Listek. Na lovu. (V. Kosmak. — Jan Stanovskj.) (Dalje) »Pozor! Gozdar je že zatrobil. Dokler gonjači ne pridejo blizu in gozdar ne zatrobi drugič, ne smete streljati v letoviSče! Pustite najprej zajca, da skoči in zbeži na polje, in potem včesnite po njem, da se mu zapraSi s kožuha. In zdaj tiho! Stopite na svoje mesto!« Bil je jasni dan v Iistopadu. Babje pšeno ie poletavalo po zraku in les je igral v barvah razkošnih, tu žoltih, tu rudečih, tam zopet zelenih, in kadarkoli je potegnil veterček in sem se ogledal na rebra okoli sebe, vedno v novih odsencah in oblikah se je valovito zibalo mladoles in grmičje, rastoče na njih. V prirodi je zavonjala nekaka turobno vplivajoča vonjava, solnce se je posmehovalo kakor oko starčevo, medlo in vendar milo, — vse je bilo tako tiho, mirno, k snu vabeče. Izpod grma ie zrla na me bela cvetka, vljudno, odkritosrčno, nedolžno, kakor bi ne slutila, da je zima pred durmi. Bogve, kako se je tako zakasnila. Od daleč se slišijo klici gonjačev: »Ho, hah6! haz! hahaha!« in klepanje s palicami ob drevje. Tuintam se sliSi pok. — Gnali so od drugega konca proti nam. Bazala s škofovskim lovcem sta mi stala ob boku, jeden ob levem, drugi ob pravem, naslonjena na drevo. Držala sta puške mirno v naročji in kadila. »Sem tako ne pride nič takoj«, je rekel Bazala, obrnivši se k Škofovskemu — »na koncu čakam na srnjaka. Kje pa je danes stari gospod glavar? Sicer je vedno med prvimi«. »Zlodej ga ve!« je odvrnil Škofovski. »Mogoče ga ie že vendar enkrat protin posukal. Najezil se je nad nami že dovolj, mrmrek stari! Na vsakem psu je videval hibe, le njegov je bil dober«. »In mrcina ni bila vredna niti vinarja«, ie pristavil Bazala. »Niti pipe tobaka*. V grmu je nekaj zaSumelo. Bazala je pomeril z očmi in rai zaklical: »Pozor, zajc! Gre proti vam. Le dobro merite!« Nastavil sem puSko, meril, meril in se nisem mogel odloCiti k strelu, dok ni zajc okoli me — skok! — z lovišča ven. Bazala se je obrnil, posvetil za njim kakor nič, zajec se je prekucail in pes je skočil za njim ne ved6, kako bi se zvijal. »Dobro, dobro«, — ga je pohvalil gospod, »le se zopet vleži!« Krik gonjačev se je bližal, — streli so bili gosteji. »Torej glavar ima pre novega psa —« je začel Skofovski. »Drži jezik za zobmiU ga je zavrnil Bazala«, že se valijo proti nam«. In v resnici: v grmovju je zapraSčalo in dva kosa srnjetine sta se gnala naravaost proti nam. »Ne streljajte!« ie vpil name Škofovski, mahaje z roko, »jeden kos je srnka!« Kadar sta mu dobežala v streljaj, se je razkoračil, nameril in — bac! bac! po njima. Pes je skočil, se spustil za njiraa in oba lovca sta se pripognila in zrla skozi grmičje, kje srnjak pade. Naenkrat je zaklel Bazala: »Eh pre-klicano, saj smjak beži boljše nego srnka. Ti si lovec? Iztakniti ti oko in pluniti tam. Ce bi bil škedenj, še tega ne bi zadel! Zakaj nisi pustil temu streliti?« je pokazoval name. »Ta bi bil poprej zadel!« Pes ie medtem pribežal brez vspeha nazaj. »Vidiš«, je zopet vpil Bazala, »pes že s sramoto prihaja! Sram ga je svojega gospoda«. »Pre . . . betaranca ta flinta!« se je hudoval Škofovski in je znova nabijal. »Kaj dela danes? Saj sicer «. »Na flinto se ne huduj, ta je dobra, — ampak strelec ni nič vreden!« se je pričkal Bazala in oči so mu gorele, kakor bi bil najboli razjarjen. »Več se mi ne prikaži v mojem revirju, ti grdoba! Vse zajce mi splašiš, kadar le stopiš sem. Vse se te boji, grdun!« »PrestaneS! sicer te vstrelim! Kolikokrat si že ti strelil zastonj, tega ne veS?« je kričal Škofovski divje. Ta dva sta si bila najboljSa tovariša in davala sta se tako iz same srčnosti. — Bila je taka navada pri starih lovcih, kadar so bili dobre volje. »Ho, hoh6! pozor! zajc!« so kričali gonjači pred nami, in trije zajci so jo metli naenkrat. Jednega je vstrelil Bazala in druga dva Škofovski. »Nu, da se ti je vendar enkrat posrečilo na vsak pok jednega!« je klical Bazala. »Saj je čudež. Kadarkoli stojim zraven tebe, kakor bi imel začarano — nič in nič! Na drugem lovisču se postavim drugam!« »Idi, četudi k zlodeju! — Pozor!« In zopet — bac, bac! in trobente so zazvenele. »Z loviSča ven!« je klicano. Nekaj zajcev Se je pobegnilo ven, za temi so palili na polje. Nekateri se je zvalil, nekateri je bežal po treh in kjer sem jaz stal, utekli so štirje popolnoma zdravi. Meril sem na vsakega, toda predno sem jaz nameril, — kje je bil že zajc! Gonjači so prisli do nas. Odtrobili so in Bazala je vesil puško na ramo in zaklel: »BeStije, ti zajci! Kakor bi vedeli, kje stoji najslabši strelec — tam se rinejo kakor splaSeni! — Zakaj niste streljali?« »Jaz ne vem! Predno sem vzel zajca na zrno, je bil že daleč«. »Na drugem loviSču streljajte, če pade kaj ali ne — le streljati! — Imate kokotek dobro spuSčen ? Kažite! Dobro! — Vi, Franc, vzemite zajce! Jaz jih imam pet, Škofovski Sest. — Kje }e?« »Odišel je«. Pravim: »Mogoče se huduje?« »Oh ne! mi se poznamo. Ampak da ni zadel! Cudna reč! Ta se ne postavi danes zraven me, da se mu ne bi to zopet pripetilo«. Šli smo na rob lesa, kjer so se shajali vsi strelci in gonjači, vsak s svojim plenom. Ustreljenih je bilo v celem 82 zajcev in pa 2 srni. Divjinar, kateri je bil tudi na lovu in je že naprej odkupil vse zajce in srne, kolikor jih bode postreljeno, preSteval si jih je Se enkrat in potem je je deček odpeljal. Jaz sem bil z mladeničem Ridlom in penzijonistom Voeelko, kateri je veli jednega zajca ustrelil, — v govoru. PriSel je k nam mlinar in nam podaval piti s čutare. »Zahvaljujemo se, nimamo Se žeie!« »Zeja mora biti vedno«, je rekel mlinar. >Kdor nima veselja piti, nima niti biti — ni vreden niti beliča: jaz jo imam vedno«, in nagnil je pošteno. »In 6e smem, slavna družba vpraSati — kdo je ta bradač, ki je za naSim imenitnim gospodom gozdarjem Se enkrat štel zajce?« »To je divjinar. — Kupil je takoj pred lovom vso divjačino«. Mlinar je izbulil oči. >Ima nos in brado kakor žid. Kaj ne?« »Saj je žid!« nasmejal se je mladenič. »Ti nebodigatreba!« se je raztogotil mlinar. »Tako, že tudi v to se mešajo? Sami tega ne jedo, pač pa nam izpred ust kupujejo, da bi k temu pošten človek nikakor ne mogel priti na lažji način. Počakaj, Izmael, tebi danes dam! Godilo se ti bo po pasje! In gospodje, če mu eno zasolim, ne da bi me zapustili!« »Tega pa že ne! Stali bomo 5pri vas, kakor garda!« (Dalje pride).