki poslanec Massimo- Rocca je predhigal. v odiseku, v ka^reiii sein bil prisoten tudii jaz, da bi bilo naj- bolj prianerno, dia se odpravi kar par- lament. Če sme izdaj-iti vluda zako- ne, ki se tioejo obrambe države, jav- nega reda, zdravstva, javnega go- spodairstva in javne fimmce. kaj osta- ne potem še parkimentu? Vlada bo dclaila zakono, mi boimo pa stavili pe- čat na njeue sklepe! Ali pošilja ljud- stvo zato poslance v pairlamont? Ta- ka zbornica je nepotrebna. Pojdimo raje doinov in vso oblast naj prevza- i me vlada. „Uradništvo se mora pofašistiti". Zakonski načrt, o katereni sem zgonnj govoiril, je zelo resina stvar. Nefašistovsko j;.ivno mnenje je močno vzburikana Nič inanj gloiboko pa ne r.ž,o zakonski načrt o državnem u- radništvu, ki ga je vlada predložila istocasno padamentu. Načrt se glasi: vlada ima pravico, da odpusti do 31. decembra leta 1926. vse uradnike, ki se s svojim ponašanjem v službi ali izven službe poistavijo v nasprotje s splosnimi političnimi *smermcami vla- de.« Ne zadostuje torej, da se uradnik drži ])ostave in vrši naredbe. ki jih izdaja vlad'a. On bhko šj tako vestno in skrbno spoštuje zakon in vladne naredbe, pzv ga odpnsti fašistovska vlada kljub temu lahko iz službe. Za- kaj? Zato ker se ne .strinja s splošni- MT:»r »OORISKA STRATA- mi političnnni načeli viade, skratka ker ill fašistovskega prepriöanja. Prav malo hasne, ako se potuuša fašistovsko v uradu! Strin.iati se mora s fašistovskiini načeli in s fa- šis.tovskim prograinom tudi izven urada kot zascbnik. Glarvni tajnik fa- si stovske strainko Robert Farinacci je od'krito izjavil, da je uaiiicn novega zakoua »pofašistiti iiradnistvo«. Pokorno in slepo orodje vlade. Tudi tai zakon jc d'vignil v državi obilo praliu. Znacil.no se mi dozdeva, da se je uprl vliadmeinu načrtu celo d'nevnik »Tribunal«, k'\ jc sicer od si- le vne-t in gorcč zagovornik fašizma. Čim se je pojavil naert, je »Tnbmia« brez pomisleka nanagloma ir.ipadlu via do. »Zakon vru'cuje svobodo pre- pričanja uradnikov ali vsaj vseh urad- nikov nefašistov. Služil bo v najkru- tejšfc preganjanje. Zadostovalo bi, dia se ura'dnik uprc krivični zahtevi fa- šistovskega poslanca, pa ga bodo o- vadili za sovjražnikai fašizma. Urad- niki, ki! so vpisani, postavim v liibcrail- nih ali denvokratičnih strankah, bodo brez tezaye odpuščeni iz slnžbe, češ 'da 'so se izven urada postavili v na- sprotje s splošnhni političiimii srtier- nicami fašistovske vlacie.« V' odsaku, kjter sern bil prisoten, je poslanec in vseučiliščni profesor Rubili vprašal večhio: »Kako morete zahtevati od drzavnih uradnikov, da mora jo misli- ti kakor vi, čutiti kaikor vi. lioteti kar vi? Ali niiso tudi oni državljani in Ijudje s svojo častjo, svojim pre- pričanjem in svojimii pravicami? Vi jih hočete spremeniti v slepo in po- korno orodje brez lastne volie.« Odpuščcni uradniki nimaio po no- vcim zakoriu nobene prav ice. da bi se pritožMi na sodnijo proti odpustu. Tudii nimajo prilike in pravice, da bi se branili ali da bi bili pred obsodbo zaislišani. Kaj bo s sodniki? Zakon ne govori le o državnih u- radnikih, teinveč o vseli naineščencili države. Drawn i na.meščenci so tudi sodniki., Do 31. decisn libra 1926. od- pusti torej lahko vlada tudi vs?: sod- nike, ki se ne skhidiajo s fašistovski- nii načeli in političnimi smernicami vlade. Po temdjnih zaikonih države so .sodniki neodvisni in jih ne more iiihcc odstctviti ali premestiti. Niti par- lamcnt niti kralj ne moreta tega sto- riti. Tako jc v Italiji, tako v Nemčiji, t::ko na Angleškem in sploh v vs-'h evropskih državah razen v Rusiji. Še večii ugled in trdnejše pravice imajo sodniki v Zodinjeniii državah Sever- ne Amcrike. Zakon, ki ga je predlo- žila viada, hoče ukiniti to neoidvis- nost in neodstavljivost sodnikov za debo poidirugega teta, to je do 31. de- cembra 1926. Anton Sailandra je v odsekih to iz-recno poudaril in glaso- val proti. Kako naj razsoja sodnik neodvisno v procesih proti fašistom? Ali ne porečejo, da je nasprotcn poli- tičnim smernicam' vlade, ako obsodi v iwjiticnem proccsu fašista? Strah, da izgubi službo, mora zbegati po- polnoma njegovo sodbo. Fašistovska država. Ni treba, da je človek kdovekaj prodirnega -d'tiha, da vidi, kakosovsi ti zakoni del abšiinaga naerta, ki n,aj zroči državo na postaven način v pest fašizmu. Državni stroj liočejo imeti fašisti trdno in zanesljivo v svojih rokab. Sleh/jrno koilesce se lrio- ra vrteti, kakor oni hočejo in ukazejo. Od uradnikov do sodmikov nw>ra biti \se v njihovi obi as U in se pokoriti j njihovim naörtoni. Pokorščina mora biti brezpogojna in neomaliljiva. Ka- kor je Rusija komunistična, tako na»j bo Italija fašistoivska. S tern zanes- ljivim strojem hočejo fasisti vl.ad.ati in strcli, čj: je treba, udpor nasprot- nikov, ki bi se upirali. Za- straihova- « nje nasprotnikoy so izdaii že odred- be proti svobodi tiska, sedai so pred- ložili zakon proti njihovim organiza- cijam. Raziime se, da niorajo biti vsi ne- fašisti najodločnejši na's'protniki no- vih zakonov in se upirati, diokier mo- rejo. Le Ijudje, ki so zgubili zadnjo troiho razuina, bi morali podpirati za- kone, s katerimi prcidejo oni sami in država v roko svojih političnih pro- ti vnikov. Navzlic vsej opoziciji bodo utsistO'V- ski zakoni po vrsti sprejeti, kralj jih bo podpisal in jes^.ni se bodo že iz- vrsevaü. Zunanja fašistovska revo- lucija bo zadobila s tern svoj zako- niti jxjcat. Llrugo vprasanje je pa se- ye, ali so fašisti s tern izvršili titdS že idejno revolucijo v državi in prinesli novih pridobitev socialnemu. kultur- nenui in poJitičnemu življenju Italijic. V Rimu 7. junija 1925. DNEVNE VESTI. Čuden patrijotizem. Tukajšnjc itul. casopisie — radi suspenzije znanih gospodov — člm dalle bolj divja in brulia ogenj in žveplo proti našemu knezonadškofu. To hujskanje diši te po zlocinsivu. Mi se cmtimo, da it id. časopisje trail svoj dragoceni prostor s tern in se toliko in tako razgreva za te velike »patrijote« od dunes, Kot da so on: edini patrijotje. Mi sc v očlgled vsemu svetu znanih dejstev teh patrijotov le smejemo. Vrabci na strehi nam pravi- jo, da je bilo včasih drugače. Ta- krat je bil »avstrijakant« monsgr. dr. Sedej danasnjim patrijotom premalo avstrijski, doeim so sami lizedi peie raznim avstr. nadvojvodom(injam), generalom itd. ltd. Pa pustimo za danes to. Takrat je kazalo tako, da- nes kaze drugače. Ktftw inm sum maslo na glavi, peha druge na solncel Zapomniio naj si pa gospodje, ki tide za ogahno go- , njo proti nasemu sivolasemu ividpa- st irju, da je se vedno v po'ni veljavi nemški izrek, kat?r.ega tudi oni do- [ bro razumejo: »Der grösste Sehnst im ganzen Land, der ist und bleibt der Denunziant!« (Najveeji podU'z v deželi je ovajalec.) Mašniško posvečenje. Kvatrno soboto in nedeljo [? pode- lil naš kn.ezo-ir'dskof nek'tedm bo- goslovcem tuka'snjega centralnega bogoslo'vnega seanenišča nižje in višje , redove. Opozarjamo stariše, lvi rnislijo poslnti svoje otroke k spre- jemnim izpitorn za prvi razred sred- njih žol, da vložijo tozrdovno prošnjo s potrebnimi listnami lrikjsncje do 15. junija. Natančne;ša poj.-snila smo že n p.sali v »Gom.ki Str.'z « z due 3. t. m. Po^oj lins starkem padüh vojakov. Mnogi staiši p.jidilih bivšili avstro- oßTskih vojakov se piitožujejo, dia se i ni izp'acujc dcnar šclc počenši s 1. \11. 1923 dočim p:i uekaterim že s ]. X. 1921. Trebn je opj-mniti, da se eventu- ehiL pritožbe ne bodo jemale vpo- štev, ker je tu treba razlikovati. Oni, ki jim ni bil sin edina podpora, do- bivajo pokojnino Le od 1. VII. 1923. dalje. Na ministerstvo državnih fina.nc , tudti priliajajo pritožbe, da se je mar- sikomu pokojnina zmanjsa.la. Mini- strstvo pa odgovarjas da se ie to zgo- i dilo le v slučajih, kjcr je padli vojak zapustil še ženo in otroke, ki iniajo tudi pravico do pokojnine. Za svetnike proglašeni. Dne 2. t. ni. so v papeže\ i navzoč- nosti prelbrali v konzistorijalui dvo- rani v Vatikamu dekrete, ki dloločajo, da se smejo1 proglasiti za svetnike in ^svetnice: Peter Eymard, Bernardlka Sowbirous, lurška pastirica, ki se ji je prikazala lurškai Mati božia, škof Lovrenc Imbert in jezuit Janez Bre- benf s tova.riši, ki so pretrpeli na mi- sijonu v Kanadi mučeniško srnrt. „Prerod in „Mladi junak" sta lista, ki lepo, ne prctirauo, pišeta p treznosti in nravnem pr/jrodu mlia^- dih in stauiih ljudii. Pišite po eno šte- vilko na ogled, — pa brž, ker je b malo izvodov še na razpolago! — se boste prepričali. Naslov pri nas: »Uprava (posredovalnica) »Preroda« in »Ml. junaka«, Gorica — Oorizia, via Carducci 2 (Knjigairna Kat. tisk. društva«). Denar naj se i>ošilja: »Zadiružna zveza« (FedL cooperativa) Gorica — Oorizia, Corso G. Verdi 37. — Obračajte se odslej le na ta dva naslovai ali pa na glavno uprLi\o> Ljublana, Poljanski nasip lü {ne vec via Seininario 7). Koncert v Gorici. Opozarjamo občinstvo z mesta in d:ižele, da se to yrsil vokalni koncert »Mliadike« v soboto due 13. t. m. ob 8. uri in pol in y nedeljo ob peti uri popoldfns v Marzinijevi dvorani. Radi velikega zanimanja za koncert Li bilo najbolje, da se meščani udelc- žijo koncerta že v soboto zvečer, da bodo mogla zlasti okoliška diruštva dobiti prostora v nedeljo. Spored je zelo lep. brnič za nekoliko dni v na/ši sredi. V petek zjutraj so ga sprejeli na JLižnein kolodvoru v Gorici solkanski g. dekan 1. Rejec, nekdanji solkanski kaplan dr. Brunnat in škofov brat g. Stefan. Ko je naš vedmo mladi in za najvišjc ideale vednq enako viveti vladika stopil z željzniškega voza, je vzkliknil dragim znancem in v njih nekako vsemu goriškemu ljudstvu: »Kos pa delate Gorieani? Pojd.te vendar v Rim, kjer se krešejo velike ideje za velike dobe!« Našcga visoko cislanega cerkvenega kneza je gnala v našo sredo le ljubezen do rojakov in rodne grude ter želja, da bi obisk.il grob svojega očeta, ki ga ni mogel spremiti na zadnji poti. Toda čeprav tega on sam ni narr:eraval. nam je vendar s svojim rrihodom prinesel ;;be lein iumai!o veiske pobude. Vs!cd izredno težavnih razmer, v katerih se n.li.j mo, e pač umljivo, da naso deželo ni zajelo ono navdu- šenje za sveto leto, kakor ga opazu- .Ciiio nieü druginis kato.iškimi narodi in t'iui nieu Slovenci onstran nie je. Škof Sr:ibrnič nas je pa koi ob svo- jem pnhodu živo spomnil na to, da je predvsem rimsko - k toliška ideja on:i, ki se je mo.'amo čimbolj okle- niti, da se oplodii.o vse druge naše težnje, ki jim zeümo inoči in zmagc. Okrog riirioko - katoJiskc misli so se vrteli vsi zasebni in javni razgovori, ki jih je imcl v t; Kaj bo, kaj bo? Iz Pariza prihaja za vse vnete ple- Siailcc tužiia, o.j pretužna vsst. Vsi uči- tdiji in piofesorjj pbsa niso mogli ustvjiriti novega plesa za ziinsko se- zono. Obljubljene nagrade 3500 fran- kov za novi pies ni nobeden prejel. Hnda vročina. Letos je iznenada pritisnila hudia vročina. Dolgo časa mirzlo pomlad je naenkrat zamonjal zelo topel zače- ttk polictjai. V naših krajili je že pov- Prečna tcmperatura 22—24 stopinj. V Ameriki pa kaže toplomer celo 38. V scverni Ameriki je zadela žc kakih 20 oscb solnčarica. Vlak 'blizu Ncw- Yorka je pa skočil s tračnac. ker so se te. vsleil velike vročine razte guile in zvile. Gorečnik. V Neaplju se je vstrelil neki fašist, ker na mogel v Rim, da bi videl slav- nosti za kraljcvo 25 letnico. Vprašu- nje je, če ga je v resnici razjodala taika gorečnost kot pravijo? Zopet kri na Bolgarskem. Krvavi dnevi v Bolgariji še niso zatonili. Aretacije in streljanje »za- rotnikov« so spet nckaj vsakdanjega. Zadnjo sredb so iz vladiiiih palač raztrobili vest, da se skrivajo po So- fiji cele trume morilcev in zarotni- kov. Policija in oiožniki so bili zopet na ddu. Nad mestom so proglasili obscdno stanje. Nihče ni smel iz sta- novanja. Aled tern so pa pridno iskali fcarotnike in .1 ill zganiali v zapore. Men da je že vsak količkai šolan Bol- Kar, ki ni prav vnet Cankov podrep- nik, zurotnik. Koliko časa bo še ne- srečni bolgarski narod morpl kriviti brbte pred krvavim bičem tsga sa- niosilnika?! Zdravilišče za duhovnike. Zveza goriških duliovnikov za niedscbojno pomoč (»Pio Sovegno«) bo otvoriila dnc 15. junija t. 1. lastno zdravilišče v Gradežu. D?m je po- Polnoma prenovljen in udobno pri- nijcn za goste - dn-hovnike. Ima* tndii velik prostor mecl zdlravitfiscem in nrorjern. Pojasnila se dobe v via Mo- relli 10 li. ali pa pri nadzoruiku 2-diravilišče v Gradežu. Dom ie ro- Oradbžu. Dnevna; oskrir si mc 20 ];ir (ne vštevši 10% za služinčad.) Mestne novice, * Goriški izvozni trg. Včeraj je do- yoz črešenj na izvozni trg že meko- 'iko pojenjal. Vendar so Nemci, ki Pokupujejo vse goriške črešnie še Vedno tu. Na trgu je bilo 680 q čre- fenj, srodnja cona 2.60 Iir; 10 q spargljev po 240 Iir; 90 q gralia po '40 Iir; 30 q krompirja novega po 100 Iir in fižolia stročicga 20 q po 180 'ir. Pojavile so s tudi že jagode in ri- bezen (grozdje sv. Ivana). Mystno županstvo Je od'redilo, da se smejo sveže gobe kupovati ediinole na rokritem trgu. Vs,avanja pri ministrstvu. 9. A. Čr., Vojska: Če imate prepise Vaših proSenj, pošljite jih tajništvu ; pošljite tajni- Sivu tudi odgovor voj. oblastva na prošnji, ako ste ga prejeü. 10. G. J., Barka; Ako ni še-pretekel 20 dnevni rok, vložite rekurz proti previsoko odmerjenemu davku ; po zakonu pa Vi niste opravičeni zahtevali popolnega oproSčenja hišnega davka. 11. J. K., Po/je: Prošnja ne morete vet vložiti, ker je rok že zamujen. 12. M. Ušaj: Ob priliki zglasite se v i&'f- nistvu. Tujn&tvo. Kaj je novega na cleželi? Vrtojba. Slovesni zaikljuoek tukaiišnje obnt- no - nadlaljevalne sole lx> pribodnjo nedeljo due 14, t. in. ob 10. uri; ob- enein se otvori razstava solskih iz- delkov vajeneev. Vabljeni so na ta zakljueek in razstavo vsi prijaitelji mipncdka. — Vodstvo. Kobljeglava. Pro&vetno društvo »Kraški slav- ček« v Kobjeglavi naznanja*, da se Ixj v.ršila veselica na dan sv. Rešnje- ga Telcsa 11. t. m. Na, binkoštni pon- deljek se ni vršila, ker so jo oiblastva zadujo niimito prcix)vodaJa. Rihemberk. Šolski otroci v Rihcnibenku prire- do 14. t. in. ob 14!-i> uri vesolico z zanrmivim siwredorn. Ker j,c čisti do- biček namenjen za nakup sols/kih \>o trebščin revnejšim otrokom. so pri- jatelji niladine iskreno vaibljeni, da sj te prircditve gotovo vdeleže. Sedio. (Prcjeli smo ta dopis, ki ie zlasti v teh časih siltio vazen. Naj bi si ga Ie vsi prizadeti vzt'li k sreu! Ured.) Ne sarni'o pri naisi, tud!i dnigod1 po slovenski zeinlji se množe pra.vde zaradii motenja posesti. zaradi last- ninske, i>osestne ali služnostne pra- vice ter zaradi pripoisestvovanja, ki sc je izvršilo nepošteno in ne v dobri vet'i. Naš krnet živi od dohodkov, ki si jili tndb prisluži. Pravde pa vza- iTiejo veliko'časa in denarja in p<>- vzročajo sovraštvo mod sosedi. Kar si kmet v enem letu teLko prihrani, vzanie po-gostoma nei>otrebna pravda v enem tednu. Naslediki temu so, da zgubi poseistnik veselje do dcla, da se uda zapravljaiiju in da začnc prc- ganjati svojo ženo in zanemarjati \ -jrske ter stanovske dolžno«ti. To je Iiutk). V taiki koči zgineva sveti liišni mir, tudi večcrna molitev ne prihaja iz srea. Naravno je, da se množe ne- varnosti za krive prisege. Skrbeti nam je, d'a tse pravde celo omeje in dti obnie na« kmet ¦dieaiair za povzdi- go svojega gospodau'stva in da ga ne izda po nepotrebnem za pravde. Vse se more, ee se hoče, a lioteti mora- mo in odložiti vsako hudo in grdb brmo ter škodoželjno ščuvanje svo- jcga\ bližnjega k drugemu pravdanju. Umestno bi bilo, da naj bi bile osebe, ki so vdane pravdarski strasti, pod sodnijsko kuratslo, da z nepoštenim in nevtcmeljenimi pravdaini ne zgube podedbvanega premoženja. Pečine. lDrosvietno društvo »PJanimkiai« riar- merava vprizo-riti Jalenovo dramo »Dom«. Toliko na znanje sosednjini dntštvoin s prošnjo, da hi ta dan ao prireja-la morebitnih priireifitev. Na- tančeri sporedi se objaivi pravocasmx Vrtovin. l.)n*j 29. maja je pri »Lozarjjh* ipo kratk'i in labki bolezni p reman till obCe spoštovani oče in gosipodar Madriln Lozar. Pokojni je bil v micdvoinl dobi zirpan vrtoviriski, dolgolfdni oö- boirwik kamenske hranilnice in poso- jilnice, ter se je pri vseh vaižnili usta*- no^vab udcjstvoval kot zaveden kato- lik in pošfeujak. Naj počrva v mir». DružiTii pa naše sožalje! Čepovan. Po dolgem deževju je vendarle nastopilo lepo vreme. Da,l I^og, &\ bi se držalo dolgo časa. — Piri nais swio \' zadnjem času nabirali za novi zvon. Naibrali smo toliko, da ga bomo twJ kiifcailn imdi1, če bo šlo po sreči. —- »Marijina. druž-ba« se pripravija na. veselico, ki jo lnisli v kratkemi pöro- diti. — Z nekateuiniii ljttdmf \<3 veJik križ. Prepirajo se za pcdenj zenilje. lz tega nastamejo brezpotrebne poti, stix>ški, sovraštva in razne druge slt- nosti. Radi kokoši, ki stopi na. so«>- dövo, paj hajdimo in 'ccnimo šikodo. Ljudjc, streznite se: boljša ie kratfca sprava kot dolga; pravda! — V iw- deljo due 14. t. m. bomo iancli o>bčin- ske volitsve. Kdo bo izvoljen za žn- pana, bomo videli in poi'ocaJi. VoUU bomo sevedla samo značajne m<>že i» ne takih, ki so dames rdeči, jutri betl Za zmago se ne bojimo. Vrabče. Pon)oil se je diu 6. t. m. g. Afojz«) Bratuž iz Vral)č §t. 9 z gdč. lvüitko Orel iz Griž št. 19. Poročil ju je g. žiipnik iz Št. Vida v podl:tužni eerkrvi sv. Martina v Grižah. Novoporoče- nciniT paru želimo mnogo srečnib tet! Sv. Križ pri Ajdovščini. Koniaj se je razširiia vast, dii se bodo v naši občini vršile občiriske volitve, že je imcl Piero Mtd-vešček s svojim kolegoim Jerkičem in »Mi- delneni« tajne sestanke. PotsL-vla sta »iVlid'elna« agitirat za koniinistično stranko. Ker so zaznali, da ne lx> šlo gladko in jim je od nekje raekaj za- smrdelo, se skušajo pretvarjatf v namišljeno stranke; pod raeniml ime- ni bi radi kaj doscgli. Vidi se, da bi imenovana gospoda rada izpeljala, svojo barko iz močviria1, snmo Ttetji in največji vtis pa napravi , ro smotre 1» vzore sv. leta naj se razširi po vscj deželi v obliki odločne devize: Vsi, ki lahko gremo, pojdimo v Rim, da pokažemo sv. očetu. da čvr- sto živimo in tudi odločno hočemo živeti, ker ne gradimo svoie mode na zgolj človeške sile, ampak na skato, ki je Peter! Stran 4. muwiska srvA?:v da bi spet splezala do stoJckov v oibe. pisaiimi in do koritai, ljudje pa «aj !>i za nju tl.olali in isc potili. Sliši se, da je Piero svojega sina pozvail ivx d'opust, dla bi in«u pri tern služil v Svetujüino .lerkiču in njetfoveniu flovadšu Medvesceku, da iiaii se drži- ta svoje službe in pustita, pri mini Ijudsitvo, ki jo oba ž/j davno obsudilo. VolÜci, volite dobre in poštene mo- Kc in ue poslušajte takili, k;i sc visak dan sprem.iujajo ter liočtsjo biti tain, kjor boijši kažc. V pridneni. in p<>- sl'jincm goispodarsfvu, v delu in vatt- ČJtosti je naša rešitev in obstanek. Drežnica. Preteikllo ncdeljo smo docakali tie- kaj nepiriičaiko-vane-ga in vesebgii za uašo duhovrnjo. »Marijina d'ruzha-« Hiißn je pniredila veselico z zclo bo- ^atiaii; vsporedoni. Uživalli sino kra- siioi petp, deklaniaciije, dva šaljivai prizpro. ild. Naijbolj nam ie pa dopa- vzvišenih stopinjali, kličenia: Im i>(> tej poti naprej, ker »Roka bo- /ja« jc vcdno - s-edlne »Marijinie družbe« ter l.iubitelje ixxstenih zabav. Vstopnina -prosta. Koritnica. Prasvetno drnštvo na Koritnioi i>ri ur;i;!ioveni vprizori v ncdbljo 14. t. in. ob 3. u ri pop. v pros tori li go&p. AiKi;r:Cjja Florjančiča narodno i^ro Donien«. žaloigro v 5. dejanjih. Kor jc igra že po vsebini zelo lepa in se ixxlo tudii i^ralci potrudili, da bodo svojo' rrik>L.i> kolikor moffoče dobro rešilii, upamo, da nas bo slavno ob- chistvo počastlilo z obilno ndielažba. Igra so bo' vršiia. tudi v slnča.iu slabo ija vromena. V^ NAJKM ODHAM stanovanje o3)Stoječe iz kuhinje, treJi sob, pod- »fcnuSja in malega vrta. Naslov pri upravi lista. NA PRODAJ je hiša z vodno ntoč- j<> ter nekaj zeinljiščai, pripravna za iulin, žago, kovačnico ali napravo za žganjekuho na veliko. K.ie, pove ui>mva! UGODNA PRILIKA! Iz proste ro- ke prodani posestvo v Davči št. 4.1, obsežno 98 oralov, z obširnimi po- slo'pji, od ka;tjrili ima nad polovicu streho krito s ploščaini, ostali did s slamo. Prockun vse skupaj all pa v 2—3 partijah taiko, da bi vsak lahko redil do 6 glav živine. Zelo veliko je bukoivegai lesa za žganje oglja; zelo iigodmi placilni ]X)goji. Prodani, ker iinam dve posestvi. NasLov pri upravi Lista. Delak in Gomišček zaloga pohištva z lastno delavnico Solkan pri G o r i c i se priporočata za dobavo pohištva po najnižjih ce~ nah. Izdelek zajamčen. Valuta. One i). junija si dobil : za ICO franc, frankov 122 75 do 123.50 Lir za 100 belg. frankov 120.- do 122. - Lir za 100 $ vie. frankov 480.- do 489.-- Lir za 100 čeS.-siov. kron 74 25 do 74.75 L!r za 100 ciinarjev 42.40 do 42.60 Lir za 1 .sterling 122 55 do 122.70 Lir za 1 dolar 24 80 do 25.2o Lir za 1 zlato marko 5.96 do 6.03 Lit za 100 avst. kron 0.0352 do O.O35S Lh Beneške obligacije. ü;u- 9. junija: Srednji kurs L. 76.70. v Trsfu 76.--: v'Müanu 76.50, v Rim« 76.66 L. ZOUBLJENO. V neddjo, d'ne 7. t. in. zvečer je zgubilii: neka oseiba d'ol^o zlatp verižico od južne postaje .čez Corso, Travnik do via Cardncci. Posten najditelj je riaprošen, da }o odlda pri naši upravi proti primeriii nagradi. Ugodna prilika. Na prodaj je lepo posestvo ob- stoječe iz hiše, 2 travnikov in treh gozdov. Natančna pojasnila in ceno pove ANDREJ GABER, vas Trnje St. 13., p. Škofja- = loka. (SHS). === KINO IDEAL Danes in jutrl izredne pred stave filma z rusko dramo BRRT3E KilRilMaZOV po slavnem romanu F. Dostojevskega Neprekosljiva interpretacija Emila Jannings-Bernarda Goezke-Ane Ralph V sobofo in necl