Št 220 V Ljubljani, nedelja dne 9. oktobra 1910. Leto I. : Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah ln praznikih — ob */*6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-nlštvu mesečno K 1—, z dostavljanjem na dom K120; s pošto celoletno K18-—, polletno K 9-—, četrtletno K 4'50, mesečno K l-50. Za inozemstvo celoletno K 28-—. Neodvisen političen dnevnik. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-franklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ln zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko. Nova republika. Danes se o Portugalski govori že lahko kot o republiki. Zadeva sicer nikakor še ni popolnoma in vsestransko urejena; potrebno je izvršiti še marsikatero formalnost, premagati še marsikako oviro in morda preti mladi republiki tudi še kaka nevarnost, ali pri vsem tem se danes že lahko reče, da je revolucija doživela popoln uspeh : njeni začetniki in izvršitelji so dosegli svoj cilj, republiko. Ex-kralj Manuel in njegovi sorodniki seveda ne bodo mirovali, nego bodo poskušali vse, da dobijo nazaj izgubljeno krono. Na Portugalskem bo še dolgo dosti rojalistov, kakor jih je tudi na Francozkem, ali kakor francozki royalisti skupno z raznimi pretendenti ne pomenijo dosti, tako niti portugalski royalisti ne bodo predstavljali posebne nevarnosti za republiko in tudi pre-tendentstvo ex kralja Manuela in njegovih sorodnikov se bo smatralo bolj za šport kot za kako resno nevarnost za novi državni ustroj na Portugalskem, ki ga je ustvarila revolucija. Klerikalci vesoljnega sveta so potrti in žalostni. Ne radi usode portugalske dinastije, ker oni bi se hitro sprijaznili tudi z republiko, ako bi ona bila klerikalna, nego za to, ker vidijo tudi v portugalski revoluciji hud udarec za klerikalizem. Naravnost neumno je, kar piše »Slo-venec“ o revoluciji. Mesto da bi vodilni organ naših klerikalcev povedal resnico, pravi, da je prišlo do revolucije za to, ker je portugalska dinastija baje odrivala z vodilnih mest katoliške elemente, .elemente miru in reda* in prepuščala vlado liberalcem, ki so komaj čakali, da bi uničili monarhijo. No, in kje je klerikalizem bolj cvetel kot ravno na Španskem in Portugalskem? Katera država na svetu ima bolj klerikalno dinastijo, kot je španska in dosedanja portugalska ?v Na Španskem so se razmere v poslednjem času malo zboljšale. Tam vlada sedaj napredni Canalejas in v državi vlada relativni mir. Na Portugalskem se je pa vladalo vedno klerikalno in posledica tega vladanja je bila — revolucija. Nikdar in nikjer še ni liberalni režim izval revolucije; revolucija in njena naravna posledica republika je bila vedno odgovor na klerikalno strahovlado, iz česar se vidi, da klerikalizem ni ravno posebno dober čuvar monarhije. V severnih evropskih državah — Anglija, Nizozemska, Švedska, Norveška — v katerih se vlada liberalno ni uporov, ni revolucij in tudi republikanski je morda samo del inteligence, med tem ko so bili na Španskem in Portugalskem nemiri na dnevnem redu. a dinastije nikdar trdne. Seveda, klerikalci tega ne morejo, ali pa nočejo razumeti. Oni so povsod enaki, povsod poskušajo dobiti dvor na svojo stran, potem pa terorizirajo vse, preganjajo svoje nasprotnike, mečejo jih v ječe in ubijajo, ko pa tak njihov pritisk rodi odpor, tarnajo in vzdihujejo in govorijo o — krivicah, ki se njim gode! Morda jih bo portugalska revolucija kaj spametovala. Morda sprevidijo sedaj, da ljudstvo ni za to na svetu, da ga oni iz-žemajo, nego da ima pravico do srečnega življenja. Iz slovenskih kr^ev. Opatijske novice. Samomor radi 150 kron V torek 4. oktobra t. 1. se je zastrupila v Opatiji Tereza Holzer, stara 23 let, omožena, hišna v dependanci II. hotela Štefanije, ker je zmanjkalo nekemu gostu 150 kron, kateri znesek je ona dotičnemu gostu vžela, kar se ji je dokazalo. Vzela si je celo stvar tako k srcu, da jo je strah pred kaznijo gnal k izvršitvi samomora. Popila je precej močno dozo „Lysola“ še isti dan popoldne in umrla v sredo 5. oktobra okoli 2 ure zjutraj. Pomagati se ji ni moglo, ker se je prepozno za čin doznalo. Opatijska .Zdraviliška palača*. Opatija napreduje in se more meriti z vsakim moderno vrejenim mestom. V Opatiji imamo dobro in zdravo pitno vodo iz Učke gore. V Opatiji imamo po najnovejšem sistemu vrejeno kanalizacijo, dobro električno razsvetljavo, izvzemši na obmorskem potu, imamo električno železnico in še druge moderne stvari. Kmalu bodemo pa bogatejši še za zdraviščno palačo, katera se bode počela zidati že v letu 1912. V palači se bode nahajalo poleg drugih moderno vrejenih prostorov tudi gledališče, katero je dosedaj zelo mizerno. Ta palača, katera bode zidana na morju, bode stala okroglo 2,000.000 kron, Zidala jo bo na svoj račun občina Volovsko-Opatija in zdraviliščna komisija. Stala bode tik opatijskega pristranišča proti hotelu Quarnero. Opatijska pošta. V Opatiji je, kakor že omenjeno, vse moderno, samo c. kr. poštni uradi, kateri bi morali dati v vseh ozirih drugim uradom izgled, so tako mi-zerni, da ima menda vsaka opatijska podgana svojo luknjo v higijeničnem oziru že bolj moderno urejeno kakor so pa c. kr. poštni uradi v Opatiji. Erar je kupil svoječasno krasno in kakor nalašč za pošto pripravno mesto za občinskim trgom v Opatiji z namenom, da zida na tem mestu novo poštno poslopje. Napravili so se že načrti in poštni uradniki so se že veselili, da bodo vendar rešeni torture v zaduhlih dosedanjih prostorih, toda za enkrat so se prevarili. V Avstriji ni denarja za potrebne stvari, ker se ga veliko rabi za Aerenthalove muhe in pa za novo brodovje. Kaj se če, ko je naša država tako revna da se ubogim poštnim uslužbencem v Opatiji ne more pomagati. Iz Postojne. Zadnjič smo navedli samo en zgled, zakaj si je zaslužil naš dični g. predstojnik častno ime Dr. Komisija. Je pa še mnogo drugih. Saj je g. predstojnik pravi virtuoz v komisijoniranju, kar se vidi že iz tega, da je imel tekom kakih treh — štirih mesecev v postojnskem sodnem okraju kakih 30 komisij. Ni se pa zadovoljil z dejstvom, da so komisije samo po številu narasle, gledal je tudi nato, da je vsaka kolikor mogoče dosti nesla. Navajati hočemo le en slučaj: Nekoč je imel civilno komisijo v kraju, oddaljenem od Postojne kakih 20 km. Kot zapisnikarja je vzel s seboj c. kr. kanclista, v takozvani .Reisetagebuch* pa je upisal, da je pisarniški pomočnik na orožni vaji. To ni nič hudega na prvi-pogled. Pomisliti je pa treba nekaj drugega. Če vzame pisarniškega pomočnika za zapisnikarja; dobita oba skupaj za voz po 55 vin. od km., če pa vzame c. kr. kanclista, dobi po 83 vin. Razlika bi torej znašala pri 20 km. po 32 vin. 12 K 80 h. Toda puanta šele pride. G. sodni predstojnik je vtaknil teh 12 K 80 vin. lepo v žep, ker je ubogi g. kanciist dobil celih — pet kronic dnev-nine, ki mu že itak pristojajo in nič drugega. Moral pa je zraven g. predstojnika capljati peš tja in nazaj. Pri tem je pa še g. predstojnik lagal, ko je pisal, da je bil civilnemu oddelku prideljeni pis. pomočnik na orožni vaji. Ta je lepo sedel v pisarni in reševal akte, katere bi moral reševati g. predstojnik; res pa je bil kazenski zapisnikar na orožni vaji. Ta slučaj pa ni osamljen, temveč to je prakticiral g. predstojnik kakih 4 ali 5 krat. Človek bi mislil, da mora biti sodnik, ki pride toliko v dotiko z ljudstvom, pri njem zelo priljubljen. No, pri našem g. predstojniku je stvar malo drugačna. Kdor je prišel z njim v dotiko, se ga boji kakor hudoba križa. Vrh tega pa ima še g. predstojnik sila „nobel“ obnašanje. Kraševci seveda takega postopanja ne mislimo več mirno trpeti. Prej smo imeli v Postojni sodnega predstojnika, g. nadsvetnika Žužka, katerega smo vsi visoko spoštovali. Seveda nas ta gospod ni hrulil in zmerjal kakor pse, imeli smo do njega zaupanje in našli pri njem tolažbo in svet. To poudarjamo, da se nam ne bode morda očitalo, da sploh nimamo rešpekta pred sodno oblastjo. Toda če reprezentira sodno oblast tak junak, kakor je g. sodni predstojnik, potem se pač mora zgubiti vsako spoštovanje. Jedna njegovih »najplemenitejših* lastnosti je ta, da zabavlja ob vsaki priliki čez bivšega predstojnika sodišča. 'Izraža se o njem, kakor da bi sploh ne bil ničesar razumel, da je bil neumen. Priče so na razpolago. Naenkrat zvemo sedaj od g. predstojnika, da je bil nadsvetnik Žužek, ki je užival pri nas neomejeno zaupanje, nerazsoden in nerazumen človek! Slišimo pač, da g. nadsvetnik nima namena prezreti zaničljive opazke, s katerimi ga tako zahrbtno obklada g. predstojnik, temveč da si hoče poiskati primernega zadoščenja. Nočemo se osmeliti, da bi dajali visoki ju-stični upravi kake nasvete, ali da bi zahtevali, da se tega sodnika odstrani. Prepričani šmo, da bo justična uprava sama uvidela, da mora zavzemati mesto sodnega predstojnika mož, ki si zna pridobiti potrebni ugled na drug način, kakor je to hotel Dr. Komisija. Mi bodemo pa delovanje g. predstojnika zasledovali tudi v bodoče in bodemo vsako nerednost, katero bodemo opazili v njegovem delovanju kot sodnik, neusmiljeno ožigosali. Splošni pregled. Odlikovanje grofa Aehrenthala. Republikanski poslanec E. Chiesa je stavil v italijanski komori sledečo interpelacijo zaradi odlikovanja grofa Aehrenthala: Podpisani želi vedeti, ali se strinja z našo častjo in z našimi narodnimi interesi, da je minister zunanjih zadev odlikoval avstrijskega ministra z redom Anuncijate, kar je najvišje odlikovanje v naši državi. Republikanski organ „Razione“ slika delovanje gr. Aehrenthhla kot protiitalijansko. Za zgled navaja aneksijo Bosne in Hercegovine. Ministrski svet. V petek opoldne je sprejel cesar v avdijenci ogrskega finančnega ministra Lu-kacza, da mu je referiral o državnem proračunu za 1. 1911. Včeraj je bil v avdijenci pri cesarju ogrski ministrski predsednik grof Khuen, ki mu je referiral o dogovorih ministrov. Popoldne sta konferirala ministrska predsednika grof Khuen in B i e n e r t h, ter finančna ministra L u k a č z in Bilinski. Konferenca je trajala do 7. ure zvečer. Na vrsti je bilo vprašanje banke. Zveza med Avstrijo In Turčijo ? „Action“ poroča, da je baje že nekaj časa politično sporazumljenje med Avstrijo in Turčijo na sledeči podlagi: Avstrija varuje Turčijo pred vsako zvezo balkanskih držav; Turčija se zaveže, da ne vstopi v nobeno skupino, ki bi bila proti trozvezi. To sporazumljenje je bilo baje že preje, • predno se je govorilo o zvezi med Turčijo in Rumunskim. Finsko-ruska provincija. Ministrski svet, ki se je 6. t. m. posvetoval o finskem vprašanju, je sklenil, da predloži carju svoj sklep, naj se Finsko združi z Rusijo kot ruska provincija in naj se ji puste samo rezer-vatne pravice. Ruski proračun za leto 1911. Ruski proračun za leto 1911. je izkazal 11 milijonov rubljev deficita LISTEK. MICHEL Z&VACO: Otroci papeža. ji 20] Roman iz rimske zgodovine. „Spadacappa!“ je rekel Machiavelli in pokazal na človeka, ki je stopal po dvorišču semintja, kakor da bi čakal. Naglo je planil k njemu. In kmalu mu je Spadacappa povedal vse, kar mu je bil Ragastens naročil. »Pa kje je zdaj vitez?* »Gotovo hodi kod po vasi, in težko bi ga bilo naglo poiskati. Naj se zgodi kar hoče, pripravil sem vse, kakor mi je naročil.* »Spadacappa,* je dejal Machiavelli v skrbeh, »treba ga je na vsak način počakati ter mu povedati, da smo tu in da umiramo od nepokoja . . .“ »Dobro!* Spadacappa se je takoj odpravil. Bralec je^ videl, kakšen je bil uspeh njegovega iskanja, kako je srečal Ra-gastensa in kaj je potem sledilo. Črna noč je že bila, ko se je Spadacappa zopet prikazal. »Kaj je z vitezom?" je mrzlično vprašal Machiavelli. »Čaka vas na trgu pred cerkvijo . . . Brž, gospoda, pomagajta mi! . . .* Spadacappa je bil planil k vozu in pričel ovijati kolesa s senom. Sanzio in Machiavelli sta razumela ... Z vročično naglico sta se lotila dela. »Ragastens zahteva voz,* je zamrmral Machiavelli. »To pomeni, da je vse gotovo . . .“ Neizrekljiva nada je bila navdala njihova srca ... V par minutah so bila omotana kolesa in kopita konj . . . Spravili so Mago na voz. »Naprej!* je velel Rafael. Voz se je zapeljal z dvorišča na ulico; Spadacappa ga je vodil, dočim sta stekla Machiavelli in Sanzio naprej. »Nikogar ni!“ je dejal Machiavelli. »Vstopiva!* je odgovoril Sanzio. Potegnila sta bodalo in z njim v roki odprla cerkvena cerkvena vrata ter vstopila, Cerkev se je videla prazna. S par koraki sta dospela v ladijo, ki so jo razsvetljevale mrtvaške sveče. Machiavelli je prijel Sanzia za roko ter mu pokazal v rumenkastem krogu svečne luči fantastno skupino — neverjetno sliko, ki jo je tvoril Ragastens v svoji borbi s krsto . . . Rafael je planil naprej, in tisti hip, ko je bil vitez gotov s svojim strašnim poslom ter se je sklonil, da bi dvignil Rosito, mu je položil roko na ramo . . . Ragastens je dvignil glavo in zarjul kakor lev, ki mu hočejo iztrgati njegov plen; izpustil je deklico ter zagrabil bodalo . . . Toda spoznal je Rafaela in smehljaj poln ponosa in radosti je obsijal njegovo moško obličje. *Bogme, dragi prijatelj?* je dejal, »ob pravi uri prihajate! . . . Vzemite jo! .. . Saj ste vendarle njen soprogi* Rafael je v prvem hipu pozdravil Rosito z vzhičenim pogledom. Ko pa je slišal Ragastensove besede, je stopil za korak nazaj ter se odkril; preveč ganjen, da bi mogel izpregovoriti, mu je z roko pokazal na deklico ... Ragastens je razumel plemenito misel umetnika. Sanzio mu je prepuščal čast, da odnese njegovo ženo in tako sam dovrši, kar je sam začel! ... In spet mu je obsijal lice tisti njegov smehljaj, a združen z odsevom nežnosti in dobrote. Ragastens se je sklonil, dvignil deklico na svoje roke ter jo nesel do voza, kjer jo je položil Magi na kolena. Rafael je hotel govoriti ter izraziti svoje veselje, svojo hvalenost . . . toda samo njegovo ihtenje je razodevalo nebroj misli, ki so mu razburjale dušo. Obadva moža sta padla drug drugemu v objem, kakršni spajajo z večno vezjo vsa silna prijateljstva, sloneča na slepem zaupanju in na brezmejni vdanosti . . . Nato je dal Ragastens svoja povelja: »Spadacappa, mojega in tvojega konja! Konja teh dveh gospodov pusti v hlevu.* Spadacappa je stekel. »Machiavelli na voznikov sedež,* je nadaljeval vitez »Saj menda znate voziti?" »Da, gospod vojakovodja!* se je nasmehnil Machiavelli. Rafael pa je bil že na vozu; sklonjen nad Rositinim licem je čakal učinka tekočine, ki jo je bila Maga pravkar vlila med dekličine ustnice. Spadacappa se je vrnil. Ragastens je prožno skočil na konja. Voz se je premaknil in počasi zapustil Tivoli, nato pa se je spustil v galop . . . Sledila je cela ura brezumnega dira po gorski cesti, zaviti v nočno temo. Na Florentinsko cesto se niso marali’ vrniti naravnost. Ragastens in Spadacappa sta dirjala vsak ob svoji strani voza. O U*° ir Pret?la ,ura’ ?a,fael krikniI- da naJ počakajo. Machiavelli je ubogal in skočil s svojega sedeža. Sancio ie stopil z voza, in Ragastens se je spustil s konja. ------------- (Dalje.) Duma je sklenila zmanjšati izdatke ter do* seči v proračunu ravnovesje. Avstrijski parlament. Kakor se sliši bo sklican avstrijski parlament v prvih dneh meseca novembra. Dan še ni natančno določen. Najbrže se skliče drž. zbor še pred 10. novembrom. Dnevne vesti. Prosim pojasnila. Gg. dr. Ivan Tavčarja kot predsednika .Narodne tiskarne* in dr. Karla Trillerja kot predsednika časnikarskega odseka .Slov. Naroda* prosim, da bi mi pojasnila, na kak pošten ali nepošten način prihaja .Slov. Narod* do korespondence .Jutra*, do pisem, ki se nahajajo vedno skrbno zaklenjena v moji pisalni mizi? — Milan Plut. .Slovenski narod* proti Hribarju. Odstop Ivana Hribarja od predsedstvč iz-vrševalnega odbora narod, napredne stranke je .Narod* kar več dni popolnoma zamolčal, ker je to dejstvo gospodi kar zaprlo sapo, VCerajšnji .narod* vendarle omenja odstop, istočasno pa Hribarja napada. Zbada ga sicer prikrito, vendar pa tako, da Tavčarjev prijatelj Ivan Hribar in tudi drugi prav dobro čutijo. Uradniki so mu ostali v peresu. Počasi prihajajo o odličnem, a nič manj nadutem in ošabnem gospodu narodno-napredne stranke na dan izjave, ki so zanj zelo značilne. Iz uradniških krogov se nam poroča, da se je svojčas dotičnega gospoda opozorilo, da ni v programu narodne-napredne stranke stališča glede uradništva, ošabneš ošabni pa je prezirljivo zarenčal, da so mu .uradniki ostali v peresu.* Od tistega časa imajo seveda uradniki tega gospoda v — želodcu I Ena beseda pove včasih več kot debele knjige. Resen nasvet z dežele. Piše se nam: .Veliko napako storila je .Narodna tiskarna,* da je v zadnji številki .Slov. Doma* v uvodniku napadla po Narodovom vzgledu lastne pristaše. Boj, ki se sedaj bije v Ljubljani mej dvema strujama je bil omejen le na oba napredna dnevnika v Ljubljani, mej tem, ko je sedaj poklicala .Nar. tiskarna* še, na pomoč .Slov. Dom*, ki je kmečko glasilo. Ali ji je tako težko zagovarjati svoje stališče ? In je li potrebno, da se ravno sredi volilnega boja na Dolenjskem, po listu, ki je mej volilci najbolj razširjen, oznanja razdor v naprednih vrstah ? Člankar pravi, da obstoji narodno delo le v dolgem in trudapol-nem delu — zakaj pa ne vpliva na naše politične voditelje, da bi prišli delat na volišče? Zakaj poživlja, da se naj ravno pristaše ki hočejo delati vrže iz stranke? Toliko v trezno premišljevanje.* Zakaj se „Slovenec“ poteguje za kmeta? Poleg posvetnih bogatašev, raznih knezov, grofov in baronov je katoliška cerkev največji posestnik. Vsaka škofija, opatija, klošter itd. ima ogromna posestva in jih izkuša pomnoževati, kar se le da. Neštete kmetije na Dolenjskem, Spod. Štajerskem itd. so polagoma prišle v roke cerkvenih organizacij. Vsi .ordni*, ki so prilezli v deželo in se pomnožili kakor gobe po dežju, so nakupili polja, pašnikov, gozdov ter izpodrinili kmete, ki danes kopljejo premog v Ameriki in na Vestfalskem. Tako je cerkev sama postala .kmet*. Razlika je le ta, da ima na tisoče domačih kmetov toliko zemljišča, da ga krepak človek lahko preskoči, škofje in kloštri pa vodijo na svojih .kmetijah* pravi kapitalistični obrat. In le na tega .kmeta", ki je pregnal domačega, misli .Slovenec*, kadar govori o kmetu. Za cerkvena veleposestva je seveda profitno, če so meie zaprte in ne sme noben rep iz Srbije v Avstrijo. Toda naš mali Mali listek. Slovensko deželno gledališče. „Knežna“. Vse dokazuje, da operetna doba še ne bo tako hitro minila. Z umetniškega stališča je to seveda znak dekadence, kajti opereta in tudi opera z vsemi svojimi eksotičnimi pertinencami ne more biti merilo napredka dramatske umetnosti, kajti v prvi, drugi in tretji vrsti je drama tista panoga gledališke umetnosti, ki bi se morala gojiti z vso ljubeznijo, da je pa zato potreben tudi literarno izobražen avditorij, je jasno ... No seveda, če pa na drugi strani zopet pomislimo, kako visoko se je na našem odru razvila opereta vslcd njene skrbne kulture, moramo pač priznati, da lahko tudi v glasbi lahkokrile muze najdemo prijetnega zadoščenja, Da se mora vodstvo deželnega gledališča ozirati na sodobni položaj in okus občinstva, je več kot gotovo, ali zasluga ravnateljstva je, da zna poiskati vedno najboljše. In reči moramo, da je operetni repertoire zadnjih sezon, prav posebno pa letošnji in lanski kar najsrečnejše izbran. Da je bila na primer včerajšnja opereta F. Leharja .Kncžna* (Das FUrsten- Kmet nima od tega oderuštva nobenega drugega dobička, kakor da v konkurenci propada; dokler more, plava kakor ve in zna, kadar mu pa pride grunt na boben, je že ta ali oni prst mrtve roke pripravljen, da se .pokmeti*. To je vsa klerikalna ljubezen do kmeta, a kaj je v tem krščanskega, si vsakdo lahko zračuna na prste. Zakaj je Kranjska hranilnica odpovedala mestu realčne prostore? Poučeni krogi pripovedujejo da zato, da bi prisilila deželo in mestno nbčino, zgraditi si lastno poslopje. Povod je dal pa baje v prvi vrsti tisti, v deželnem zboru zboru sklenjeni re-alčni zakon, o katerem zdaj ni seveda ne duha ne sluha! Klerikalci in kranjska špar-kasa se dobro razumejo! Izobrazbi! Na Viču so ravnokar dogradili novo dvonadstropno šolsko poslopje za šestrazrednico. L. 1898. so pa sezidali poslopje za štirirazrednico, ki pa sedanjim razmeram več ne ustreza. Upamo, da bodo klerikalci in njih učitelji in učiteljice, ki jih bo dež. šol. svet na to šolo poslal, imeli vedno pred očmi napis, ki ga ima poslopje na pročeljo: .Izobrazbi*, in ne — kaj drugega! ^Svobodna Misel." Hrvatske .Svobodne Misli* je izšel tretji zvezek. Vsebino ima zelo zanimivo: Milan Marjanovič: Popuščanje naprednjaštva. — Nicho de Veranca: Kaj pravi cerkvena zgodovina o papeški nezmotljivosti. Umberto Notari: Zloglasna bilanca. — Felix de Dantec: Poglavja o ateizmu. — Radovedna in brezbožna vprašanja pobožnega doktorja Teologije Zapate. Dim. Mitrinovič: Ličnost je smisel. Klerikalni pokret na Hrvaškem, od dr. Vlastimila Vim-pulška. Dr. M. Romer: Harmonija v srednjem veku. Apolon Majkov: Sodba. — D. Trstenjak. Pet let dela in boja društva: .Freie Schule* na Dunaju. — Z. Vernič klerikalizem v Bosni. — Listek. — Javno življenje. — Kulturna borba. Šolske vesti. Ocene. — Hrv. Svob. Misao stane na leto 3 K Kakor se čuje, vlada za njo na Hrvaškem posebno po zadnjih dogodkih veliko zanimanje. Začela se je že organizacija in javna predavanja. 18. sept. je predaval Dim. Mitrinovič: O svobodi vesti. Protežlranje nemških frajllc na magistratu. Poroča se nam: Pred par dnevi je prišla v zglaševalni urad na ljubljanskem magistratu neka sluškinja. Seveda se ti »nobel* gozpodje niso niti zmenili zanjo in jo pustili čakati. Slučaj je nanesel, da je kmalu za njo prišla neka elegantna nemškutarska frajlica in prijazno pozdravila z .Guten Tag*. To se je menda magistratnim gospodičem tako dopadlo, da so kar tekmovali, kdo ji bo mogel postreči, za služkinjo pa, ki pa spada seveda med nižje sloje, se nihče niti zmenil ni, dokler se je ni končno vendar neki gospodič usmilil. Gospodje, tako ne sme iti dalje. Mi moramo predvsem računati z nižjimi sloji, ker ravno ti tvorijo jedro našega naroda in zato moramo gledati, da jih pridobimo zase, ne pa še bolj odtujevati od sebe. Gospodom v zglaševalnem uradu pa svetujemo, da naj postopajo s strankami korektno, kakor se spodobi, ne pa tako pristransko. Nekorektno postopanje. Piše se nam: Na našem ljubljanskem magistratu vladajo v nekaterih ozirih zelo čudne razmere. Dasi-ravno so vsi dimnikarski mojstri mestni davkoplačevalci, vendar jih mestni magistrat ne vpošteva kot take, ampak jih pri oddaji dimnikarskih del pri mestnih poslopjih kratko-malo prezre. Pretekla leta je oddajala mestna občina dimnikarsko delo proti enoletni pogodbi in sicer vedno eni in isti osebi gosp. Lud. Stricelju. Letos se je to izpremenilo le v toliko, da je sklenil magistrat s Stricljcm pogodbo kar na tri leta. V Ljubljani se izvršuje dimnikarska obrt pod konkurenco, radi česar bi bilo zelo umestno, ako bi kind) istotako premijera v Pragi1 v Buda-pešti, Czernovicah, Celovcu in Meranu, govori mnogo; ljubljansko gledališče nudi v resnici najboljše in najnovejše. Snov opereti je izvrstno obdelal znani libretist Viktor Leon. Uporabil je nekaj motivov iz Aboutove povesti .Kralj gora* iz 1. 1885. Dejanje, ki se godi 1. 1856. nas prestavlja v Atene in okolico. Tam gospodari kavalirski razbojnik Hadži Stavros, ki pozna Pariz in London ter živi v Atenah kot bogataš in ima na otoku Evbeji svojo kneževino. Ta dvojna podoba — enkrat knez Parnes, enkrat razbojniški poglavar Hadži Stavros vodi do komičnih zamenjav in za-pletljajev. Nad vse originalno je organizo-vana njegova razbojniška banda, ki tvori .delniško družbo*! Ta čedna družba izplačuje letno 80°/o dividende svojim delničarjem med katerimi dobimo tudi — policijskega stotnika Perikla. Da podjetje tako dobro prospeva je vzrok ta, ker skrbi družba za tujski promet, popravlja ceste, daje v liste reklamne notice in napačne informacije o banditih, tako da se vzdržuje redni tok tujih turistov, katere razbojniki Hadži Stavra pridno ropajo. .Delovanje* roparske čete privede v opereto tak originalen humor, kakor ga ni najti izlepa v kaki veseloigri, magistrat v to stroko spadajoča dela javno razpisal in oddal delo nato najcenejšemu ponudniku. Občina plačuje sedaj za izvrševanje dimnikarskega dela na leto nič manj kakor 2275 kron, neglede nato, da bi isto delo opravljal kak drug dimnikarski mojster veliko ceneje. Že iz tega stališča smo opravičeni protestirati proti takemu postopanju od strani magistrata in kot davkoplačevalci tudi lahko z vso pravico zahtevamo, da se ne ravna z denarjem tako brezskrbno. Mi sicer nimamo prav ničesar proti osebi g. Štriclja, zahtevamo samo, da se oddaja del javno in konkurenčnim potom razpiše, da bo imel vsak koncesijoniran dimnikarski mojster do dela dostop. Sicer smo se meseca avgusta že pritožili na magistratu, a odgovor je bil, da je že prepozno, ker je delo že oddano. Vprašamo tedaj slavni mestni magistrat, ali je g. Štricelj že morda definitivno nastavljen pri mestnem magistratu kot dimnikar? Nočemo sicer kratiti nikomur pravic, zahtevamo samo svoje in prosimo nujne odpomoči. Upamo, da naša prošnja ne ostane brez vspeha. Mestni dimnikarji. Potrjen kranjski deželnozborski zakon. Cesar je potrdil sklep kranjskega deželnega zbora z dne 29. januarja 1910, s katerim se deželni odbor pooblašča, da sme od parcele št. 337/1 in 357/3, ki spadajo k kmetijski šoli v Grmu, prodati 15.217 km2, izkupiček pa porabiti za nakup primernega gozdnega kompleksa za kmetijsko šolo v Grmu. Iz davčne službe. Predsedstvo kranjske finančne direkcije je imenovalo davčnega praktikanta Franca Boleta provizoričnim davčnim asistentom. Dne 15. t. m. se vrši pri upravnem sodišču na Dunaju obravnava radi pritožbe Franca Nagodeta in Štefana Pivka iz Zadloga proti kranjskemu deželnemu odboru in sicer radi občinskega proračuna. Zloraba spovednice. V zadnjem zasedanju deželnega zbora se je g. dr. Šušteršič zelo razjezil nad očitanjem, da duhovniki zlorabljajo spovednico. Nekateri klerikalni poslanci so klicali po dokazih. Bilo bi jih preveč, ako bi jih hoteli vse našteti, kajti agitacija duhovnikov po spovednicah je tako predrzna, da presega že vse meje poštenosti in dostojnosti. Da, .duhovni oče* se čuti tuintam poklicanega, da govori o politiki. Naj navedemo le en slučaj: Nekje na Notranjskem je prišla k spovedi žena uglednega naprednjaka. Župnik, ki jo je dobro poznal, je izpraševal, kaj je njen mož, kakega prepričanja in kake časopise čita. Žena je priznala, da je njen mož naprednjak in da čita napredne liste. Tu se je gospod razhudil, češ de mora žena uplivati na svojega moža in da ga mora odvrniti od naprednih listov. Žena je rekla, da je to moževa stvar in da bi je v tem oziru ne poslušal, tudi ko bi ga hotela izpreobrniti. .Ako pa drugače ne gre*, je rekel župnik, .potem mu odrecite to, kar mu morete odreči*. Žena pa ni hotela obljubiti, da bo .odrekla*, zato ni dobila odveze in je odšla od spovednice. — Ali ni to zlorabljanje? Ali ni naravnost škandalozno, da se pri nas take stvari neprestano ponavljajo? Tisti župnik, ki je iz političnih motivov pod pritiskom, da ji ne da odveze hujskal ženo proti možu in je zahteval od nje, da naj ne izvršuje svojih zakonskih dolžnosti, je pač večji grešnik, nego človek, ki čita napredne časopise. Počasi bo prišlo do tega, da bo moralo ljudstvo duhovnike učiti — krščanski nauk. Ona žena je bolj vedela, kaj je njena zakonska dolžnost, nego župnik. Rajše je vpričo vseh odšla — župnik je zaprl dverce tako, da se je poznalo, kaj se je zgodilo — nego da bi zaradi političnega prepričanja svojega moža storila greh, ki ji ga je župnik svetoval iz političnih nagibov. Dr. Šušteršič je govoril, da bo dalo ljudstvo Skoraj do konca izbornemu libretu je skomponiral Fran Lehšr glasbo, ki kaže lep napredek odličnega skladatelja. Od .Vesele vdovice*, kjer odločuje sicer preprosta, a vendar nad vse melidijozna glasba, se je pospel komponist do nekakšne operne višine; tak utis vsaj mora napraviti bogata orkestracija na poslušalca. Prav zato pa bo .Knežna* najbrže manj popularna, ker se je LehSr skoro boječe izogibal .šlagerjev*, ki silijo že prvi hip v uho in k plesu; nasprotno je posamezne arije in motive z umetno dijalogno godbo zvezal z recitiranim tekstom. Tisti faktor, ki dela Lehdrjev orkestor tako tankočuten in efekten, so slovanski motivi združeni z mehko dunajsko melodijoz-nostjo. Da hrani ta opereta tudi svoje bisere, je odveč poudarjati, saj bo njihova briljantna koncertna karijera izrekla svoje naj-višje priznanje. V predigri srečamo ljubeznivo arijo v šestosminskem taktu: »Papa, zaljubljena sem srčnč*, kjer tudi godba krasno slika tisto intimno gorkoto, ki veje iz teksta. Vso Stavrovo samozavest kaže mogočni motiv, ki ga zasledimo še večkrat v orkestru: .Heja in tisočkrat heja! Jaz sem Palikžr, ne bojim se nikdar, sem velik junak, kdo mi je enak,!* Obe naslednji de- za to očitanje S. L. S. — naprednjakom krepek odgovor. — Morda se bo zgodilo nasprotno, da bo dalo ljudstvo samo za zlorabo spovednice — klerikalcem krepek odgovor, s tem da bodo pustili potitično izpo-vednico in tudi ono stranko, ki hoče terorizirati za svoje politične namene najsvetejša čuvstva. Zdravstvene razmere v našem mestu. Mestni zdravstveni svet in mestni fizikat opozarjamo na razna dijaška in delavska stanovanja po mestu, kjer vlada taka higi-jena, da bi prav nič čuda ne bilo, če bi začela kaka epidemija ali pa, v tem času — kolera razsajati. V temnih in zaduhlih sobicah stanuje po 5—7 dijakov, po več delavcev ali žensk, da je zrak okužen kakor v navadnih beznicah. Pa se ne briga nobena komisija za te hišne luknje pod streho in pod stopnjicami! Kakor nalašč: brlogi za kultiviranje — jetike! Društvene vesti. Sokol I. vabi svoje člane, da se udeležijo dalnega župnega izleta v nedeljo 9. t. m. Zbiramo se v društvenih prostorih v Ilirski ulici 22 ob tričetrt na eno uro. Izlet se vrši le, če preneha deževati vsaj z pred-idočo nočjo ali če bi bilo že jutro in dopoldne izletnega dne solnčno. Izvanredni občni zbor .Šišenskega Sokola* se vrši danes, dne 9. t. m. popoldne ob 2. uri v društveni telovadnici. Na dnevnem redu so zelo važne točke. Vabljeni so vsi bratle in se naprošajo da se tega izvanred-nega občnega zbora zanesljivo udeleže. Društvo slov. trg. sotrudnlkov v Ljubljani ponovno opozarja vse svoje p. n, člane ter vabljene, da se vrše vsako nedeljo in praznik, plesne zabave v dvorani hotela .Ilirija*. ___________ NuJnoveJ&a telefonska In brzojavna poročila. Revolucija na Portugalskem. Pariz, 8. oktobra. Sedaj je konečno cela Portugalska priznala proklamacijo republike. Vsi odpori so že udušeni. Vlada je mnogo duhovnikov, ki so ščuvali ljudstvo zoper republikance zaukazala takoj aretirati. Beg kraljevske rodbine. London, 8. oktobra. Danes je došel semkaj iz Gibraltarja brzojav o begu portugalske kraljevske rodbine. Kralj Manuel, njegova mati in vojvoda Oporto so dospeli popolnoma zdravi s parnikom „Amelici* v Gibraltar. London, 8. oktobra. O begu portugalske kraljevske rodbine se poročajo še sledeče podrobnosti: Ko je parnik .Amelia* prispel v Gibraltar, je angleški guverner takoj odposlal svojega adjutanta na ladijo, ki je sporočil kralju, da bo guverner ukrenil vse potrebno za varstvo kraljevske rodbine. Kmalu nato je dospel na ladijo tudi guverner sam. Kralj Manuel je izjavil, da ne stopi poprej iz ladije, dokler ne bo založena s potrebnim premogom. Na obrazih kraljevske ropbine je bilo videti popolno obupanje. Posebno kraljica vdova je bila strahovito bleda. Kralj Manuel je nato odposlal v mesto svoje spremstvo, da nakupi potrebno perilo in živila, iz česar se sklepa, v kako žalostnem položaju se je nahajala kraljevska rodbina, ko je pobegnila. Duhovniki bodo Izgnani. Pariz, 8. oktobra. Danes je izdala nova vlada dekret, v katerem izjavlja, da se morajo iz Portugalske izgnati vsi proti-republikanski duhovniki. Ureditev normalnih razmer. Pariz, 8. oktobra. Portugalski poslanik v Parizu, Lima je izjavil, da bo nova janji sta bogati na finih, ljubkih valčkovih motivih, ki izzvene, kakor se tope kinematografske slike ena v drugi, v rafiniranem orkestru. Krasen je v prvem dejanju valček: .Služiti prelepim vsem damam*, ki se večkrat ponavlja; učinkujoč * je ljubki valčkov kvintet drugega akta: biser partiture je tudi koračnica roparjev v prvem dejanju. V splošnem je LehSrjeva godba nekak muzikalni eklekticizem. Povsod, kamor ga je zanesla usoda, mu je okolica vtisnila svoj vpliv v njegovo vzprejetnljivo dušo. Zato dobimo pri njem slovanske motive, kot spomine na njegovo mladost in njegov rod, dunajske melodije in laške kantilenske fraze, med katerimi ravno pri .Knežni* zasledimo tiste značilne Puccinijeve kvinte; mladoitalijanske harmonične posebnosti pa napravljajo v veselem tričetrtinskem taktu godbo zares pikantno. Ako reasumiramo svojo sodbo o .Knežni*, moramo reči, da je Lehšr to svojo opereto ustvaril z muzikalno-tehnič-nega stališča zelo posrečeno partituro. Operetni genre je spravil zelo mnogoštevilne poslušalce v vidno dobro voljo; bilo je živahnega odobravanja več kot smo ga vajeni slišati pri odličnih operah; dejanje in glasba, sedaj priprosta, sedaj rafinirana, sta ugajala vsem. Radi priznamo vlada potrebovala najmanj šest mesecev, da uredi vse razmere. Nato bodo razpisane nove volitve in sklicana narodna skupščina. Pariz, 8. oktobra. Vsi portugalski zastopniki na evropskih dvorih vstanejo na svojem mestu razven dunajskega zastopnika v Vatikanu. Reforme nove portugalske vlade. London, 8. oktobra. Novi portugalski finančni minister dr. Costa se je nasproti nekemu angleškemu žurnalistu o reformah na Portugalskem izrazil sledeče: »Izvršila se bo popolnoma reorganizacija vojne armade in mornarice. Dalje se bo vpeljal svoboden pouk v šolah. Kolonije bodo imele svojo upravo. Vsi menihi bodo izgnani iz dežele. Samostani bodo do zadnjega vsi zaprti. Izvedla se bo sploh popolna ločitev od države. Razpustitev kongregacij. Pariz, 8. oktobra. Danes je nova portugalska vlada objavila dekret, s katerim prepoveduje vsem duhovnikom nastop na ulicah v duhovniških oblekah. Dalje je minister za zunanje zadeve zaukazal, da se morajo nemudoma vse kongregacije razpustiti, člani pa najpozneje tekom 24 ur zapustiti deželo. Število ranjenih. Pariz, 8. oktobra. Število ranjenih, oziroma mrtvecev, ki so padli v pouličnih bojih v Lizboni, znaša nad tri tisoč. Angleške bojne ladje pozdravile republikanske zastave. Madrid. 8. oktobra. Angleške bojne ladje, ki so prispele pred izliv reke Tajo, ko ko so zapazile na portugalskih bojnih ladjah nove republikanske zastave, izstrelile v pozdrav več strelov. Ljudstvo je bilo radi tega zelo navdušeno in je angleške bojne ladje viharno pozdravilo. Hedervary v avdijenci. Dunaj, 8. oktobra. Danes je bil ogrski ministrski predsednik, grof Khuen Hedervary ob 1. uri popoldne od cesarja sprejet v posebni avdijenci. Konferenca srbsko-hrvatske koalicije. Zagreb, 8. oktobra. Včeraj zvečer se je vršila v Zagrebu konferenca srbsko-hrvatske koalicije radi nepostavnosti, ki so se vršile v ogrskem državnem zboru pri volitvah hrvatskih delegatov. Dočim bosta grof Pejačevič in poslanec Sipuš obdržala svoje mesto, sta delegata Popovič in Muačevič in tudi namestnik Grahovac že odložila svoje mandate. Konopnicka umrla. Lvov, 8. oktobra. Danes zjutraj je umrla slavna poljska pisateljica Marija Konopnicka v starosti 64 let. Afera a la Hraba v Černovlcah. Černovice, 8voktobra. Stavbeni ravnatelj mestne občine Černovice, Wojtehovsky je obdolžil več članov občinskega sveta, da so pri oddaji različnih del gledali predvsem na lasten dobiček in tako oškodovali občino. Danes je radi tega černoviški župan o vsej zadevi zaslišal stavbenega ravnatelja in si pustil predložiti tudi kopije različnih pod-kupljevalnih pisem. Zvečer se vrši seja ob finskega sveta, v kateri bo župan poročal o vspehih preiskave. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska .Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Mali oglasi. Besed« 6 t1*. — Za one, ki Iščejo »lužbe 4 tIm. — Najmanjši znesek 60 »I*. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko SO vla. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo v naprej; zunanji inaarentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob C. mrl cvečer. Hodni lukter «11 raglan za gospode K 25.— brez konkurence samo v angleškem skladišču oblek O. Bcrnatovič. _ 290/10—7 Spretna šivilja za perilo se priporoča slavnemu občintvu za obilen poset, Beethovnova ul. 7. na vrtu. 313/2-2 lodol H>10. Edino zastopstvo znamke Kinta je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti. Zaloga Puch- koles. Sprejema kolesa v popravo, emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles. - Točna, solidna In cena Izvršitev. - K. ČAMERNIK, Ljubljana Dunajska cesta štev. 9. .... Ceniki un Irljo brrapl afno. - - - Vincenc Richterja je izdelek, prirejen izključno na temelju znanstvenih in zdravstvenih predpisov. Imenitne posledice se prikažejo takoj po vpor rabi te pomade: rasti pričnejo lasje in brada. Zabrani izpadanje las in povzroča rast las tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Cena lončku z navodilom 3 K. „Schampos“, prašek za umivanje glave. Najboljše učinkujoči pripomoček za snaženje glave. Cena zavojčka 50 vin. Vincenc Richter, Dunaj IX. Sot>ie*kygasses. Zalogo Ima A. MOLL, lekarnar, Dunaj I., Tuchlauben št. 9. Kupil bi v Ljubljani eno hišo v smeri od Mestnega trga do Starega trga. Pismene ponudbe naj se pošljejo pod šifro K. H. 100 poštno ležeče Ljubljana. Tekoči kruh! Sladin! Prihranek mleka v gospodinjstvu. Tfp-j| daje samo dr. pl. Trnk6czy-ja L sladni čaj, imenovan »S 1 a - VVjnt din“! Dobi se pri vsakem - trgovcu, zavojček */4 kg i 50 Zdravie! vinarjev. Zavoj po pošU d _ v glavni zalogi lekarne 501 prihrankaI v Najboljši zajtrk! s<£™f0k°V narjev, katere se pošlje v znamkah. Zboljšana Kneipova metoda in ven-tilirane spalneičepice so kot najbolj preizkušeno sredstvo proti nervoznemu glavobolu vseh vrst, proti potenju, vroči glavi in posledicam, izpadanju in osi-velosti las. Čepica pomiri živce in prozroči dobro spanje in spočito glavo. 1 čepica z dvojno ventilacijo . . K 6-— 1 . . trojno . ... 8-— Balzam pospešujoči rast las in brade zj uporabnim navodilom 1 stekleničica ... K 2.— ■ . . . » 4 1 6- Naročila Iz province po poStl le proti povzetju. Zavoj in spremnica 30 vin. Pri naročili čepice naj se navede obseg glave. P. FRČTSCHER, Dunaj lil., Barichgasse 17. r | Priporočljivi preparati! . in kr. dvorn. založnika in pa-'j peževega dvorn. založnika lekarnarja G. Piccoli v Ljubljani, Dunajska cesta. Malinov sirup izvrsten naraven izdelek v kl- logr. steklenicah po K 1'50, v sodih K 1'— 1 kg. 2elodf na tinktura krepi želodec, pospešuje prebavljanje in odprtje telesa. Steklenica 20 vin. Železnato vino krepi slabotne, malokrvne in nervozne osebe. Polliterska steklenica K 2 —. Antlrrheumon preizkušeno zdravilo zoper rev-metične bolezni. Steklenica 50 vin. Salmljakove pastile lajšajo hripavost ln kašelj, mehčajo sliz. Škatljlca 20 vin. 11 škatljic K 2-—. Naročila se točno Izvršujejo. novi iz slavonsKega hrastovega lesa, izparjeni in ovinjeni od 56 do 65 litrov . 100 . 120 . . 150 . 180 . . 200 , 250 . , 250 . 800 . se dobivajo po prav nizki ceni pri M. Rosner & Komp. v Ljubljani, poleg pivovarne .Union*. Edino zastopstvo In zaloga .Prve hrv. tvornlce sodov* v Novski. LANDSKRONER & BOCHNER Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje Ht. 39. Preproge, posteljne oprave, zavese, blago za moške In ženske obleke, narejene obleke (konfekcija), perilo za moške in ženske, platneno blago Itd. — Proti ugodnemu plačilu na obroke. Na željo pošljem zastopnika na dom. StaJECL^Ilje TTSell. T7TSt- S. MONDSCHEIN Dunaj I., Laurenzerberg št, 3. Stempel za datum 10 let 2 K. Žepni stempel od 1 K višje. Tipna tiskarna .JAKOB",4,4 £rk K£LM?fd“r pošlie "ap,ei' % popusta. Zaloga, aaa,jxio vej sili Nunierateure stari trg?° priporoča slav. občinstvu in slavnim društvom v izdelovanje razne umetne vezenine, društv. zastave, trakove itd. Obenem priporoča svojo bogato zalogo vezenin in vezeninskih potrebščin. Belo vezenje. Vsa naročila se izvršujejo solidno in točno. Predtiskarija. Cene nizke. = ■ =---—— Kočna tlela. -- = Cene nizke. trg-OTrl3n.a, 52_8 Josipina Podkrajšek Ljubljana, Jurčičev trg štev. 2 najtopleje priporoča za pomladansko sezijo svojo bogato zalogo krasnih, najmodernejših bluz, čepic in spodn jih. Lepe pred- pasnike za dame in otroke. Najnovejši nakit za obleke, kakor čipke, vezenine in posamentrije. — IPerilo za dame in gospode. — Veliko izbero za,vratnic, ovratnikov in manšetov. Nogavice in rokavice. Seznk po najnovejšem pariškem kroju itd. itd. (3) Telefon interurban stev. 129. Valjčni mlin v Domžalah L BONČAR, LJUBLJANA Centralna pisarna in skladišče: Vegova ulica št. 6. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke. | Zastopstvo in zaloga v Gorici: Gruden & Co., Stolni trg štev. 9. Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev r. z. z o. z. s sedežem v Ljubljani. Marije Terezije cesta štev. 11 (Kolizej). Zaloga pohištva lastnega izdelka in tapetniškega blaga. Izvršuje vsa mizarska stavbena dela. - Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani. - Stopnice, balkoni, spomeniki, stavbeni okraski i. t. d. Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp. -v == ,,,,,,............Ml.....MM..I................................... lili 11.11II....... ........... II.II.IIIII.......II lllllllllllllll.II.IIII. II.Illllllll IIIIII.IIIIIIIII.IIIIIIH**111111,11,1 Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče i. t. d. 35 -32 Kamnoseški Izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri ALOJZIJU VODNIKU kamenarskem mojstru = Ljubljana = Kolodvorska = ulica MAKSIMILIJAN SART0RY Ljubljana, Rožna ulica št. 15. Specijalist za inštalacijo hišnih telegrafov, telefonov, strelovodov in napeljave eletrične luči, zdravniških aparatov in dentistiških motorjev za : zobozdravnike. : Dva urarska pomočnika z dobro plačo se takoj sprejmeta pri tvrdki Rudolf Bizjak urar In draguljar Volosko-Opatij a. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica K 5,000.000. Stritarjeva ulica št. Reservni fond K 450.000. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu priporoča promese na dunajske komunalne srečke & 18 K žrebanje 2, novembra gl. dobitek 300*000 K. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po čistih m n ____________ II O 9! O.