131. številka. Ljubljana, nedeljo 30. maja. XIII. leto, 1880 SLOVENSKI NAROD llhlUBi!l^^^ S" KneV6 P^1prMDikibJ ter velja, P? Po*t*PreJeniaii za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gL za pol leta 8 gl. S^raSol % K ^J&t^^Jt ^»^^^^L^h »* * * 1 *Id. 10 k?. 1 Za ciljanje na ■a d Op! >vej Ogerski komplimenti g. Schmerlingu. Nemški ustavovemi Časopisi so bili te dni polni slave starega Schmerlinga, ker se je bil ▼ gospodskej zbornici proti Taaffejevej vladi oglasil in za ustavoverno stranko potegnil. Tudi organ naših nemškutarjev prinaša „Schmerlings markige Rede" in terja od svojih vernikov (katerih je sicer malo) popadanje na kolena pred tem „ očetom ustave". Ker pa organu naših nemškutarjev imponira posebno tisto, kar ogerski glavni časopis „Pester L lov d" o naših cislejtanskih razmerah misli, (dokaz temu ondanšnje sklicavanje „Laib. Tagblatta" na „P. L." zarad možnega veleizdajstva avstro-nemških provincij na Nemčijo), zato naj denes citiramo, kaj pravi o Schmerlingu Tiszin organ „Pester Lloyd". On piše: „Dospevši na mejo državniškega razvijanja, ko preneha razum in govor ubegne, je avstrijski ustavo verni starec, Schmerling, z nova spravil na dan jeden takih govorov, ki res nijso krivi, ako se še simpatično in resno spremlja zadeva cislejtanskih Nemcev. Ko bi se uže davno ne bili navadili v vseh avstrijskih zadevah razločevati mej stvarmi in oso-bami, vprašali biosodo, čemu bi se mi brigali za interese, ki imajo v gospodu A. Schmerlingu svojega nad-prokuratorja? Čudovito je, kako hitro pada ta mož; padanje njegove politične kvaliteti more se opazovati natanko od jednega trenotka njegovega javnega nastopa do druzega tako, kakor padanje vode ob Peglu. Uže mej zimskim bojem v gospodskej zbornici so se pri njem kazala premisleka vredna znamenja Najnovejše o starih prebivalcih vzhodnih Alp. (Konec.) Prvotni prebivalci No rika so bili po Fliegeru neazijskega plemena, ker se nahaja po Alpah mnogo brachveephalnih lobanj. Flie-ger meni, da so bili ti ligurskega plemena, ker imenuje Strabo Tavriskc tudi Liguriske. Toda te prvotne stanovnike so zatrli novoprišli Arijci, ali pa je odtisnili v visoke, zaprte gorske doline. To drugo arijsko prebivalstvo pa prištevajo Zippel (pg. 118), Flieger (Vil. pg. 292) in Kiepert (pg. 365) skoro jednoglasno Keltom. Vendar meni Kiepert: „Ofienbar ist auch diese Landschaft als Mittelglied zwischen Panonien und Raetien einst von i 11 y r i s e h e r oder den Ulvriern vervvandter Bevblkerung besetzt gevvesen; die Volksstiiinme aber, welche seit dem nbrdlichen Vordringen der Homer {im II. Jb. vor Chr.) »Is in jenem Berglande i duševne slabosti; tesno je bilo človeku, če je mislil, da nemški liberalci v tem moži čestijo svojega vidnega vodjo; a njegov tedanji govor je bila še izbrana modrost v primeri z njegovim zadnjim govorom; ta je bil aboten, otročji in smešen. „Pred vsem to, kako g. pl. Schmerling krasno umeva zgodovino! Ostro rabljeni centralizem mu je zgodovinski sankcijonirana najboljša vladna misel, ker so ga — hoteli jedna cesarica in dva cesarja! V istini, tako umevajo šolski paglavci, ki se „piflajo" zgodovinskih dat, a ne umejo njih duha. Ako se temu tudi pritrdi, da so oni vladarji hoteli „enotno" državo, da si se tudi more temu oporekati pri vladanji Marije Terezije in Franca; ali se je pa enotna država mogla tudi vzdržati, je-li ny ta ideja zopet in zopet sramotno fiasko naredila, in je-li nijso do novejšega časa ti poskusi državo od stopinje do stopinje vrgli v najobupnejše položenje? Ako bi bilo ono dobro in priležno, kar so hoteli oni, katerim bi to koristilo, skozi stoletja vzdržati kljubu vsemu nasprotnemu prizadevanju, potem bi se denes moral vsposta-viti absolutizem, fevdalizem, ultramontansko gospodstvo, s kratka vse, kar se denašnjemu rodu gnjusi. To pa kaže ravno notranjo nestalnost vseh onih oblik, na katerih visi otročja duša gospoda Schmerlinga, da so se porušile kljubu vsem silnim sred stvom, s katerimi so se podpirale. Porušile so se za to, ker so nasproti živim potrebam narodov. Ko bi imel gospod Schmerling samo iskrico zgodovinskega duha, on ne bi klical za svoje tendencije herrschend bekannt vverden, gehiiren dergrossen keltisehen Familie an." V Noriku, deželi Tavriskov, nahajajo se krajevna imena keltiškega in nekeltiškega izvita. Tako je na pr. končnica „isciu bržkone kelti.ska, a korenika taucr, taver mogoče uže predkeltiška (Kiepert pg. 305). Končnica v Tassinemetuin je keltižka in pomeni svetišče. Nasproti je končnica v Santicum nekelti.ška, čeravno bi Zeuss to ime rad izpeljaval od keltiškega san t = lakomen! Tudi Celeja, Lauriacum, Teurnia itd. ne kažejo, da bi bile keltiškega izvira. Tudi C e r n e prištevajo naši učenjaki skoro enoglasno Keltom. Zippel je imenuje (pg. 114): „aus illyrischen und keltisehen Bestandtheilen gemiseht, \venngleich bei ihnen das keltisehe Moment ubervviegend vvar." Drugod (pg. 107) pa priznava, da so ltimljani 1. 181 Akvilejo ustanovili „in der neulich von den Galliern besetzten Gegend". Carne imajo stari geografi zaradi tega za Kelte, ker je imenujo triumfalni fasti „Gallei Karnei" (Corpus Inscr. Lat. L, prošlosti kot pričo, kajt; ravno ta govori uničujoče zoper njega, — celo zoper njega kot osobo. Teško da je v novejšej avBtrijskej zgodovini še kaka osoba, kakor je on, da bi jo tako kakor g. Schmerlinga do-godjaji od početka njenega javnega delovanja pa do konca in po vseh stopinjah stavljali na laž, in to na tak način, ki samo zbog tega nij smešen, ker ima preveliko znamenje fata-listiške doslednosti. On se baha, da je več nego 31 let udeleževal se dogodkov domovinskih in da je dvakrat sedel v svetovalstvu krone. Ali ga pa nij vsak večjih dogodkov vrgel kakor mrtvaca na pesek in je-li nij spomin na njegovo ministrovanje zapal prokletstvu smešnosti? Kaj je ostalo tega, kar je hotel in storil? Kje je samo sled njegovih dejanj, iin kaj druzega je od njegovih besedij ostalo v spominu njegovih vrstnikov razen osmešenega reka: „Mi lehko čakamo", kateri, kolikorkrat se rabi mimogrede, vsakokrat kot novo za sram o vanje pada nanj?! Velika sreča je, da je bila osoba Schmerlin-gova vselej preneznatna, nego da bi mogla trajno uplivati na osodo države, kajti samo tako je bilo mogoče popraviti, kar je on zagrešil in Avstrijo obvarovati propada. „Ako pa ima mož vse jedno pogum, da nepotrebno spomina na svojo prošlost, je lo samo znamenje nečimernosti otročjega človeka, ki si pripisuje stvariteljnih zmož-nostij, ker je naredil jedno peno od mila. S tem se popolnem strinja tudi njegov „faibleu za — sabljo. „Naša hrabra armada" — on se čuti res kot vojak in nehote spomnimo se ranjcega dvornega svetnika Levinskega, ki pg. 400). Tudi pripoveduje Appian (15. C. III. 97), da je Decius Brutus, kateri se je bil poprej e kot galij ski praefekt keltščine priučil, Itaetijo in Norik celo do Akvileje prepotoval, posluževaje se edino keltščine, in nihče ga nij spoznal. Nasproti temu se da trditi, da krajevna imena v Carniji ne dišijo nič po keltščini, na pr. Belojo, Ad Silanos. Timava (Timau) se nahaja tudi v Carn'ji, kakor pri Devinu in korenika tega imena je albanska, kakor uže omenjeno. Neverjetno je, da bi si bili Kelti, ki so v naših krajih kakor zmagovalci nastopili, gorati, nerodovitni in pusti svet izbrali, a niže ležečo ravnino Venetom prepustili. Sedanja furlanščina zelo spominja na proven-salščino in katalonščino, ter se močno razlikuje od onih dijalektov, ki so postali neposredno iz polatinčene keltščine. Slovanski zgodovinarji so prištevali po-preje Illiro-Thrake Slovanom. Zdaj so malo ne vsi popustili to mnenje. Vendar se nikakor ne more tajiti, da ima illyrščina veliko sorod- je jedenkrat pripovedoval, da ga je njegov chef gospod pf. Schmerling karal, zakaj da na hlačah ne nosi — mali okrogli možicelj kratkih nog — podpon, „kajti človek mora biti zniirom tako napravljen, da more v vsakem trenotku konja zajezditi.u Ni resni državnik, ni misleči politik, celo ne odkritosrčni domoljub, nego otročji igre h lep ni starec govori iz njega, ako govori o armadi kot zastopnici enotne države in se britko pritožuje, da jej »kodujo ogerski in hrvatski ukazi pri vojaki h.u Nn ta način Schmerlinga ogerski časopis še na dulje zdeluje. Velikanska večina v nio narhiji bode temu vsemu pritrdila: res je tako ! Politični razgled. V Ljubljani 29. maja. Deželni zbori so, kakor smo uže \čeraj poročali, na 8. junija sklicani. V češkem zboru bode vlada predložila prenaredbo volilnega reda. Če bode ta zavržena bode zbor razpuščen. „N. fr. Pr." se verjetno zdi, da bode tudi kranjski zbor kmalu razpuščen. Bog daj! Ogerska in hrvatska regnikolarna deputacija sta se baje popolnem sporazumeli. Finančna nagodba se je prodolžila do 1. 1887, hrvatski doneski k skupnim stroškom ostanejo isti kakor doslej, 55 odstotkov dobi namreč Ogerska, 45 jih pa za svoje avtonomne *po-trebe pridrži Hrvatska, katera bode na leto dobivala še 20.000 gl. od kolekov in od davka na prevažanje. Hrvatska opusti terjatev na krajiške dohodke v preteklosti. V mi iiJ<* «lr£i»ve. Iz Cctlnja se javlja, da se srbski polkovnik Horvatović, ki se uže več časa tam bavi, dogovarja s črnogorsko vlado o tem, da bi Srbija in Črnagora skupno postopali zoper Albance. Ogledal si je baje tudi vojaška ostroga v Žn bi jak u in Podgorici. Iz Londona se javlja: Kakor hitro prideta v Carigrad Goschen in Tissot, uredila se bo skupna nota vlastij do Turčije, predložila se bode evropskim vlastim v potrjenje in potem oddala porti. Vlade so v tem spora-zumljene, kar se je dokazalo, kako da je bila sprejeta Granvillova okrožnica. Skupna nota bode Turčijo opominjala na črnogorsko, grško in armensko vprašanje. Vlasti bodo izjavile, da Turčija ozemlja nij pravilno izročila ('mej gori in zahtevale od porte, naj naznani, kaj je ona storila, da se reši to vprašanje in se izogne prepirkam. Glede Grške se bode porta spominjala, da nij zadovoljivo odgovorila komisiji za določenje meja o poroštvu njene varnosti in Bvobodi delovanja. Ako se bode Tur- čija protivila, seala se bode v Berlinu konferenca, ki bode določila meje in sklepala, kako da se bodo ukrepi vlastij izvršili. Ker je v francoskem senatu voljen za predsednika Leon Say, dozdanji poslanik v Londonu, pride v London na njega mesto baje pisatelj Kdvard Laboulaye, ali pa prejšnji mi nisterski predsednik VVaddington. Dno 27. t. m. je v Pariz prišel grški kralj. V francoskej zbornici jv 28. t. m. radikala- Clemenceau predlagal, naj se vlada graja, ker je ono nedeljo zaprla nekoliko demonstru-jočih komunardov. Minister notranjih rečij je opravičil vladno postopanje in Clemenceauov predlog je bil s 390 glasi proti 31 zavržen. V Italijanske) zbornici je bil izmej 409 glasov voljen s 400 glasovi za predsednika Fari ni, kandidat ministerske stranke. Poročali smo uže, da je Bismark predložil pruskemu deželnemu zboru neke postave, ki bi „olajšale" znane majevske proti katolikom obrnene zakone, ali jih celo dejale na stran. Papež baje s temi polovičnimi predlogami nij zadovoljen in zahteva več. „Nordd. Allg. Ztg." piše, da je pruska vlada dala te koncesije katoliškim prebivalcem zastonj, ne da bi od papeža kaj pričakovala. Isti list razglaša dve izjavi Bismarkovi, v katerih on pravi, da se je protivljenje zoper cerkvene zakone zase -jalo tudi mej poslance. On obžaluje, da papež previsoko sega in ne razumeva situvacije . . . Dopisi. Iz ljubljanske okolico 28. maja. [Izv. dopis.] (Županje ljubljanske okolice pri g. deželnem predsedniku W i n k 1 e r j i. ) Denes je bila deputacija županov ljubljanske okolice pri novem deželnem predsedniku g. Winklerji. V tej deputaciji bo bili gg.: Martin Bavdek, župan v Udmatu, Andrej Knez, župan na Viču, Janez Knez, župan v Spodnjej Šiški in Luka Strah, župan pri Mariji Devici v Polji. Trestavivši sebe In tovariše, govoril je župan Bavdek tako-le: „ Predrznih smo se stopiti pred Vas, visokočestiti gospod predsednik, mi županje ljubljanske okolice. Najprvo Vam izrekamo zahvalo o Vasem slavnem dopisu 4. dne tega meseca, kateri dopis nam je po c. k. okrajnih oblastvih priSel v roke. V tem dopisu nam visokočestiti gospod deželni predsednik obetate, truditi se in skrbeti, da se tudi občinam ustanovi blagor, ker se nanjo opira krepost in razcvitanje države same. Kolikor mi, pr6sti kmetski možje, moremo in umejemo, radi obe tamo o tej priliki Vam, ki z Vami govorimo, kakor namesto s samim presvitlim cesarjem, da se hočemo na vso moč truditi po svojej nost slovanščino. Marsikatera staroillyrska beseda se popolnem tako glasi, kakor bi bila slovanska. Gotovo je tudi, da živi v našem narodu mnogo prvotno illyrskih besedij, na pr. fara = sorodstvo, pleme. Cattalinich (Storia di Dalmazia, Zara 1834) izpeljuje ime Japidov od po Dalmaciji znane besede japje = les za stavbe, torej japidi ali japigejo = ljudje, ki sekajo les za stavbe. Veliko podobnost geto-daškega jezika se slovanščino je opazil uže Miillenhoff (Geten, y Krsch «t Gruberjevi ency-Ulopapdiji) na pr. Tsierna (Tierna) = Černa itd. V Marsikaterem krajevnem imenu ohranili so se staroslovenski nosniki e in si, na pr. Ko-tensii, Buridensi, Santros itd. Flieger trdi (Miltheituugen VI. pg. 231), da je marsikatera beseda, ki se je nam pod imenom thrukiške Ohranila, prvotno od Slovanov izposojena, na pr. t*op{)poc mm zober, pol. zabr. On men!, da jo b la illvrothraščina vezni član moj iranščino iti slavoletščino. Naš Terstenjak ima torej prav, če iz to pienih in osobnih imen dokazuje, da so morali prebivalci naših dežel prav blizu sorodni biti sedanjim Slovencem. A Slovence ali Slovane je vendar ne moremo imenovati, ker vemo, da si je le jeden slovanski rod prisvojival to ime, namreč oni, koji je v južnozapadnej Rusiji prebival in najpopreje prišel v doti ko z grškolatinskim svetom. Tujci so pozneje prenesli to rodno ime na ves slovanski narod. (Primeri Miklošiču, Altslovenische Formenlehre, pag. IV.) Da, celo slavni Čeh Jan KollaF ima v nekem obziru prav, kar trditi v svojem delu : „Stnroitalija slovanska!" Flieger je dukazal (Praehistorische Kthnographie Italiens), da so bili spodnjeital:jski Japydi (Dauni iu Apuli) i 11 y r s k i rod in najstarejši arijski prebivalci na italijanskem poluotoku. Albanci v Latiju bili so le del illyrskih Albancev iu Luceres v Rimu bili so Illiyrci (iz daunijskcga mesta Lu-ceria). Ko so se pozneje latinska ljudstva v Italiji naselila, podjarmila so si prvotne Illyrce in spremenila v plebejce. Rutar. dolžnosti in vesti, ta občinski blagor pospeše- vati, da se hočemo tesno držati zakonov ob vsakej priliki svojega dela, bodi si v občinskih zborih in poslih, bodi Bi v zvrševanji občinskih ukrepov, ter da hočemo tudi mej svojimi občani širiti in trditi spoštovanje do zakonov, kadar in kolikor bodemo koli mogli. Veliko srčnost nam daje Vase obetanje, visokočestiti gospod deželni predsednik, da tudi Vi mislite naše res težavno delo podpirati z besedo in z dejanjem, ter da se Vam naša naloga zdi naloga vlade same. Te vzajemne podpore Vas odkritosrčno prosimo, ker smo je zelo potrebni ter vemo, da jo tudi moremo upati, ker jo nam sami tako ljubeznjivo obetate. Srce nam povzdiguje še drugo nič manjše veselje, o katerem denes ne moremo nikakor molčat!. Obila je naša radost, visokočestiti gospod, ker Vi z nami tudi v svojih dopisih govorite v našem materinem slovenskem jeziku, ki je naših dedovjezik, kateri so se vedno svetili zaradi stanovitne ljubezni do svoje domovine, do veleslavnega roda; našega presvitlega cesarja in do mogočne Avstrije. Trdno obetamo tudi mi, da se i dušo> in telesom vedno hočemo držati tega izgleda." Gospod deželni predsednik, ki je župane, kmetske može, prav prijazno sprejel, je t iko-le odgovoril: „Izrekam Vam svojo zahvalo, da ste se potrudili priti sami do mene. Kadar se Vam bode potrebno zdelo, morete priti vselej; do mene se pride lehko ob vsakem Času in me bode veselilo, Če vam bom mogel pomagati. Veseli me tudi, ker me zahvaljujete za moj dopis, v Vašem materinem slovenskem jeziku pisan. Jaz sem dobit nalog in me je volja, z vsakim narodom v njegovem jeziku občevati, torej govorim z Vami v Vašem domačem. Jaz spoznam teško nalogo županstva, ali tudi vem, da ako županstva postavno svojo nalogo izpolnjujejo, mnogo dobrega store in je tudi vladi lažje svojo nalogo izpolnjevati. Naznanite tudi svojim sosednjim županom, ▼ imenu katerih ste prišli, mojo zahvalo." Potem se je začel prost razgovor mej možmi župani in dež. predsednikom. Županje so povedali, v katerih rečeh mislijo da bi bilo dobro, ko bi okrajna glavarstva občine bolj podpirala nego so jih dozdaj, in kako. Županje so zadovoljni zapustili deželne vlade poslopje. z Dunaja 27. maja. [Izv. dop ] (Shod slovenskih vseučiliščnikov z Dunaja in iz Gradca v Milrzzuschlagu.) Drug na druzega smo se zanašali, tako, da dobite poročilo o tem shodu Slovencev obeh vseučilišč zakasneno. (Zato smo ga tudi zelo skrajšali. Mi prav radi priobčimo poročila o vsakovrstnih slovenskih shodih in javnih veselicah; ali pač želimo in prosimo, da pošiljajo precej ob času a ne 14 dnij post festum. Ur.) Prišla je ljuba binkoštna nedelja z lepoto svojega neba, s krasoto svoje zemlje! — Preveselo bilo je videti, kako da zvesti svojej obljubi pa ljubezni domovinskej, prihajali so množno drug za drugim na južni kolodvor velicega Dunaja slovenski, slovanski vseučili-šeniki. Pri shodu prvi dvigne g. Pukl čašo, ter napije hvaležno njega cesa ros ti, F ra nj u Josipu. Obližje se potrese slovansko zvestih „živio", in „cesarska pesen" zadoni krepko iu glasno. — Vedno zvesti Avstrijci! Gospod H. Pukl zopet nastopi, ter našteva in pozdravlja navzočne — in evo, vese- Dalje v prilogi. Priloga „Slov. Naroda" k št. 121., 30. maja 1880. lite se, dragi rojaci, z nami vred se lepe, slovanske družbe: Častni gostje: profesorji gg. Stritar, Šuklje, dr. Detelja, dr. Klemeni ič, docent na graSkem vseučilišči, g. H. Poznik, izdatelj „slov. almanaha"; — dunajska društva: „Slovansko pevsko društvo", „Sokol", „Akademičkv Spolek", (starejšina sin ministra Pražaka); Poljsko: „Ognisko" ; Malo-rusko: „Si6"; Slovaško: „Tatran"; Srbsko: „Zora", „ Slovanska Beseda", — zastopniki: hrvatskega in bolgarskega naroda; — iz Gradca: „Triglav", „Srbadija", „Hrvatska"; izLjubna: „Rudarsko akad. društvo Prokop". — Vsako društvo se gromovito pozdravlja, in ko g. govornik konča, vzplamti ves ponos slovanski! In pesen: „Jaz sem Slovan" — zaori tako navdušeno in se nadaljuje tako precizno z občutkom, kakor se je potem zasluženo odobravalo in srčno hvalilo. Da ne drobim, omenjam le, da pevski zbor bratskega „Triglava", sosebno pa četvorica nas je v svojih nastopih povse iznenadila. To nas mora vse veseliti, da „Triglav" tako skrbno varuje ter tako častno povišuje pevski glas Slovencev in v graških Nemcih! Vsa čast pevcem, in na čeli jim veščemu vodniku gospodu Juvancu! A. Foersterjeva „Pobratimjja", novo delo vredno svojih prednikov, ki je je bil poklonil društvu „Sloveniji" skladatelj, — je težak zavit zbor; treba torej dobrih in u vajenih mo čij, da se pesen poda v vsej svojej zanimi vosti in lepoti. Pevci „Slovenije" so večinoma premogli težave in izveli lepo zbor ta v hvalo evojo in slavo skladateljevo, ki donela je jnnogo se strani poslušalcev. A čujte! Zamolklo, tresoče se bučanje .. to pretrese človeka! Ah! to „morje adrijansko To pač ostane večno lepo! Lepše peti tega zbora nijsmo čuli še, ko ga pojeti društvi „Slovenija" in „Triglav". Čas hiti. Naglo, bratje! In lehkih nog smo stopali navzgor in navzgor, ter v polu nre prišli h „grdblbauerju". Ah! tu mora človek zopet obstati, ter zreti v to dolino pod soboj, v to nebo nad soboj, in okrog v to Čvrsto naravo! Kako prijeten pogled v tem mladem zraku — ve\ proste gore. „Prostora nij najti, vse zasedeno". „„Na prosto!"" — začuje se znan in veljaven glas Kedo bi ga ne slušni V — In v tem trenotji se obrnemo v holmec, in vzgor zasedemo po travi. V sredi častni nam gostje, a okrog in okrog narod slovanski V svojej mladosti in čvrstosti. G. Pukl napije prof. Stritarju kot literatu in kažipotu mladine. Mej pevce stopi sedaj g. prof. Šukl j e ter poprime besedo. Pri vsakej pomenljivejšej besedi ustavljali so govornika mej govorom gromoviti „živio" in „slavaw-klici. Z domoljubnimi besedami omenjal je g. profesor „stare izkušnje, da Slovan ga nema prijatelja mimo Slovana"; pristavljal pa prijateljske besede: „da dijaci naj se ne pečajo s cestno politiko, temveč boriti se imajo z uma svitlim jnečem, učiti se pridno pa temeljito, da kos nasprotniku v znanosti in vednosti, smo tudi kos mu v druzem!" — In v tej nadeji napil je dijaštvu slovenskemu. Zbor: „Na planine" moral se je obnoviti. To je mlad zbor po svojem rojstvi, a cenljiv, naj si bode glede melodije, naj si bode glede ustroja. Tako je vrlo godil družbi in klicali so neprestano ter hvalno navzočnega skladatelja, g. St. P i mata ter pevce, da pojejo Se enkrat. Hvala o drugem konci bila je de večja. (Kon. priig Domače stvari. — (Kako se pri nas vladni časniki uredujejo.) „Laib. Ztg." vladen list, še zdaj nij prinesla Taffejevega govora v gospodskej zbornici, da si je jutri uže teden dnu kar ga je govoril. Ali je Taane načelnik vlade ali nij? Za naše originalne oficijoze nij, kakor je videti, ker njegove izjave kar ignorirajo! Za vladno „Laib. Ztg." je italijanski prestolni govor in francoski „traču važnejši nego izjava avstrijskega prvega ministra. — (Poletje.) Dn<5 26., 27. in 28. t. m. imeli smo v Ljubljani jako lepo poletensko vreme in veliko vročino. Termometer je opo-ludne kazal 27°—28° C, kar je tem več spomina vredno, ker smo ravno pred jednim tednom še slano imeli in smo v zimskih suknjah zjutraj in zvečer na sprehod hodili. Na sv. Ilešnjega Telesa dan bo se prvi Ljubljančani v Sori, v Savi in Gradašici kopali, voda je imela v Sori in Gradašici po 18° v Savi po 14° R. — — (Prve kresnice.) smo letos videli letati v ljubljanskoj okolici zvečer dne 2G. t. m. — (Iludečih jagod) je uže vse polno na ljubljanskem trgu; tudi z bližnjega Dreni-kovega vrha so nam jih sprehajalci uže prinesli. — (Iz Celovca) se nam piše 27. t. m.: Vrbsko jezero poleg Celovca ima uže 16° It. tako, da se popotniki uže kopljejo v njem. — (Imenovanje.) Pravosodnji minister je imenoval Alojza Cantonija adjunkta pri dež. sodišči v Ljubljani za okrajnega sodca v Slovenj Gradec; adj. cebjskega dr. J. v. Scheu-chenstuela za okrajnega sodca v Šmarje; adjunkta v Slovenskcj Bistrici dr. Zhubra za sod adj. v Celje. — (Iz Rakeka) se nam piše: Naš po Aten jak železniški uradnik, c. k. častnik Avgust Zabred izdihnil je denes svojo blago dušo. V naj bolj šoj dobi svoje starosti moral je vrli narodnjak in sicer krepki mož umreti Pogreb bode v nedeljo dne 30. maja ob petej uri popoludne v L o g a t c i. Znanci mu i sploh narodnjaci naj pridejo, da se poslove od značajnoga narodnega boritelja! — (Nova poslopju za blazne Studenci) pod Ljubljano so sezidana, tudi pohištvo je izdelano tako, da se bodo blazniki iz stare deželne blaznice v bolnici uže lehko meseca julija preselili v Studenec. Režijo in hrano prevzame red usmiljenih sester krščan ske ljubezni, s katerim je deželni odbor uže sklenil dotično pogodbo. — (Spomenik Stanku Vrazu.) Iz Ormoža se piše „Gosp." : 12. t. m. imeli smo čast sprejeti tukaj odličnega gosta, gospoda dr. Franjo pl. Markoviča, vseučiliščnega profesorja v Zagrebu, ki je prišel od „Matice hrvatske" poslan v ta namen, da si ogleda v Cerovci rojstveni dom slavnega nam pesnika Stanko Vraza, ter njega okolico. Spremljalo je g. profesorja nekaj Ormožanov, ki so se prehodivši okolico Svetinjsko in Jeruzalemsko, z nekimi gospodi Ljutomerčani sešli na Cerovci v rojstvenem domu slavnega Stanka. „Hrvatska Matica" namerava namreč začetkom avgusta slavnemu pesniku postaviti spomenik. — (Obsojena sleparja.) V Celji sta bila te dni obsojena na 3Va leta taške uječe zbog sleparstva A. Logarič in M. Majhenič, ker sta pregovorila nekega kmeta, da znata denar delati in ga osleparila za 45 gld., a v Gradci nekemu hlapcu v sleparskej igri vzela denar in uro. i — (Cesar) je srenji Bočni daroval 100 gl. za stavljenje novega šolskega poslopja. — (Iz K ormi na) na Goriškem se praškemu listu telegrafira, da je bilo pri dopol-nilnej volitvi v Portogruaro na Benečanskem ozemlji brano neko pisanje isterskega laškega odbora za „osvobojenje julijskih Alp", v katerem se volilci pozivljejo, naj volijo „irre-dentovca" Pauli Sembrija, da bo Istro v italijanskem parlamentu zastopal! — (Volkovi v kočevskem okraji.) Dne 16. maja je Janez Zekal ustrelil blizu Riega 3tarega volka, ko se je bil ta ravno pogostil s kozličem, katerega je bil kmetu ugrabil. Dno 19. maja pa sta Jurij Mihič in Janez Rakar v Ketenicu ujela 0 mladih volkov, za katere se jim je od deželnega odbora postavna talija izplačala. — (Toča.) Ljutomersko okolico je bin-koštni ponedeljek gosta toča hudo posekala, mlado žito morajo posestniki pokositi, da vsaj nekaj krme z njega dobe. — (Nesreča vrh nesreče.) „Gosp.u poroča: V Loki, fravheimske župnije, pogorela sta zakonska Janez in Marija Pliberšek, ter svojim trem otročičem zidano klet odkazala v stanovanje. Nedavno zbeži "»letno dete iz kleti, pride na ceato, ter pade v neko mlako. Mati je slišala otročji krik, prihiti, pa ne more precej otroka nikjer zagledati. Ko ga najde v mlaki, bil je uže mrtev. — (Nesreča na železnici.) Iz Celja se poroča, da je bil 24. maja v Celji železniški čuvaj Jurij Ledenik od tržaškega poštnega vlaka povožen tako, da je precej umrl. — (Toboj.) Zadnjič sta se drevar Franc Sušeč in gospodar Pehelinšek v Kostanji zarad nekega dolga stepla; Anton Kolenec, videč pretep, vzeme sekiro in Sušni z njo udari po glavi da je potem umrl. Anton Kolenec je 16 let star fante iz Dobertešna. — (Starčevičijansko.) Naši bralci vedo, da na Hrvatskem živi in se mej mladino Siri politična sekta Starčevičeveev, ki mej družim trdi, da „Slovencev" nij, temuč da smo mi le „planinski Hrvatje". Organ teh čudnih, v mnogem oziru prismojenih patronov, katerim so hrvatski rodoljubi Strosmajer, Mrazovič, Von-čina itd. same „izdajice" in „prodane mješine", „Sloboda" piše zadnjič: „Glede sastanka karlovačke „Zore" sa Ljubljanci čitamo u „Slovenskom Narodu" da je dr. Zarnik, odlična ta osoba „Slovenaeah" rekao, „da su Slovenci predstraža Slavenstva, bez kojih Hrvati nikad nebi bili što jesu". Nam se čini da su vodjam t. zv. Slovenaeah još uviek nejasni pojmovi i da „Slovenci" neče da uvide, da im je samo u hrvatstvu spas i sreća." Torej nam so „nejasni pojmovi". Kedaj nain pride iz hrvatskoga Sušaka luč razjasnila? Razne vesti. * (Pomorski razbojniki.) Iz Carigrada se poroča, da so v Bosporu pokazale se ladije piratov ali pomorskih roparjev, kateri so na morskih bregovih uže na več krajih ljudi napadali. * (Razbojstva v Carigradu.) Iz glavnega mesta Turčije se piše, da se tam vsak dan zgodi kako človeško umorstvo. Dne 16. maja je bil Anglež Burnes na sprehodu napaden, zaboden in oropan. Ko je policija iskala morilcev našla je še več trupel usmrtenih ljudij. * (Dvoboj.) V Budapešti je v dvoboji ustrelil grof Karolvi grofa ZichyFerrarisa. Ta je bil državni tajnik v notranjem ministerstvu a je moral svojo službo popustiti, ker je goljufal in bil podkupljen. Izogibali so se ga po-samniki potem, in društva so ga izbacivala iz- mej sebe. Nikdo se mj hotel s njim dvoboje-vati; naposled je dobil vendar Karolvija, in ta ga je smrtno ranil. Grehi Ziohvjevi pa so tudi grehi cele stranke in ; danjega ministerstva, ki nema dosti morale in je Magjarsko pritiralo v tako stanje, kakor je Turčija. * (V Gotharskem prerovu) se je, kakor poročajo novine, dne 5. t. m. nekaj posulo. Trije delavci so mrtvi, trye ranjeni. * (Znamenita najdba.) V praškega stolnega kapitlja knjižnici so našli star rokopis, obsezajoč češki prevod znanega nemškega „Nibelungenlieda". Sodi se, da je bila ta pesen preložena na češki jezik uže v 14. veku. * (Trideset ur plavala) je v akvarija westminsterga basinu gospodičina Beck with, mlada umeteljnica v plavanji. Šla je v vodo v petek ob 4. popoludne, a prišla je iz nje v soboto ob 10. zvečer. * (Neprijetna vožnja po morji.) Dne 23. aprila se je blizu ekvatorja potopil parnik „American". Potniki in mornarji so se na treh čolnih rešili in poznejše jih je srečala in sprejela ameriška ladlja, iz katere so se dne" 27. aprila ukrcali na parnik „Coanzo". Ta jih je zopet oddal dne 1. maja parniku „Senegal", kateri se je pak dno 12. maja blizu kanarskih otokov razbil. Vendar so bili vsi potovalci in pomorščaki rešeni in so dne 15. trn. pristali na otoku Madeiri. * (Žalostna smrt zdravnikova.) V vVinschote na Nizozemskem je nedavno mladi zdravnik dr. Meier zapisal nekemu bolniku 0.2 gr. salpetro-kislega akonita na 100 gr. mešanice, da bi ga bolnik užival. Akonit pa je hud narkotičen strup in se rabi navadno zoper bo lezni v živcih. To zdravilo je dvoje: nemško in angleško, to zadnje mnogo hujše in se sme samo zvunaj rabiti. Zdravnik ta je uže večkrat zapisal bolnikom akonita, vselej pa je na recept zapisal, ali nemškega ali angleškega. V tem slučaji pa nij naredil te opazke — in lekarnar je dal angleškega akonita. Bolnik hujše zboli, pokličejo zdravnika in ta, da bi navzočne umiril in pokazal, da je zdravilo nedolžno, izpije z vinom pomešanih 50 kapljic akonita. A kmalu je čutil v sebi strahovit upliv — nij se mu moglo več pomagati in v par urah je umrl. * (Igralčevo življenje.) Pred Ion donskim sodiščem je nedavno tožil Labouchere-ja, urednika Časopisa „Truth" neki Lambri, ker je prvi opominjal na londonske igralnice in sleparske igralce s kartami, ter je imenoval ta-cega tudi necega Grka Lambrija. Ta Grk je sin necega grškega kmeta, nema nič vzgoje in je IG let star bil šel služit turškemu paši v Perziji. Tam je bil pričel tržiti s kokdni, se svilo, ter si je v dveh letih pridobil 300.000 gl. Iz Perzije je sel na Turško, pričel kupčijo z raznimi pridelki in v kratkem se mu je premoženje namnožilo za 100.000 gl. Zdaj, star 20 let, popustil je vse in skrbel za svojo zabavo. Lotil se je kart, postal hud kvartopirec, da so ga iz Pariza ter iz Bruselja izgnali, potem pa se je nastanil v Londonu, kjer je nadaljeval svoj posel. Pred sodiščem je bil zdaj zaznamovan kot sleparski igralec s kartami, a porotniki so nekrivega spoznali urednika Labouchere-ja, ter s tem Lambrija kot sleparskega igralca. * (Amerikansk požar.) Iz Ottawe se dne 21. m. m. piše v novojorkske novine, da je istega dne popoludne začela goreti bližnja vas Hull. Veter je ogenj močno razpihaval. Vročina je bila strašna, dim tak, da je bila kar tema. Okolo 700—800 hiš je uničil požar in preko 4000 ljudy* je brez strehe. Mnogo ljudi j — pravijo da 12 — je poginilo v pla menu, isto tako konj, krav in prašičev. Ker so tam stanovali malo ne samo ubožni delavci, neimajoči zavarovanih svojih hiš, je beda neizmerna. * (Dobro se je ohranil.) V malo-meške družbe razgovor se je umešal tudi mlad učenjak. Postaren gospod, katerega je to precej ujezilo, pravi srdit: „Ko sem jaz imel vaša leta, sem o stvareh, katere zdaj vi hočete vedeti, znal toliko kakor vsak osel". — .Kakor vidim, ste se pa dobro ohranili", je dejal mladi mož in je tako plačal starca. Dunajska bon« 29. maja* (Izvirno telegraficno poročilo.) Enotni drl. dolg v bankovcih . . 72 gld. 75 kr« Auotni drl. dolg v ■ rebru ... 78 a 45 „ Zlata rent*.........88 , 70 m IHftO ilri. posojilo ...... 129 „ 80 . A k Tržne cone v Ljubljani 29. maj« t. 1. Plenica hektoliter 10 gld. 56 kr. — rei 7 gld. 15 kr.; —ječmen 5 gl d. 39 kr.; — oves 3 rld. 56 kr.; — ajda 5 gld. 39 kr.; — proso 5 gld. 20 kr.} — koruza 6 gld. 50 kr.; — krompir 100 kilogramov 3 gld. 40 kr.; — fižol hektoliter 9 jrld, — kr.; masi« kilogram — gld. 80 kr.; mast — gld. 70 kr.; — Ipeh. friien — gld. 60 kr.; ipeh povojen — gld. 64 kr.; — jajoe po l'/i kr.; — mleka liter 8 kr. j — goved nine kilogram 54 kr.; — teletnina 50 kr.; — svinjsko meso 58 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 95 kr.; — alatne 1 gld. 78 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 6 etri 20 kr.; — mehka 4 gld. 50 kr. Sit 74GO. Umrl I so v IJiil»IJtaiil: 24. maja: Josip Kramarič, deklin sin, 2 mes., na poljanskej cesti It. 29, za božjnstjo. 25. maja: Barbara 1 »trnki, iivilja, 66 let, na starem trgu it 10, za padavico. 25. maja: Katarina Marenka, mestna ubožica, 70 1-, na Karlovikej cesti, it 9, za zasedenjem krvi. — Boza Zakrajiek, delavčeva hči, 21/* leta, v llilser-jevih ulicah, It 6, za kronično vodenico. 26. maja: Aleksandra VViesler, deielne sodnije oficijala hči, 82 1., sv. Jakoba trg, it. 8, za zasedanjem krvi. 27. maja: Jotef Vodnik, kotlarski pomočnik, 22 1., v kolodvorskih ulicah, it 4, za jetiko. — Ana Milar, zasobnica, 78 let, na Kongresnem trgu, it 1, za starostjo. 28. maja: Janez Zorko, branjevec, 33 1., v sv. Florijana ulicah, it 32, za jetiko. V deželnej bolnici: 23. maja: Klemeučič Janez, goitač, 60 let, ca slabostjo. 24. maja: Valentin Strel, bruseč, 63 let, za pljučnico. 25. maja: Jožef Suiek, mizar, 26 1„ za vnetjem možjanske kožice. — IIdnin Bevčić, gostija, 56 let, za boleznijo v možjanih. V vojafikej bolnici. 25. maja: Lukas Mattila, podtopničar v 12. polku, 22 1., za vnetjem možjanske mrene. Razglas. (248—1) Ker so v drugej polovici meseca maja tu pa tam nekateri zboleli na kozah, in bo se pokazale pri posameznih celo prave koze, opo-zoruje se občinstvo, da se posluži izkušenega sredstva proti tej bolezni, namreč stavljenja koz, kar se lehko zgodi ali na domu ali pa pri magistratu, kjer se javno stavijo koze* brezplačno vsak vtorek in vsako soboto popoludne ob 3. uri. Občinstvo se torej vabi, da uporabi to priliko, ter si da nemudoma staviti koze. Mestni magistrat t Ljubljani, dne 25. maja 1880. Župan: Laseh an. Proda se poaeatvo na Igu blizu Ljubljane: ansUlat na 5 kamnov se stopami, pil* (žaga), goapodair-uUm poalopl* in SS onalov avet*. (242—2) Natančnejše poroča iz prijaznosti gospod Fran Dren i k v Ljubljani, kongresni trg it 14. liče se poštenih agentov za blago, ki daje veliko dobička, kateri posel vsagdo lehko poleg svojega poklica opravlja. Ponudbe sprejema pod naslovom ,,I.urrutlv'fc Annoncen -Expedition Koti« r A « o., U'len, Kleinergatiae 1«. (223—6) se proda za 24 g-old. Kje? povč uredniltvo »Slovenskega Naroda". (249—1) Išče se izvrsten restavrateur za vel ko restavracijo ..i>i-i caru iivntrij-8komCi v Banjalukl v Bosni. Ako kateri misli prevzeti in da je za ta posel sposoben, naj mi pismeno naznani in potem hočem jaz pogoje staviti. Carjirro Moznay, (244) posestnik. I 1 C v* p s ci 1.2 Q na 'S -a c« , v ei .H mi m B •Jt-S rs»9 l Q d) u — o cq hO E4 8 5a«5 i z OB Bo1 .H r m C U « _ S o- « P I Q3 Pravo, nepokvarjeno istrijansko črno vino dobiva se liter po novo. v gostilnicah pri „belem volku", „pri Lozarji" in „pri Virantu": (2:J5-3) Mestno kopališče v Koleziji. Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je mestno kopališče v KoleziJI zopet v najem vzel in da je isto z denašiijim dnem otvorjeno. V sled sklepa slavnega mestnega zbora ima vsakdo, ki se gre kopat v basin, plačati 5 kr. Perilo izposojeno velja: hlače za kopat 3 kr., obrisača 2 kr., rjuha 5 kr. Za porabo zatvorjene kabine, kjer se hrani obleka, plača se 10 kr. za uro. Družinske kabine veljajo 20 kr. za uro. O delavnikih se kopljejo v basinu ženske od 9. do Val2. ure dopoludne. Za porabo zatvorjene kabine za kopelj plača se 10 kr. za uro. Ako se jih kopa več v družbi, plača vsak drugi 5 kr. V basinu se uči vsak dan pod nadzorništvom plavati. 12 podukov, katerih vsak traja četrt ure, velja 1 gld. Kdor želi poduka, naj se prijavi pri podpisanem najemniku. Podpisani naznanja ob jednem, da prevzame s I. Junijem tudi malin v ■i.oic.i ii. Žito za mlenje se bode prevzelo, izvagalo in vsakemu izročilo težni listek. Zadeto žito, od katerega se odtegne za plačo od mernika stari bokal žita in stari bokal otrobov, se bode zopet izvagano nazaj izročilo in na listku teža zannumovala. Tako bode vsak lehko razvidel, da je dobil, kar mu gre. Za obile naročbe se priporoča se spoštovanjem (2.r)0—i) najemnik. vzajemne zavarovalnice proti požarni šXodi v Gradcu za upravno leto 1879, A. Stanje. Oddelek za poslopja. 81. decembra 1878 je bilo »tanje Leta 1879 je narastlo: po novem vstopu ... . . . . po povišanji vrednosti....... po zopetnem sprejetji .... po preklieanj i odpovedbe - . . Odpadlo pa je: po izstopu in nazajvzetji zavarovanja . . po znižanju vrednosti....... po ex otto izključni vsled dolžnih doneskov po izbrisanji vsled požarov..... po preteklem začasnem zavarovanji . . Tedaj stanje 31. decembra 1879 . . . Skupaj Število deležnikov poslopij Zavarovalna vrednost golo". 3.808 .287 21! 9.002 91H 2.988 58 0,324.774 1,403.090 1,096.870 24.791 961 2.57 S77 35o! 177 2.423 171 0.008 934 049 1,89 7.042 285.600 2,387.910 410.800 2,220.309 Število deležnikov poslopij Zavarovalna vrednost golil. 00.109 204.911 107,971.003 5416 13.021 8,849.524 057287) 217.932 llli,*82l.2l7 4.0051 10.245 (i.057.061 91.220: 207.087 110,103.550 Oddelek za premakljivo blago. 31. debemcra 1878 je bilo stanje..........J Leta 1879 se je narastlo po novem vstopu iu povišanji vrednosti.......... Skupaj . Odpadlo pa je: po izstopu, znižanji vrednosti in izbrisanji vsled požarov in po preteklem začasnem zavarovanji Tedaj stanje 31. decembra 1879 . ........t . '♦ . Število listov Zavarovalna vrednost 11.179 7.004 19,403.180 15,881.453 18.243 5.824 35,284.639 14,812.031 12.419 20,472.008 Oddelek za zrcalno uteklo, 31. decembra 1878 je bilo stanje......... . Leta 1879 je nastalo po novem vstopu.......'.. ( 40 49 12.662 12.885 Odpadlo pa je: po pretekli pogodbi, škodi, stomiranji Tedaj stanjo 81. decembra 1879 . . Skupaj 89 88 5.918 71 19.029 B. Gospodarjenje. Oddelek za zavarovanje poslopij, premakljivega blaga in zrcalnega stekla. C I 1 Dohodki. llezerve doneskov in premij .... Prepisanje društvenih doneskov, prciiig in postranskih pristojbin za zavarovanja v tekočem letu 1879 novo sklenena in povišanja........ Prepisanje društvenih doneskov za leto 1880 Deleži protizavarovalcev pri požarih . . Delež pri preiskavanji škode . . . . Deleži pri darilih za pomaganje pri požarih Deleži pri stroških zasklicavanje in gašenje Protizavarovalni storni...... Protizavarovalna provizija..... Obresti premoženja . ,..... Brutto-dohodki posestev . . . . . Hezerva protizavarovalnih premij . . . Povrnena izvanredna rezerva za škode . Stroški. Odpisanje doneskov, premij in postranskih pristojbin......... Likvidirane škode pri požarih in zrcalnem steklu........* Neodločene škode....... . Stroški za prei.sk a vanje škode . . . . Darila za pomaganje pri požarih . . . Stroški za sklicavanje in gašenje . . . Provizije.......... . Protizavarovalne premije..... Upravni stroški....., . . Splošni zavarovalnični stroški .... [nventarialni stroški....... Pristojbinakega namesteka delež 1. 1879 Poslopenski davki........ Popravni in drugi stroški za posestva . Rezerve doneskov in premij . Tedaj ostane . . . Oddelek za poslopja 501.412 52 .923 30 499.300 88 125 2 2 29 48 9 o 567 303 300 20 530 34 019 65 (118 9 975 74 ,435 29 6.871 369 (i 8 20 140 58 Iti 4 3 I 509 72 ,932 22 ,818'47| 098 :>" 787 30 104 .350 113 71 ,084'OS ,04084 816 2:; <>2:; 30 ,733 24 431 12 ,640 1,252.407 38 Oddelek za premakljivo blago Oddelek za zrcalno steklo Skupaj 41.573 9 47.153 77 17.474 47 11.930 55! 223 29( 1,695 10 7.113 2(i 9.978 1 5.000—1 142.147 437 46 409 48 2.052 55 26.926156 30 7! 80 551 oo , 4.7 55 35 40.244 82 6.847 22 2.022 38 78 85 L 153.520 i 42.11 l 51 121.901 54 840 941" 543.423 78.486 59 516.775 35' 137.503 67 2.52li 03 300 5 2071 4.225' 7 5 36.132 91 48.018| 9 9.975 74 12.413130 5.000—1 10 — 30 52 -P __ 34 9 45 19 12 37 _ i_ Z b 189 23 94 1,395.401 80 8.940 27 395.895 30 7.18G27 8.050 40 787*30 164 9 81.145 II 180.868 68 66.67? 9 18.084 59 894 8 4.023 30 3.788 1.431 552.244 30 033 40 — — 98.887134 17.185 00, — — 213,54 1.279.1 15 3 110.280 4 8 C. IlifaiM-u. 8 g 10 11 Vrtiva. gld. 33.930 — 13.000 — (• 1.285 — Gotovina v denarjih......... Vrednostne reči po kurzu od 31. decembra 187!) a) na račun zavarovalnice: 1. sreberna renta nom. gld. 48.000-— a 7070 . . , 2. lotr. posojilo 1. 1800 nom gld. 10.000-— a 130-— 3. posojilo grašk. mesta nom gld. 59.500 — a 103-— b) na račun penzijske zaloge: 1. avstr. zlata renta nom. gld. 6000 a 81-35.....gld. 4881 — 2. zastavniška pisma zavoda pismo-zastavniške štajerske hranilnice iiomin. gld. 5000 a 101-25 ...... 9 5.062*50 Založeni kapital: a) na račun zavarovalnice: 1. v štaj. „ Escomptebanku v Gradcu.......gld 2. v zavodu zastavnice ... „ 3. v hranilnicah na Štajarskem in Koroškem.....„ h) na račun penzijsko zalogo: 1. v občinski hranilnici v Gradcu..... c) na račun zalogo za podporo požarno straže: 1. v občinski hranilnici v Gradcu...... Posestva .............. Dolg reprezentacije ljubljanske...... Dolg okrožnih komisarjev........ Dolžni doneski in premije: ' ' ' a) za nova zavarovanja . . . gld. 4.91787 b) za zavarovanja na nedoločen čas in sicer za prejšnja leta do 1. 1878 ...... „ 10.18873 c) ravno to za leto 1879 . . „ 7.38385 Predpisani doneski za potrebe 1. 1880 . '. '. T Delež pristojbinskega uamestka, ki pride na leto 1880 .........,.».... Dolgi protizavarovalnih društev iu raznih dolžnikov Kezerva protizavarovalnih premij .... .. 30.990-18 30.000'— 072.550-98 Opomba. Inventar, ki so nahaja pri ravnateljstvu, represen-tanciji ljuhljauski in okrožnih komisarjih, vsled polagoma odpisavanja v prcinoženjo ni ve.': vStot. Znesek 18.806 41 lOS.22 l «».943 50 733 547 Hi 21.001 98 4.100 _ 1 70.433 32 105 Iti 077 08 22.490 510.775 4.023 49.920 12.413 45 35 30 89 80 1,079.125 80 S -L. 6 7 8 9 10 11 12 13 Pas s Iva. Rezerva za požare .......... Ne potegnena odškodnina za požare..... ,, „ darila ......... „ potegnene podpore......... Pristojbine za IV. četrtino 1879, ki .so se meseca prosinca 1880 imele plačati za vinkuliranje, pogodbe in poterditev prejemkov , V 1. 1880 plačljivi deli pristojbinskega namesteka Vsota, ki jo imajo poslopenski deležniki od ostatka leta 1878 dobiti......... Ravno to od ostatka leta 1879 ...... Razni upniki............ Penzijska zaloga zavarovalničnih uradnikov . . Zaloga za podporo požarne straže..... Rezerve društvenih doneskov in premij . . . Rezerva zaloga Znesek 9.331 19.878 100 75 420 66; 920'30| 49.000 50.000 7.411 31.545 4.100J-552.244 31 954.038 85 ■>. Itczervna zaloga. 912.061 11 j 3.353 98 1.080 08 775 70 8.185 75 5.010 61 1.833 44 00.280 48 170 89 84.059 53 — 990.720 04 3.595 49 1.782 15 1.609 48 i 11.505 94 5.000 19.111 23 ! 17 50 4 2.0.S1 79 -! 954.038 85 Stanje rezervne zaloge 31. decembra 1. 1878................. Novi dohodki. Po pravilih rezervni zalogi pripadajočo postranske pristojbine, potem doneski iz prej Snih let do 1878 ........................... Delež protizavarovalcev neodločenih škod lnozkega leta............. Odpisane odškodnine......................... Kurzni dobiček vrednostnih papirov.................... Finaltangenta za zavarovalnico iz konkurza stajarske kreditno banke v Gradcu..... Ostali znesek dobitka poslopenjskih deležnikov leta 1877, kateri ni prišel v porabo . . . . Rezervni zalogi pripadajoči del dobička, ki se je leta 1879 podal: v oddelku za poslopja z................gld. 48.887 34 v oddelku za premakljivo blago z............. „ 17.185-70 v oddelku za zrcalno steklo............... „ 213-54 Drugi dohodki........................... Skupaj . . . 1878. kakor drugi nepridobljivi ali ne- Od tega: So se izbrisale pristojbino in starejši doneski do iuel. gotovi zneski ,.....,................ l/brisalo se je od konta posestev.................... Pozneje; likvidirane odškodnine za požarne Škodo prejšnib let........... Penzije in odgojevalui doneski...................... Leta 1879 od občne skupščine dovoljeni dodatni kredit za obbajanje 50letnoga zavarovaličnega jubileja............................ Za eelo pokritje nezaloženega dolga v oddelku za premakljivo blago iz leta 1875 .... Razni stroški rezervne zaloge...................... Stanje rezervne zaloge 81. decembra 1879................. Opomba. Kot garantiska zaloga v oddelku M premakljivo blago jfl po § 10 pravil tega oddelka kapital v zneBku gld. 50.000-—, in kot gurantijuka zaloga oddulka za zavarovanje zrcalnega Btekla je po § 22 tega oddelka kapital v znesku gld. 1000*—, iz rezervne zaloge poslopi»kegaoddolka podarjen. Anton vitez Suliilcr 1. r. I/Vanc Dover 1. r, gone ral ni tajnik. knjigoTOtlJa. Za upravni odbor: Za ravnateljstvo: ■•rano krol ]fferan 1. r. Dr. Franc Ilvof 1. r. K«-lir i a I u i mvn.it.lj r» * uut, lj o k l prediodnik. Itaeun se je pregledal in se s knjigami zavoda zlaga. (24«'') GRADEC, dne 27. aprila 1880. Josip Weis> vitez Ootbornakl 1. r. Drasrotln Ohmever 1. r. Julij Schuster 1. r. FenMiiek nt pUčft ic Za organista in cerkvenika « prav dobrim spričevalom so priporoča vsem v. čest. gg. dekanom, župnikom in županom v tej nlu>.hi izurjen in skušen mož, 40 let star, prost, ki tudi sadje-rejo vsake vrste dobro razume iu to službo uže 10 let opravlja. (246) Naslov: T. /. v Nkofjej l.okl, poste rcstante. Važno za gostilničarje! Podpisani po zelo nizkej ceni izdelujem vsake velikosti ledenic (Eiskasten), v katerih so dajo dobro hraniti pivo in jedi. Vnanja naročila izvršujem takoj in točno. Janez Podkrajšek, (110 — 11) v Ljubljani, v Trnovom hiš. št. 19. Pri H. Uičmanu, založniku t Ljubljani, jo ravnokar prišla na s vitlo: Stoletna Pratika", •četrtega natisa, popravljena in pomnožena, ki obsega -lin strani. Ker ljudje radi b -ro „N$ole1 no Prutiko" in vedno po njej povprašujejo, izdali smo ju v ee-Irtom natisu. In res, skoraj da si upamo reči, da ne bode nihče rekel, da bi se mu ne bila ta „Trafika" popoliimu prikupila, Če jo je le nekoliko prebiral; posebno pa zato, ker v njej najdemo tako natančno in umevno razlaganje vseh stvarij in oddelkov, kakor .do sedaj v nobenej slovenske! „Pratiki". Iz te ,,1'ratike" se mej drugimi koristnimi rečmi izve: če jo leto navadno ali prestopno, kaj ju lunini in kaj solnčni krog in kako se najde, kateri prazniki so premakljivi, kateri nepremakljivi; nekoliko od planetov ali pretničnic; kako se nspravljajo solnčue ure. da poludne natanko kažejo; bere so v njej o vremenskih znamenjih, o opravil h za vsak mesec eelega leta itd. Dalje se v njej bere cesarska postava o živin-ekej kupčiji, kakor tudi pouk, kako IO more človek zdrav obraniti, življenje si boljšati in se v aili oteti; O opravilih in sprehodih o počitku in spanju; kako se utopljenci in ziurznenci, zadušeni, od strele zadeti, •obešeni ali zadrgneni oživljajo, kako se od kače pičeni ozdravljajo itd. Posledioič se v t«j ,,1'ratiki" zapisani vsi sejmi na Kranjskem, Štajerskem, Koro-fikein in Hrvatskem in so več znamenitih iu koristnih rečij. Kdor si jo hode omislil, hode vido1, d* jo So večjega priporočila vredna, kakor smo jej ga tukaj izrekli. Vel j u trdo v pol platnu vezana N(S kr., v pol usnju »O kr. Pri ravno tem založniku je tudi na svitlo prišla in se dobiva: (918—8) Častna straža Jezusovega presvetega Srca. Poslovenil J. Dolenec, stolni kaplan. Obsega 01 strani. Velja 1* kr. Kavno tako tudi: Gojrecjaiost naše Gospe presvetoga Srca. Izdelano za Slovence poleg francoskega „I,a Zelatrice". Obsega 06 strani. Velja I o kr. Št. 7403. Razglas. (241-3^ V ponedeljek dne 31. t. m. ob 9. uri se bo košnja na mestnih senozetih pod Rakovnikom, pri konjači in pri malinu v „kole-sijiu v iiaj«»m dala. Kdor želi kaj v najem vzeti, je povabljen v ponedeljek ob 9. uri dopoludne na senožet pod Rakovnikom. Mestni magistrat v Ljubljani, dno 24. maja 1880. Župan: Lase han. St. 1975. (245—1) Službeni razpis. Na slovenskem oddelku deželne kmetijske sole v (Jorici je izpraznena služba kmetijskega opravnika, kojega dolžnost je z učenci vred opravljati vsa kmetijska dela na šolskej kmetiji. Prošnje naj se pošljejo podpisanemu deželnemu odboru do dne 15. junija t. 1. Deželni odbor v Gorici, dne 18. maja 1880. . Za deželnega glavarja: dr. T o n k 1 i 1. r. Siniiio j>i-i M. Neumannu, v Ljubljani, Slonove ulice 11. Popolna obleka Kiji. ■©.- Površnja suknja gl«.. 13.— WkW Velika izber oblek za dečke in za otroke. Toilette za gospć, jagnet-ogrinjala za vspomlad, |m» iiajiiižjej coni. Vnanja naročila izvršujć se točno in s poštnim povzetjem in kar nij po všeči, se brez ugovora izmenjava. (150-11) i Neizogibno potrebno za vsako gospodinstvo! 1 s|M'>no Ne je rubilo zoper davico, koze, rudečulio, osepnice itd. Novo antiseptiškio, desinfirujoče in higijeniSko sredstvo „SAUITAS" od JFL A« BargFs Soh.xx & Comp. in, Wiene Centralno zalogo za prodajo „en gross" ima "WIl«:iN, I., Ilhiuuolj.loit^iiHNe ISr. *J<*. (Wfr- L) Zaloge v Ljubljani: Vilj. Mayr, lekar; Gabricl Piccoli, lekarjB. Birschitz, lekar. M" Zoper jotilco! Radgostski univerzalni fbmš priporočajo se posebno za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za suSieo, želodčevo slabost, za splošno slabost cutnic in začenjajočo se pljučnico! Veliko Število prizusnakib pisem razpolagajo so v prepričanje. Gospod J. Nelchrrt, dipl. lekar v Rožnati. Prus tu, tla mi pušljot* še 12 zavitkov Kadgostk< ga univerzalnoga ćija in i2Ak*tljic Rhlnnfiktn maho-rastlinskih celt'ičk »v. 1'rinek teli zdravil je v resnici uri vneh na prsih bolnih tiso hali izvrsten, in odkar jih upotrebi jam sum, nir vee ne kašljani, kakor Nem ilnsle \ sako zimo 4 — ti tednov. Z vsem spoštovanjem udanl l»r. Ta u t/., pl. Tuuenateln, c kr. hialmi zdravnik. V Kremsi, dnć 2-i. oktobra 1877. Vašu blagorodje! Moja In'- rka je uto v> v. nego pol leta imela luni kašelj, kateri jej jo čestu prouzro- *, ieval tudi bruhanje; ker se jej niti nij ljubilo jesti, je .zelo oslabela ter shujšala; v no-viiiali čitavši o vaših i/.nstnih zdravilih, si naročilu 1 zavitek čaia m i ftkat jici celt ličkov. Jedva je pouzila bolnica neknhko teh zdravil, in uzo jej je odleglo. V nekolikih dneh poide druga skatljica. Dete zdaj k vrrjeinu vsakih 24 ur do jodonkrat zakašja, ter j« Rt pet krepko in se mu ljubi jesti. Zahval nij wč so vam uljudno, onomu, oa un vnovič jn»Miii«ir 1 zavitek čaja in :i škatljice slavnih cenličkov, tur se beležim x odličutin su"Stovari iuin Adolf It liti. knez. C illureda Manusteltlski pivarnar. V Opočneni, dne U. jauuarja 1875. Vase blagorodje! l'i-osiin, da uii uošhete za zdaj 2 zavitka svojega mnogoslavljenega Uadguaiskega univerza negr čaja in b i kal jioa ceitličk >v, potem tudi sklenico Kožnovskega rastlinskega mleka Spoštovanjem Ivan Vc61o, zeniljiščno-knjižui vodju v Hošnjakih (47—2) (Vojaška gMuica). Od tega po zdravniškoj razložbi in predpisih pripravljeni čaj, veja za 1 Iduevno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi ■ •»v. v. .ledna originalna šnatlja ltožuov.ikih luabo-rastliuskih eultliekov »O Ur. Za kolok in zavijanje pa IO kr. ponobo. lta«lgo»t«kt unlvermlul f-u| in Ko i* novNkl Mialio-r»MlliuMkl eeltllekl dobivalo so jiMliiii* lu v lekarni J. Nelvlierta v Itoiuovi na Moravskim«, m razpošiljajo so naročila na vse strani proti pođtueinu povzetju. Da jo pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi Balege sledeči lekarji: W. Mayr v ljubi j uii i, W. Kiinig v Narlboru, S. Mittulbaeh in J. Cojbek v Zugrebu, Bar tnber sige lir ud ur in A. N od ved v 4»riMlci, A. Mare k iu J K u 1> t o r s r h tu i e d v iovei. Zaloge napravile h>' bodo v VMefa lekarnah in večjih prodaj alnioah materija nega blaga. •jtfT Kiuiiioslii' iiiM|eye lirincc (.pravi oviji sir). Ker je podpisani urevtel na troji stroške jodno največjih uikajHiijili plauiiiBkib salaa, pišilja ovčji sir najboljšo vrsto 1 kilo s pOSOdo vied a IJO kr. av. v. l'ri puši janji po pulti i.postuiua je jednaka do b ki'o) velja kolek in ziv<>j 10 kr več. Kealov: J. Mchert, lekar v kopelji Rosnim, lto/.m.\>lii cvet z<\ /,iyee, hitro in trajno . iii ^\ ij^ pu.lko, Iftfaujfl pd "dia in vs?ke vis.e sabost v živcih in kitili Layiri I ■aJetdc i ¥Q kr. av. v.» ta koiok it* tavoj IO kr. već. I'iiivi ee đoW w:«iuo iiuruv noNi \t lekar..o v Roteavi (Muravekab Jedna originali a steklenica t esvodoai, kak<» lok rabiti, ataoe 7<» kr., la kult k in navoj IO kr. več 1'iuia tokioa voda s.« dobl\l samo nei»iiNretliio v 1 ka.i.i ro£ lovskcj. a August Kliscli, g #C sv. XTloi"iJfiiiii. uli«,*«1! O nova, naznanja al. občinstvu, da jo z denušnjiin dnem svojo delovnico odprl in so priporoča za mnoga naročila v kotlarskej aH pa kleparskej stroki, x ter zagotovi, da bode vsa naročila točno in ceno izvrševal. xxxxxx«xxxxxxxxxxxxxxxx !)IOKX)CCCCOOIOOOKX|| Fotografičen ateiier. Viaokočcstitemu p. n. občinstvu imam čast naznanjati, da je čisto popravljeni in z elegantnimi čakalnicami oskrbljeni fotografični ateiier v hotelu „pri Slonu" od dno IT. m;i jnilui odprt. Jaz prevzemam vsa dela, ki spadajo v [fotografijo, izdelujem portret« in skupine v visitnej, kabinetnej in vsakej velikosti, kakor si kdo želi; Bilke človeške velikosti po vposlanih visitnih fotografijah, črno ali pa izmalano in sieer popolnem umeteliniški. Priporočam se za fotografiranje mrtvecev, poalopij, industrijskih rečij, živih živalij, okolic itd. po nlzkej oeni. Fotografuje se vsak dan od 8. do 6. ure, a pomnim, da je najboljšo oblačno vreme, razen pri fotografovanji otrok. Cena visitnih slik: od 4 do 7 gld. za 12 komadov. Uljudno prosi obilnih naročeb A. Lobenwein, (226—3) fotograf v Ljubljani, t'elovci in Beljaka. Severno-nemški Lloyd (Norddeutscher Lloyd) v avstrijskej državi koncesijonirana parobrodna družba. Direktna redna poštna parobrodna vožnja mej Bremenom in Ameriko. Poleg najnižje oene pre vožnji in naj solidnoj iega ravnanja a potniki, priporoča se za natančnejša pojasnila uradno potrjeno Glavno zastopstvo severno-nemšaega Llojla za Kranjsko It. ltanzlii^er, (39—10) spediteur juž. železnice, na dunajskej cesti, št. 13 nova, v Ljubljani. SJ~~ Sprejme ae zanesljivi ii££«?nti za okraje na Kranjskem. ~*W Zoper giht in revmatizem, da Be z njim namaže, je mnogostransko skušcno zdravilo ces. kralj, izklj. priv. W ilhelmov rastlinski sedativ : 5? BASSOEIN" od Fran Wiihelma, lekarja v Neunkirchenu, jedino, katero je visok c. kr. zdravstveni urad pretakal in potem od-ličilo nj. veličanstvo cesar Fran Josip I. | izključnim privilegijem. To sredstvo je priredek, kateri, ako so z nJim namaže, čini pomirovalno, dobro, olajšujoče v slabosti na živcih, bolečinah na živcih, živčnih boleznih, telesnej slabosti, revmatičnem živčnem trganji po udih, zoper revmatizem, trganje po udih, bolečine v mišicah, zoper bolečine na obrazu in po udih, giht, revmatizem, glavobol, omotico, šumenje po tt'esih, bolečine v križi, zoper slabost udov, posebno pri dolgem potovanji (vojakom, gozdarjem) zoper zbadanje ob straneh, nervozne bolezni vsake vrste, tudi zoper zastarel revmatizem. Jedna bnčica z zdravniškim navodom stane 1 gl. a. v. Za kolek in zavoj 20 kr. p osebe. Prodaje tudi: (526—14) "V Ljubljani: Peter Lassnik. t ! I Dober kup sobe za potovalce! cd rt cd tO Gostihiica „pri Virantu Zahvaljujem se si. občinstvu, osobito svojim cenjenim gostom, kateri so me skozi jednajst let, kar sem bil v gostilni pri „numero eins" zaupanje skazali s tem, da so me pogosto obiskovali, in naznanjam jim kakor p. n. občinstvu v obče, posebno precastitej duhovščini, da sem znano gostiloico „pri Virantu pred par dnevi prevzel, in da je z denašnjim dnem odprt tudi novo opravljeni vrt s kegljiščem. ~w Poslužil bodem svoje čestite goste z dobrim bizeljskim vinom, pravim Istrljanom, marčnim pivom iz Mengša, tudi se bode pri meni dobivalo dober zajutrek, tečno kosilo opoludne in dobra večerja. Čedno urejene sobe so Uobč po n i z k ej ceni. Za mnogobrojni obisk so priporoča ae spoštovanjem (227—3) Anton Mikulinič, po domače Tone, gostilničar. ti o O rt O ►t* »—• • samo kot povrnitev voznih tr >skov z Angleškega na Dunaj m kot majhen del delavsko plačo dobi vsakdo naslednji oho Ini servico od britanija-siebra za 6 osob, 21 komadov izvrstnega blaga (i)7—11) zastonj: 6 kom. vrlo dobrih uauiizuili uožev, z ročnikom od britanija-srobra, 8 pravo angleškimi srohrno-jeklenimi ostrinami. 6 „ jako finih vilic, hritanija-srobro, iz jednega kosa. 6 n teških £11« xa je«Ii od britunija-srebra. H „ /lic ca kavo od britani ja-srehra, naj bojne kvalitoti. 2 i kom. Skupaj 24 komadov, kateri so preje veljali gld. 15.—, velja zdaj skupaj vseh 24 komadov le gld. 3.05. Š/mT* Vseh teh 24 roči j je izdelano iz najfinejšega britanija-srobra, katera ostano večno bela, in se od pravega srebra tudi po 30 letnem rabljeuji ne more razločiti, za kar ae garautuje. Naslov in kraj za naročila: iSLnu *£? Kanu, Wien, I. Elisabetlistrasse Kr. 6. Komur ne ugaja blago, ilobi vet* tlenar^ uazaj9 ako je pošiljanje nazaj plačano bilo. lidatelj in urednik Makao Armič. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".